TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« ST. 5. V LJUBLJANI, 21. SEPTEMBRA 1BS5. KNJIGA 18. W. GIESE: , ,EPTEMBER - ■ ■■t" n ALI RES OPERIRAMO SLEPIČA PO NEPOTREBNEM? DR. MIRKO ČERNIČ, Maribor NADALJE VANJE rditev, da pred 50 leti slepiča niso operirali, je resnična. Zdravili so ga z ležanjem, dieto, obkladki. Posledice: če sj je vnetje pomirilo brez posebnih komplikacij, so bili bolniki pač stalno rahli: vsak čas so imeli »katar« v želodcu in črevesju; če pa so se pojavile komplikacije, tedaj so bili taki bolniki izredni reveži, o katetrih nam pripovedujejo stari zapiski, da so ležali po cele mesece v postelji; iz trebušne votline se jim je izcejal gnoj, včasi celo blato, če je gniloba prejedla črevo, in so uhajali včltrovi; gnojenje in nezadostna prehrana jih je izčrpala tako, da jih je bila sama kost in koža; stegna bleda in suha so bila sključena, dokler se končno trpinov ni usmilila rešiteljica smrti. Č'e dandanes kje kaj takega vidimo, navadno temu ni krivo obolenje, marveč slepota bolnika in lažna modrost njegovih vernih svetovalcev. Operacija namreč tudi v najhujši stopnji obo" lenja — razJn na umirajočih seveda — je na mestu vsikdar, ker prinese če ne ozdravljenje, pa vsaj olajšanje in tudi skrajša trpljenje. Kadarkoli sem stal pred takim bolnikom, sem se odločil za operacijo, pa četudi brez najmanjšega upa zmage, in ni mi žal! Naša zdravniška dolžnost je ne samo zdraviti, marveč tudi lajšati trpljenja in Irti usmerjen evtanatično t j. skrbeti za to, da je smrt, če je že neodvračljiva, vsaj znosna. Kdaj se naj torej slepič operira? fiim prej, kadarkoli se pojavi! Zanj bi bilo traha postaviti pravilo, ki velja za vezneno kilo, da namreč sonce ne sme zaiti, preden se ne izvrši operacija, če se ugotovi podnevi, in ne vziti, če se ugotovi ponoči. Tako daleč no bomo še kmalu, da bi si operacija slepiča vršila liki ce-pljenie proti kozam — vendar pa bodi neizprosen ukaz, da se izvrši, kakor hitro ee izkaže, da je bolan. In kakšni so znaki vnetega slepiča? Navadno, kadar je obolenje akutno, se pojavijo bolečine v trebuhu. Bolečina so različne,- pritiska, zbada, peče, reže po trebuhu; včasi se pojavijo tudi krči. Pameten bolnik gre takoj v postelj, ne zavživa nič pa prav nič, ne jedi ne pijače, ne zdravil. Preko trebuha si deva hladen obkladek: v navadno vodo namočeno otaračo dâ prilično ožeti, jo zložiti in položiti na trebuh, kar obnavlja približno vsake pol ure; led devati na trebuh je skrajno neprijetno in trebuh rabi dolgo časa, da se iznebi mrzlote. Vroči obkladki ali termofor pa so nesmisel pri vnetju, ki je vendar vroče in za hteva hladnoče. Ce se vnetje širi naprej, je navadno po dveh do treh urah boljše. Seveda konec napada pa nikakor še ni konec obolenja! Če grà vnetje naprej, se pojavi draženje mrene potrebušnice: bolniku se kolca in vzdihuje, končno začne blju-vati. Izbljuvki so sline in žolč, če je bil želodec prazen, če ne, pač zavžitki, pomešani z želodčnimi soki. Ti dve stvari: boltCine v trebuhu in kolcanje ali celo bljuvanje sta neizprosen dokaz, da je treba po zdravnika in, če v postelji s hladnimi obkladki na trebuhu in ob pot>olnem postu v par urah bolniku ne odleže, je treba pozvati kirurga na posvet! Iz pregleda tudi vidimo, da vnetje skfpiča prav nič ne izbira med mladino in starino, marveč napada kar vse vprck. V naših primerih od 6 letnika do 63 letnice. Ti dve številki pa nikakor nista niti spodnja niti zgornja meja. Da se z operacijo vnetesra slepiča ne smo odlašati, češ, saj je kirug itak pri rokah, kažejo spet primeri iz mesta samega, ki so prišli na operacijsko mizo s težkimi komplikacijami Da pred pol stoletia slepiča niso operirali, je bil vzrok ta. da niso imeli pravih pojmov o tem obolenju. Pato- loški anatomi namreč, to so tisti, ki pri raztelesdvanju trupla razlagajo vzroke iu potek bolezni, so trdili, da je pocetek tega obolenja vnetje) na slepem črevesu. Odtod tudi prvotna označba »vnetje slepega črevesa« (Blinddaraentziindung; perityphilis),, dočim se je pozneje izkazalo da je pocetek na slepiču ("Wurmfortsatzent-zlindung; appendicitis), ki je podaljšek slepega črevesa, podoben živalci istega imena.*) Pričujoča slika nam kaže pogled v trebušno votlino skozi odprtino, ki je nastala tako, da se je prednja trebušna stena docela izrezala. Nekako sredi jà trebušna votlina povprek razdeljena v gornji in spodnji del po prečnem debelem črevesu, katero označuje na sliki dvojna črta, v resnici svitel pas, ki teče* vzdolž celega debelega črdvesa. To debelo črevo se začeuja spodaj na desni kot slepo črevo v. katerega se od leve izliva tenko črevo (sotočje tenkega z debelim čreve-som na sliki, ni razvidno). Na sliki so zdi, da se dvočrta debelega črevesa podaljšuje navzdol, v resnici pa je ta podaljšek slepič, votel izrastek iz slepega črevesa, in v tem izrastku slepega črevesa, v slepiču torej je pocetek netja in ta izrastek, slepič, se mora pri operaciji izrezati, da se obolenje ozdravi in da je potem mir. Rekli smo zgoraj, da je treba slepiča operirati kakor hitro in kadarkoli se pojavi. Na drugi strani vemo, da je vnetje slepiča eno od najpogostejših obolenj evïop'Skih narodov. ieloJei, -fuvčno de. irtvo Krivulje tankega črevesa. levo debelo firehoj Jeùelega. drevesa, v Јлпко *) Dočim se je pri Nemcih ohranila še prvotna nepravilna označba. ■ govorimo Slovenci pravilno o vnetju slepiča. Seveda govorimo tako le zdravniki in bolniki. Naši besednjakarji pa n. pr. Bradač-.šle-binger, pišejo Blinddarm-slepič; celo Otonu Prvemu se je v neki prestavi, ki sem jo čul z gledališkega odra, vrinilo: »izrastek slepiča,« kar seveda tudi ni pravilno. Iz izkušenj vemo, da je operacija slepiča največja pridobitev sodobne kirurgija posameznih organov in si kirurgi niti misliti ne moremo, kaj bi bilo, če bi se danes operacije vnetega slepiča ukinile. Zanimalo bo marsikoga, kaj je dognal patološki anatom Aschoff, ki, kakor že omenieno, operira na mrličih, torej preiskuje končno stopnjo dežno debelo Cifvo iiepo črevo Aer-ii sein.! metujr ■ifiai rebrni lvh. jetra. dvanajster ni k ioiini mehur obolenja in ne more več dognati tega, kar vidimo mi operaterji na živem človeku pred zadnjo stopnjo. Ta učeni raziskovalce je preiskal 1000 operiranih slepičev. Naj navedem tu samo tistt\ ki so bili izrezani - slučajno pri drugih trebušnih operacijah, tako rekoč mimogrede, prav za prav iztiho-tapljenih. Takih slepičev je Aechoff preiskal 1-15 in čujte, kaj je našel? Da je bilo med njimi IG akutno vnetih in 83 bežno vnetih, torej od 145 preiskanih, n® zaradi vnetja slepiča operira- nih slepičev, jih je bilo 49, t. j. 33% ali vsak tretji, ne da. bi bil kazal pred slučajno svojo operacijo kak znak obolenja. In iz teh številk posname Aechoff naslednje: »Nele. da se preprečijo bodoči napadi vnetega slepiča, marveč tudi zaradi tega, ker jo slepič često že razdražen in bi se neoperiran utegnil razviti v pravo vnetje ali vsaj dati povod za okužbo operacijske rane, je trJba slepiča odstraniti.« K O N E C M â S 1 0 K M NAJVIŠJI VE ANDRÉ P""' ripomniimo najprej, aa spada ta vzpon med najodiičnejše, kar jih je možno napraviti na _ naši celini, in da je Elbrus že davno izzival ljudi. Šele 1868, torej precéj za Mont Biancom, je Anglež Douglas Freshfield dospel prvi na vzhodni vrhunec Eibrusa, ki je nekoliko nižji od pravega viška (5595 m). Za njim je malo kateremu ljubitelju gorâ uspelo ponoviti to junaštvo. Pod staro vladavino jih štejejo samo kakih 50, po večini tujci. Čudna stvar: šele po revoluciji, zlasti v poslednjih dveh letih se je aipimzem v SSSR znatno razvil. Tu pa je tudi za dobil poseben značaj. To ni bistveno individualen sport ali tak, da bi ga gojile majhne skupine (zadosti petične, da morejo plačevati vodnika in nositi razne troš-ke), pač pa je kolektiven sport: današnji Rusi hodijo na hribe najrajši v velikih množ'nah in takim pohodom pravijo »aipinijade«. *) Nekoliko skrajšan' ôlaneik iz novega francoskega otojmiKa za slovanske stvari, »Bet«,.ki ga ureja Georges Petit. Naslov: 5, rue Sainte-Beuve, Parts (VI). Cena za tujino 75 trs na leto. Uredniški odbor Ed. Ilerriot, P. Bastid, J. Cassou, P- Elbel, A. Fieebelle, J. Giraudoux, J. Kellerson, A. Maurois, L, Pierre-Quint, A. Thérive... Kdor bi želel sodelovati, naj natipka do 8 sirarni o kateremkoli našem vprašan fu in p,j možnosti doda fotografije. A D A EL H E U i H KAVKAZ A*)* PIERRE Prva alpinijada se je vršila 1. 1925. Zbralo se je 18 oseb, ki so pod vodstvom prof. Nikoladzé-ja iz Tiflisa prilezli na Elbrus. L. 1928 se je poskus uspešno ponovil: 17 učencev vojaške šole v Tiflisu ga je doseglo. Vendar sipadajo »množestvene« hoje na gore šele v 1. 1933 in 1934. Poglejmo najprej, kakšna je bila predlanska alpinijada. Pod pokroviteljstvom poverjenika narodne obrane, Vo-rošilova, je jetnišnica rdeče armije organizirala v avgustu pravi pohod. Sto devet krepkih in prej izurjenih vojakov se je odprave udeležilo. Tri naska-kovalne kolone so odrinile 11. avgusta iz krajev, ležečih v soseščini gorskega sklopa: iz Nalčika, Kislovodska in iz Batalpašinska. Sodobni dnevniki so zasledovali zanimivi poskus in poročali, da so od 109 prišli 103 brez težav v zavetišče v višini 3200 m. Naslednjo kočo, »Enajstih«, tisoč metrov više, je doseglo 99 mož Tnrej neznaten iTOadek do 4200 m. Po koreniti zdravniški preiskavi, ki je izkčffla 12 udeležencev, so ostali nadaljevali not Donoči 22. avgusta ob 11° pod ničlo. Še n'koli niso snežna nobočja Elbruraa videla tolike falange, čeprav je postala hoia jako naporna, ni nihče zaostal do »Pastuhove«, koče v višini 4800 m kot Mont Blanc. S podvojeno voljo so hribolazci dowoeli na prelaz, ki loči oba vršaca na višini 5320 m. in sicer po številu 81. Ker so se težkoče večale, jih je priplezalo 64 do 5500 m. Nato še zadnja, slavna postaja: 58 mož se je povzpelo na najvišji vrh, kjer so zasadili v brezmadežni sneg 2 m visoko rdečo zvezdo. »Alpinijada« rdeče vojske je na ta način postavila svetoven rekord. Sicer pa so udeleženci po velikanskem naporu še to dosegli, da so ostali 45 minut navzlic silnemu mrazu in pišu, ki po navadi že po 5 minutah prisilita hri-bolazce, da se vrnejo nizdol. Zdravniki so jih preiskali in jih našli čisto zdrave; posamezni so se celo zredili. Predlanski rekord je seveda vzbudil velik odmev po vsej Rusiji. Premagani Elbrus je vabil vse poglede. Prcletar-sko turistično društvo je skušalo lajšati izlete. Dvonadstropen hotel je zgradilo kakih 15 km od gore za zbirališče in odhodišče. Kočo »Krugozor« so uredili kar se da udobno. Prav tako so povečali obe Inturistovi koči. Poleti 1934 se je organiziralo precej alpinijad, včasi dckaj daleč od Kavkaza. Navaja se celo primer, da je skupina hriibolazcev prikolesarila od Leningrada pod kavkaško pogorje. Rekord prejšnjega leta je bil obilno posekan: 375 gorolezcev, tako civilnih kakor vojaških^ je prišlo do obeh vršacev. Med njimi je bilo okoli 50 profesorjev znanstvenih zavodov v Leningradu in Moskvi, ki so raziskovali tako jakost koz-mičnih žarkov kakor odpornost človeškega srca proti gorski bolezni. v Tudi tokrat je planinski oddelek rdeče armade odnesel palmo. Druga alpi- SNEŽIŠČE NA PRELAZU DONGUZ ORDUN nijada se je razdelila v tri odseke. Od 92 mož prvega vala jih je 84 pririnilo na vrh. Uspeh je bil sijajen in izpod-buden za druge. Tri dni kasneje se je drugi odsek spustil na pot in primerilo se je, kar se je zdelo skoro nemogoče: od 102 hribolazcev jih je 100 prispelo na vrh. Ali se da še bolje uspeti? Tretji odsek je odrinil ponoči 1. sept, iz koče »Enajstih«. Bilo je 93 mož, na vsakih 10 po en vaditelj. Hoja počasna, шшшшш s mm I Proti koči »Enajstorice«, v ozadju oba vrhunca ELBRUSA ritmičnai na vsakih 40 m eno minuto oddiha. Po koči »Pastuhova« (5000 m) so se skupinice bolj počasi dvigale: va-diteljeva piščal je ustavila kolono vsakih 15 metrov. Eden izmed vaditeljev, Mihael Rom, je v »Izvestjih« popisal naporno plezanje: »Ne oziram se, da bi si ogledoval veličastno panoramo velikega gorstva; v ta namen bi moral napraviti nepotrebno kretnjo: glavo obrniti. Najmanjši drobec energije si čuvam. Le tako je mogoče prispeti na vrh. In pri vsem tem mi sile poidejo po 10 do 12 korakih. Piščal, ki dovoli minuto odmora, je kakor rešilna ko-tva«. Na sedlu, ki loči oba vrhunca, si je četa privoščila eno uro počitka. Od-onod (5320 m) je bilo prelesti še nad 300 m. Hoja se spet prične, vsakih 10 korakov malo postojé in po zadnjem naporu obstanejo na široki skalnati planoti: »Vodja ekspedicije zapiše imena vseh, ki so prispeli. Nazadnje pristopi vaditelj Pisarev kot poslednji člen kolone; dvema onemoglima tovarišema pomaga priti na smoter; vsi trije se bližajo vrhuncu. Skoraj črn je od sončne pripeke in oči se mu svetijo v trudnem obrazu, ko Pisarev z nasmehom vzklikne: »No, pa smo dosegli 100 %, o katerih smo sanjali!« Nemogoča stvar se je uresničila. Brezžični vojaški brzojav je takoj raznesel novico po vsej deželi. Kljub utrujenosti in vetru, ki ga je rezal v obličje, plane Rom k operaterju: »Halo, halo, Moskva, Izvestja. Ta radio-gram vam pošilja vaš dopisnik, ki stoji na vzhodnem višku Elbrusa«. Takšen skupinski uspeh moramo kar občudovati: triumf vaj in strogoredno-sti. Alpinizem si bo 1. 1935 gotovo priboril novih zmag in privabil novih privržencev. Že slišimo, da se je 500 kol-hozovskih kmetov vpisalo za plezanje v prihodnjem poletju (1935). Koliko Francozov jih bo hotelo posnemati? Jaz bi si želel, da bi ta moj članek pripravil nekatere člane našega Planinskega udruženja na pot proti Kavkazu. Vrnili se bodo domov s čudovitimi spomini in z upravičenim ponosom, da so stali na najvišji gori v Evropi. A. Debeljak REP ATIC A IN ZEMLJA / » vezdarna v Treptovu je obja-Ж vila šele te dni poročilo o za- Ж nimivi nebesni prikazni, ki so ш t\ jo opazovali v noči letošnjega 16. junija. Ob pol 10., dawno po sončnem zahodu, so v tej zvezdami zagledali žareče oblačne tvorbe, tako zvane »bleščeče se nočne oblake«, kakršni se lahko pojavijo iz različnih vzrokov. Tako svetlih pa niso videli že dolgo let. Četrt ure je postajala prikazen čedalje bolj svetla. Najprvo so se pojavile na temnem nebu slabotno svetlikajoče se oblačne in silno dolge proge, podobne belim, nežnim »ovčicam«, ki jih opazujemo podnevi in ki sestoje iz ledenih kristalov v višini 6 do 8 km. A to niso bili pravi oblaki, ker bi se potem morali pojaviti kot temne sence, in pred vsem bi ne mogli plavati v višini 80 km, kakor so to ugotovili v zvezdami. Morala je biti snov sprva neznanega izvora, ki se je svetila zavoljo svoje ogromne oddaljenosti od zemlje še po sončnem zahodu, kajti sončni žarki so se v tej višini še vedno zadevali vanjo. Postajala je svetlejša in svetlejša, potem je zašla polagoma v zemeljsko senco in izginila. Računi so pokazali, da so se te tvorbe gibale z brzino 70 m na sekundo! Ravnatelj treptowske zvezdarne Giin-ter Archenbold zanikuje možnost, da bi šlo za zemeljske snovi, ki bi se zasvetile v takšni višini. V zvezi z vulkanskimi izbruhi so sicer že opazovali takšne pojave, ki so bili zemeljskega izvora, toda tokrat je šlo za kozmično snov. Tudi za to poznamo primere. Padec meteorjev in prehodi repatic so imeli ponovno žareče nočne oblake za posledico. L. 1908. so mislili v vaseh sibirske pustinje, da je prišel sodni dan. Zefmlja se je stresla in sicer, kakor so to ugotovili dosti pozneje, pod udarcem slavnega sibirskega meteorja. Istočasno so se na nočnem nebu zasvetile oblakom podobne tvorbe. Podobno je bilo s »sodnim dnem« 1. 1910., ko je rep Haleyevega kometa križal zemeljsko pot. Tudi takrat se je zasvetila tenka kozmična materija, ki se je ujela v najvišjih o^račnih plasteh, pod vplivom sončnih žarkov. Tako je pojasniti tudi zadnji pojav bleščečih se nočnih oblakov. V resnici je račun pokazal, da je zemlja kratko pred tem dogodkom križala progo neke repatice. Gre za re-patico Schwassmann-Wachmann iz 1. 1930. Od tedanjega pojava je prešlo 5 in pol leta, a to ustreza dobi, ki jo potrebuje ta repatica, da obkroži sonce. Svetlobne pojave, o katerih smo tu poročali, so na treptowski zvezdami v noči 16. junija tudi z dobrim uspehom fotografirali. NEPRIJETNO DIŠEČE SREBRO Srebrnih reči se dostikrat drži neki neprijeten vonj, ki je poseibno nadležen pri srebrnem jedilnem priboru. Posebno trdovratno se drži žlic, vilic in nožev duh po čebuli ali česnu, ki ga z ničemer ni mogoče pregnati. Ako ga poskušamo odstraniti s kako kislino, ki srebro raztaplja, postane duh le še močnejši. Dr. E. Rau je dognal, da so nadležnega dulia krive malenkostne množine organskih žveplenih spojin, s katerimi je onečiščeno srebro. Umetno se posebno lahko vtisne srebru neprijetni duh, ako se vtakne v zavrelico čebule in česna. ш ш Ш Erik Sperling: ROŽE E E S I € A ANTON INGOLIČ NADALJEVANJE 5 ebici in Rožirju ni preostalo drugega, kot da sta se vselila v klet, skopano v hrib, na katerem je stala prej koca. Tudi kokoši in prašička nista mog" _ la spraviti drugam. Rožir je napravil zanj pregrajo v levem kotu. ob desni steni pa dober pedenj visoko ležišče za sebe in Zebico. Klet ni imela oken. Če sta hotela imeti svetlo, sta morala odpreti vrata. Običajno je razsvetljeval njun brlog ogenj, ki je skoraj vos dan plapolal no nizkem ognjišču ob vratih. Nad kletjo je bilo kuriva dovolj. Sreča, da sta nekaj dni pred požarom odpeljala v mlin vrečo rži in koruze ter da jima je ostalo, kar je bilo spravljenega v kleti; krompir, repa, ko" renje, mast in nekaj klobas. Tudi kopica ela.me ni pogorela vsa, tako sta laliko sebi in prašičku postlala. Lasi je Rožir napravil v stropu nad ognjiščem precej veliko odprtino, vendar je bilo v podzemlju polno dima. Vse dneve sta se dušila ali pa prezebala, če sta odprla vrata strupenemu pozno januarskemu mrazu. Tudi prašiček je kruleč begal po svoji stajici in se dušil. Rožir je kmalu zbolel in skoraj dva meseca ležal. Zebica pa je brskala po pogorišču in iskala posameznih pred metov, ki bi bili še ostali. Našla je sicer nekaj žlic, nožev in še drugih železnih drobnarij ter pet srebrnih kronic nekaj drobiža, a vse ostalo je zgorelo. Kmalu je zmanjkalo reje, in morala je zaklati prašička. Jesti sta sedaj sicer imela, a v kleti je bilo odslej še bolj mrzlo in pusto. Konec februarja, ko se je jel taliti sneg, pa se je pokazalo novo zlo: na vseh koncih je začeilo kapljati skozi strop. V kleti so se delale mlake. Zebica je vsak dan z ilovico za" mašila špranje, vse skupaj pa pokrila z deskami, a ni pomagalo mnogo, ker je JEREBICE bil strop na zgornji strani zelo ožgan, ponekod pa celo pregoret. Morala je nad Rožirjem razpeti dežnik, da ni teklo po njem. Živela sta popolnoma zase. Sosedje jima niso nič pomagali, posilbno, ker je Zebica zdaj tega zdaj onega obdolžila požiga, da prve dni ni minil teden na Zaleščaku brez orožnikov. Iz Zalesja pa je vendar tudi tu ali tam prišel kdo in jima prinesel kruha ali njeka. Pasla sta v redu, Eožir celili šest in trideset let, pa človek tudi ne more biti takšen, so dejali. Zelo sta se zavzela, ko se je lepega aprilskega dne ustavil pred kletjo voz, naložen z dolgimi smrekovimi debli. Takoj za njim pa se je prismejal Lisjak z Gabrovca; »No, Zebica, kako in kaj? Na Plani-'ci smo podirali, pa smo ti pripeljali nekaj hlodov. Saj jih boš rabila, kot je videti«. Zebica se ni mogla zahvaliti. Lesjak si je ogledal pogorišče, svetoval to in ono in dejal med drugim, da takih svinj, kakor so jih imeli za njenega časa, nimajo več na Gabrovcu; večkrat mu je ušel pogled tudi na Zebičino desno nogo. Preden je odšel, je še rekel; »Nekaj starih desk še imamo in opeke, ko bomo imeli kako pot v Zalesje, ti jih pripeljemo«. Z ZDRUŽENIMI MOČMI Cez- dva tedna je res prišel z dvema vozoma. Zebica in Rožir se dotlej nista razgo-varjala o tem, da bi si postavila kočo znova. Kako? Imela sta pet kronic in nekaj drobiža, to bosta pa porabila še do paše za davek in drugo. Rožir ni bil dal koče zavarovati, tedaj še ni bilo v navadi. Odkod pa naj dobita denar? Če vso zemljo prodata ne bo dovolj. Od česa pa bi potem živela? Zato sta samo sklenila, da napravita nad kletjo streho, tla v .kleti pokrijeta s deskami, stene omeeeta, na vratih napravita majhno okence, popravita ognjišče in postavita dimnik. Sedaj, ko sta dobila toliko lesa in opeke pa sta razmišljala in se pogovarjala samo o tem, kako bi si postavila novo kočo. Tudi na paši, ki sta jo vendar spet dobila, je bil govor samo o njej. Zebica je bila tako zaverovana v to misel, da ni imela časa ne za ogovarjanja pa tudi take skušnjave kot v času pred požarom je niso več nadlegovale. Ob svitu je vstala in šla na njivo, če je bilo treba, sicer pa sta z Rožirjem tesala tramovje. Sprva jima res ni šlo, posebno ker nista imela dobrega orodja. Bruna niso bila gladko stesana, a vendar dobra za ostrešje. Po večerji pa sta prinašala iz nekaj minut oddaljene jame ilovico in pesek. Po žetvi sta začela s kočo. Prej je bila lesena, sedaj pa si jo bosta postavila iz ilovice. Vsak teden sta napravila laket zidu. A Rožir je kmalu omagal in je morala delati Zebica sama. »Kako pa tvoja graščina, Zebica?« so jo dražili na vasi. »Nič se ne bojte, tudi brez vaše pomoči jo bom postavila«. A konec jeseni je vendar ta ali oni prišel na pomoč in prinesel s seboj kako malenkost, žeblje, kos deske ali kaj podobnega. Oskrbnik s Potočja pa je poslal celo tesarja. Tako je še pred sneygom bila. koča pod streho. A nič drugega je ni bilo kot zidovi, strop, streha in stara peč. Tla niso bila pokrita z deskami, na mestu oken sô zevale odprtine brez oknic in šip, tudi vrat ni bilo razen veznih, ki pa so bila zbita iz desk. Toda koča je stala, dobila je zopet svojo številko. Pozimi je skozi odprtine oken in vrat. ki sta, jih zaslonila s snopi koruznice, tako piha- lo in nanašalo toliko snega, da peč ni mogla greti majhne sobice. Spet sta se morala preseliti v klet, kjer je bilo vendar topleje, in sedaj, ko je stala nad njo koča, se ni bilo treba bati vlage. Vso zimo sti živela v bedi in pomanjkanju, kruha nista pekla po tri, štiri tedne, ker sta žito prodala in si naročila najpotrebnejše: okna. Za vefliko noč sta se spet preselila v kočo. Tudi nekaj desk sta si kupila, da je Rožir napravil mizo in klop. Polagoma je dobivala koča pravo lice: poleti tla, na zimo vrata, naslednjo pomlad pa sta jo zunaj in znotraj ome-tala in pobelila. Tudi svinjak sta si napravila in Zebica je jeseni začela rediti prašička. Po treh letih sta vendar spet spala na postalji v pobeljeni sobici, v katero je skozi okna zasijalo že na vse zgodaj sonce in jo napolnilo s svetlobo, da je bila lepša od vsake palače. Prav za prav je največ spal Rožir. Pozimi se včasi po ves dan ni ganil s postelje. Triletno garanje ga je popolnoma uničilo.Zebico pa so, ker ni imela nobenih skrbi, spet obhajale vroče misli in skušnjave. Ni mogla spati. A Rožir ni videl njenih muk, zadnja tri lata so ga postarala za petnajst let. Na pomlad, v začetku paše», ga je večkrat dobil dež. Dasi bolan in krehav, se je vendar vlačil v vas in na gmajno, nekega, lepega dne pa je na gmajni obležal. Zebica ga je komaj spravila domov. Ko se je nekaj dni pozneje vrnila s paše, pa ga je našla mrtvega. DALJ E PREVARANO OKO V še večji meri kakor kinematografija se poslužuje preverljivosti človeškega očesa televizija. Bistvo vsakega modernega televizijskega sprejemnega aparata je elektronski žarek, ki po točkah nariše vsako sekundo 25 slik na primerni zaslonki, žarek, ki bega v obliki svetlobne točke po zaslonki, mora napraviti vsako sekundo 2250 m dolgo pot. Oko seveda tej velikanski brzini žarka ki vrže vsako sekundo na ca 550 cm2 veliko zaslonko 1 milijon svetlobnih točk, ne more slediti, ampak se zlijejo v njem vse posamezne točke v enotno, zdržno živo sliko. HRANA IN ZMOGLJIVOST Mogoče je človeka hraniti z najbolj pestro in bogato hrano, pa nam. navzlic temu klavrno _ pogine. Dajaj mu le oluščen riž, predrobno zmleto moko, predolgo kuhano zelenjavo itd. Vitamini, ki brez njih telo ne more živeti, se na ta način namreč v jestvinah uničijo, a vse drugo, naj si bo še tako okusno pripravljeno, nas ne more obraniti skorbuta, beriberi-ja in kar je še podobnih uničujočih bolezni, ki izvirajo iz pojnanjikanja vitaminov. Zelo značilne poskuse v tem pogledu je izvršil v zadnjih časih danski zdravnik dr. Gudjonsson. Eksperimentiral je s 30.000 živalmi in je pri tem dognal, da postane organizem po hrani, ki ne vsebuje dovolj vitaminov, tudi vse bolj občutljiv za infekcijske bolezni. Nič ni čudnega, če nas posebno v pomladnem času obiskujejo razne množe-stvene epidemije, kakor hripa. Telo ima tedaj zavoljo nesveže zimske hrane pač malo vitaminov v sebi in je proti tem boleznim manj odporno. Tudi »pomladna utrujenost«, ki jo prva sveža zelenjava naravnost odpiha, je posledica vitaminskega pomanjkanja. Dr. Gudjonsson pa se ni zadovoljil z živalskimi eksperimenti in s teoretskimi razglabljanji. Izvršil je tudi velikopotezne poskuse, da dožene, kakšen vpliv ima dovajanje vitaminov človeškemu telesu. Kakšnim 1000 osebam je dajal celo leto pod stalno kontrolo vsak dan posebno porcijo vitaminov. Te poskusne osebe so biJe razdeljene v 3 skupine. V prvi so bil delavci, v druri vojaki, v tretji otroci. Uspehi so bili presenetljivi. Vsem osebam se je dvignil tek in dobri počutek. Za prehladne bolezni skoraj niso biie več dovzetne, debeluhi so dobivali vitkejšo liniio, suhci so se debelih. Iz tega izvira, da imajo vitamini v telesu tudi vlogo nekakšnih urejevalcev presnove in rasti. Pri delavcih je bilo boljše zdravstveno s+anje posebno očitno, »vitaminsko moštvo« med vojaki se je izkazovalo posebno pri športu po večji zmogljivosti. Pri otrocih sicer ni bilo opaziti kakšne posebne porasti zmoeliivosti. pač pa so se tem bolj odlikovali po zdravju. Ugodni uspehi teh poskusov s.? kiieii 7Л posle- dico, da prejemajo sedaj danski vojaki in šolski otroci vsak dan posebno porcijo vitaminov. Dr. Gudjonsson je na podlagi teh poskusov in svojih raziskav postavil tudi zanimivo teorijo, po kateri je zmogljivost vsakega plemena, kakor vsakega človeka, odvisna v nemali meri od njegove prehrane. Pleme, ki se hrani zdravo, to je z zadostno množino vitaminov, je sposobno tudi največjih del in je najbolj vztrajno. Tako je rešil skrivnost, ki je delala strokovnjakom že dolgo preglavice. Stari Vikingi so bili, kakor znano, na svojih velikih potovanjih tudi cele mesece na morju brez sveže hrane, a vendar ne beremo nikjer, da bi trpeli zavoljo skorbuta, ki je še danes, ko vemo za njegov vzrok, strah pomorščakov. Vzrok tej neobčutljivosti je našel danski zdravnik v poročilu nekega starega pisca, ki pravi, da so Vikingi na svoja potovanja, ki so jih vedla do Groenland a in Severne Amerike, jemali s seboj razen kruha in stročnic predvsem čebulo. Čebula pa vsebuje posebno dosti viitamihov in jih tudi izredno dolgo hrani. Tako nas znanost s svojim raziskavanjem opozarja na razne instinktivne prehranjevalne navade naših nredn;kov. jlLLJJaI.i*i U: Po dr. L. Albertu—kj POMOČNIKI VOJSKOVALCEV V glavnem stanu golobov pi&rnonosov angleške vojske n.a taborišču v Mont-mouthu živita dva goloba, junaka iz svetovnega pokola. Eden, Zabavljač (Mocker), je izgubil eno oko, nesoč zapečateno pisemce. To pa ga ni oviralo, rta ne bi bil izvršil svoje naloge. Drugi, Kavsač (Spii.ke), je prenesel 52 poslanic, a ee mu ni nič pripetilo. Nek! drugi angleški polk ima mačka, z imenom Fritz, ki »teje danes 22 zim Med vojno je silu-žil za zvezo, esj je prenašal skoz* sovražne črte omot, privezan pod trebuhom. S L G A atjuška Volga — največja evropska reka, ki se vanjo izliva lObO manjših in večjih rek s skupno dolžino 80.030 kilometrov (njeno porečje je skoro šestkrat večje cd ^kraljevine Jugoslavije), se izliva v Kaspiško jezero. Zategadelj, je pripojitev te ogromne prometna žile k svetovnemu prometnemu omrežju megoaa le na umeten način. To so spoznali Rusi že v XIX. sioletju ter s prekopi združili Volgo s Črnim in Severnim morjem. Ker pa te vodne ceste naraščujočim zahtevam modernega prometa niso več dorasle, eo se nedavno in po dolgoletnih pripravah odločili, da bodo skupno z Volgo samo preuredili ter deloma zgradili na novo tudi vse prekope in plovne pritoke. Glavni smoter zasnovanega dela. ki ga bodo skušali izvršili v treh etapah, je porlobitev vseh v poštev prihajajočih vodnih žil, . tako da bi mogle po končani preureditvi pluti po njih tudi manjše morske ladje, ki segajo le pet1 metrov pod vodno gladino. Da se bodo stroški tega ogromnega dela čim bolje obrestovali, bodo vzporedno z izgradnjo strug, zgradili množico električnih vodnih central ter priprav za namakanje polj. Prvi del. projekta, ki bo kmalu dovršen, obsega zveza Volge s prostimi morji Rusije (Zveza Volga — Don, Vzhodno, Ledeno morje in prekop Oneško jezero — Severno morje) ter zvezo med zgornjim tekom Volge in Moskvo. Obenem bodo z napravo zbiralnih jezov kanalizirali zgornji tok Volge in reko Kamo. Zajezena voda (pomisliti moramo, da vali Volga v morje v vsaki sekundi 9,900.0',0 litrov vode!) bo omogočila izrabo vodne sile s skupnim ^cinkom 2 milijonov kilovatov. V drugi etapi, ki jo bodo previdoma izvršili šele leta 1940., hod o uredili srednji tek Volge ter bodo na ta način pri samarski vijugi pridobili poldrug milijon kilovatov. Tu dobljen električen tok bodo v pretežni meri izrabili za namakanje sedaj še neobdelanih stepskih predelov ob spodnjem delu Volge. Za zaključek tega v tehničnem pogledu res velikopoteznega dela bodo poglobili glavni tels Volge. Ce se bodo dela izvršila točno po načrtih, bo imela kmalu Rusija najbolj gospodarstvene vodno-prometne žile v Evropi, imela bo tako rekoč morje na kopnem Dobiček. li morale biti, so izšle 6. t. m. .vrednote po 50 par (teanai oker), 75 par (smaragdno zelena), 1.50 Din (cinober), 1.75 Din (vinsko rdeča), 3.50 Diin (temni ultramarin). Papir je podoben krednemu, zobčanje pa 13. V kratkem izidejo še vrednote po 25 par (temno rjava), 1,- Din (rumeno rjava), 3,-Din (oranžna), 4.- Dim (temno zelena), 10.-Din (violičasta), 15,- D o (ka,kao), 20,- Din (zeleo.., modna). 30.- Din (rdeče violičasta). Vse znamlke imajo isiti črtež. Slikar ni podpisan. Tisk je tako slab. da se barva rada razmaže. Ker so pri nekaterih zmamkah primešane anLHnske barve .bo treba paziti pri pranju. Zaenkrat je bilo danih od vsake vrednote po 2 milijona kosov v promet Za obletnico marsejskega atentata bo izšla spominska serija s sliko kralja Aleksandra v admiralski uniformi e palmo. Ne vemo še, ali bodo pri tem uporabili svoje-ča.sn,i predlog inž. Serajnika. Znamke bodo izšle štiiri, i.n sicer: zelena po 75 par, rdeča po 1.50 Din. temno rdeča po 1.75 Din in modra po 3.50 Din. Nižjih dveh vrednot bo vsake po 200.000. višjih pa po 100.000. Ta serija bo najbrž hitro razprodana. Serija »vojskovodij« Avstrija je zajadrala med države, ki so začele na debelo izdajati nove znamke. Nedavno j.e izdala dve kilometrski seriji por-touiih in letalskh znamk do 10 šilingov, ki staineta v našem denarju okoli 350 dinarjev. Zdaj napoveduje še zpomolnitev serije narodnih noš z znamkami po 3. 4 in 10 Šilingov. Na najvišji vrednost bo uoodobljen umorjeni kanoelar Dollfuss. Proti koncu septembra izidejo tud dobrodelne znamke s slikami nekdanjih arestirij-fiki.h vnjpkovodii Znamka zn 12 groš°v bo kazala princa Evsema SaPro Juventu-t e « v Švici Švica izda vsako leto nosebno serijo dobrodelnih znamk s pribitkom. katere izkupiček porabijo m odaajanje mladine. letošnje nižje vrednote do 5. 10 in 20 rsippov bodo iniele slike deklet iz knn'onov Rasla, Luzema in Ženeve v narodnih nošah, znamika po 30 rappov pa sliko filozofa Štefana Franscimija. Naša nova znamka po 75 par Spominske znamke Letos je poteklo tri sito let, kar se je rodil slavni Španski dramatik Lope de Vega. Za to priložnost bo izdala Španija spominske znamke. Izšle bodo štiri vrednote po 15, 39. 50 centavov in 1 peseto. Kazale bodo orizore'iz Veoovesa življenja. Naklada bo 500 000 serij. Tudi Portugalska bo izdala za 25 letnico obstoja republike spomin-sike znamke. V Italiji bo izšlo za oblehrco Be.nin;jeve «mrti šest fra,nkovnih iin tri letalske znamke. Mednarodna ra«stava y N e \v y o r k ii Prihodnje leto ob od 9. do 17. maja v Newyorkn velika medrfrodnq razstava znamk Razsit-vni p-oster bo obsegal 15.000 ms Gledalci bodo tam lahko videli najlepše s veto vin e zbirke. D i n d o v a zbirka razprodana .Ena največ i svetovnih zbirk znamk, ; 'ndova, je bila razp^odrna v dveh partijah _ V Newyorkn in Londonu. Izkuoili so zanio оклН 40 m lijonov dinarjev. Ferra-rijeva zbirka, ki so jo prodali kmalu po vojni, je dala še enkrat toliko. Novi katalogi Kataloai znamk za leto 1930 so že izšli. O _Sentu in Michelu bomo podrobneje poročali v prihodnjih številkah Zaenkrat omenimo smn to. da po cene naših znamk še zmeraj do>st preniVkp. zlasti cene Slovenije in raznih spominskih znamk. IZ L I T E R À H THOMAS MANN -4 60 LETNIK Živi v Švici. Domovina ga je pregnala, tujina ga slavi. Rodil se je iz hanzeatske družine 1. 1875. v Ljubeku (Liibeck), ki mu severni Slovani pravijo tudi Bukovec. Mati mu je bila menda portugalskega izvora. Njej se mora bržkone zahvaliti za svojo tenkoumnost, za globoko občudovan.je sredozemske prosvete, za mikavnost misli in sloga, ki ga približuje semitskemu duhu. Njegova čudna novela »Posebna kri« vsebuje vneto simpatijo za Izrael, v katerem pisec vidi resnično plemstvo duha in čut-Ijiivosti. Njegovo prefinjenost, njegovo ljubezen do idej postavlja proti plehki domišljavosti nemškega naroda, zaslepljenega s fato morgano moči. Tomažu je oče zarana umrl. Iz tega položaja si moramo razlagati razvoj nekih potez v bodočem pisatelju: nezaupnost, občutek o osamelosti in nestalnosti stvari, delno opustitev rodbinskega izročila. Si-rotek iz meščanskega sloja se je na ta način približal proletarstvu, dobil je smisel za človeško skupnost. Njegov starejši brat Henrik, ki je preživel velik del svoje mladosti v Italiji, je uvajal Tomaža v umetnost. Sklenila sta spustiti se v roman in obneslo se jima je nad pričakovanje. Obravnavata zlasti nemško družbo n,jen razvoj, vrline in ne-dostatke. Tomažev svetovni nazor sloni na Heraklitovem pesimizmu: »Vse nastaja in se razkraja, vse mine«. Njegov slog je krepak; četudi ne očarljiv. Vsaka njegova oseba ima kako znamenje, etiketo, ki se o vsaki priliki nrikaže. Včasi je to način, kako se mladenič v negotovosti z brado naslanja na svoj trdi ovratnik, včasi lahno NEGA SVETA upognjeni hrbet kake žene ali velikanska ranocelnikova usta Umetnija, ki ob Man-novi psihologiji, izredno učinkuje. Slovstvena prtljaga mu je jako obilna. »Buddenbrookovi« so prišli na svet l. 1901. V tej freski zasledujemo propad velike meščanske obitelji Podoba je, kakor da zob, časa vse ogloje: rodovine kakor posameznike. »Smrt v Benetkah« in »Tonio Kreuger« (1914) razodevata - Tehniške zani«nivosti V Ameriki, deželi neomejenih motnosti, so baje sestavili samokres za dame, ki je le dva centimetra dolg Pravijo, da more miniaturno morilno orožje s svojimi pedenj kroglicami usmrtiti človeka na razdaljo 20 metrov. Schâfer: VRBA ŽALUJKA TEHNIČNI ELEKTRIČNO SONCE Sončna kopel pozimi, sredi noči, kadarkoli, poleg tega še v lastnem domu. ali ne zvem to ko pravljica o deveti deželi? Mogli bi se tudi domisliti znane ameriške pripovedke o poglavarju, ki je bil ustvaril sonce v majhni omari, pa so mu ga na zvit način ukradli Da, oni, ki bi posedoval ukradeno omarico s soncem, bi v resnici mogel uživati pozimi in poleti, podnevi in ponoči zdravilno in krepilno sončno kopel. Toda na žalost take tatvine ni bilo, ker še ni nihče zaprl v omarico sonca, ki kroži enakomerno po nebosklonu ter se ne briga za to, če so ljudje bolehni, slabokrvni in zaradi njegovega pogostega izostanka neveseli. To pa smo v večji ali manjši meri vsi. Kakor je dokazala sodobna medicina in kakor so prav instiktivno občutili že stari narodi, potrebuje človeški organizem, če naj ostane zdrav in močan, določeno množino sončne svetlobe. Za nas uboge ljudi civilizacije, se od borne množine sončne svetlobe, ki nam je namenjena, izgubi precejšen del med zidovi cest in dvorišč ter v zraku, ki ga je okužil dim. Dasi tudi nam sije sonce, se nam zdi. da je premalo ra-fodarno. Saj smo ves dan zasidrani v zatohlih in temačnih pisarnah, učilnicah, tvornicah in trgovinah, kjer sončnih žarkov ni. Posledice fesa primanjkljaja so: raznovrstni pojavi bledičnosti. topost. utrujenost, pomanjkljiva življenska radost in angleška bolezen naših otrok. Toda vrnimo se k začetku: sončna kopel pozimi, ponoči, kadarkoli in poleg tega še v lastnem stanovanju — to ni več pravljica, marveč vsakomur dosegljivo dejstvo. Govorili smo v naši rubriki že o umetnem planinskem soncu ter spoznali z njim moderen in umno zamišljen vir ultravioiet-nih žarkov. Zato nikakor nočemo sedaj vnovič opisati svetila, ki bi že opisanemu OBZORNIK nalikovalo. Naše električno sonce je namreč nadomestilo za navadno sonce. Ono oddaja prleg blagih ultravioletnih žarkov še svetlobne m toplotne žarke v razmerju, ki "a imajo ti žarki pri soncu, ter naj izenači nase od narave odtujeno življenje s pravim naravnem življenjem. Vkljub temu znatno-učinkuje na človeški organizem. Pomnoži hemoglobin, jača naravne obrambne sile krvi, oživlja zaostalo preosnovo, skratka pozitivno preobrazi naše telesne sile in naša nastrojenja. Pravilno obsevanemu otroku se ш treba bati rahitične bolezni. Odraslega pa obvaruje prehlada ter mu lajša bolečine v ušesih in zobeh. Ker ga moremo s pridom uporabiti pri zdravljenju mnogih bolezni, je dobilo ime vitaluks. Z najnovejšo obliko umetnega sonca (slika) je omogočila tehnika prav vsakomur njegovo uporabo. Priključiti ga moremo na poljubno napet tok ter ga namestiti kjerkoli._ (tma)> TEHNIŠKE ZANIMIVOSTI Na švedskem eo odkrili in raziskati nova nahajališča. zlata. Največ zlata je pri Rakkejanu ,la površini, k; meri v celoti 20.000 kvadratnih m. Pri dobavi zla. tonoene rude bodo upoštevali dejstv0 ca je zlato l,e etranski proizvod glavni proizvodi pa bodo cink, baker m evinec hnf ZeIandu s0 nedavno zgradili hidroelektrarn, centralo z učinkom 100 000 dinarjev. Ш 60 ZQaSali 750 mU:Jonov „J so pri gradnji novih tovor- n.h ladij pričel; uporabljati aerodinamične oblike s katerimi b0d0 zmanjšalo zračni upor ladij za 30 d0 40 «/„. Poeled;ca te zboljsave b0 opazni prihranek premoga-Leto 1935. bo zopet posvečeno raziskavam stratosfere, v ozki zvezi z mero daj n tali učenjaki, bodo meteorološke postaje izpustile v stratosfero množico re-gistr.rn.ih balonov, ki bodo opremljeni z radiooddajnmii postajami. D0.bljene rezu! tate bodo skupno obdelali ter jih stavili nato na razpolago vsem raziskovalcem in meteorološkim postajam na svetu H % A 4 H EEOBLEM 129 A. Hessolgren Mat v dveh potezah Rešitev poblema 128 1. КсЗ—d2! grozi Dd3 mat, Db7—d5+ (a) 2. Se2—d4 mat. 1____ d6Xe6+(b) 2. Sc4—d6 mat. 1____Tg5—f5+(c) Se2— Î4 mat. 1____Tg"5Xe5(d) 2. Sc4—e3 mat. ZA BISTRE GLAVE 265 Staroindska legenda Stara indska legenda pripoveduje, da je Brahma odredil, naj za vsakega človeka pripravijo življenjsko knjigo, v kateri bodo popisana vsa človekova doživetja. Ker bo v teku večnosti neskončno število ljudi in bodo ti ljudje v raznih oblikah živeli večno, bi bilo treba neskončnega števila knjig, a vsaka bi obsegala neskončno število strani. Ce bi hoteli vsako stran opremiti z zaporedno -številko, bi že za eno samo knjigo porabili vse številke in za druge knjige bi jih nič ne ostalo. Kako bi lahko napravili, da bi zadostovale naravne številke s svojo preprosto neskončnostjo, da bi numerirali vse knjige z njihovimi neskončnokrat neskončnim številom strani? 266 P r o ti 1 e m z izgubljenimi k a m n i Neki tlakar bi moral dobiti 350 kamnov za tlak. Pri transportu se jih je nekaj izgubilo. Tlakar je položil kamne v enake vrste po dva kamna, pa mu je na koncu eden ostal. Poskusil je z vrstami po 3, 4, 5 in 6 kamnov, vedno mu je eden ostal. Šele pri vrstah s sedmimi kamni se je izteklo vse v redu. Koliko kamnov je torej prav za prav dobil? Rešitev k št. 262 (Kdo je ta sorodnica) To je tvoja mati. Rešitev k št. 263 (Riba neznane velikosti) Glava meri 9 cm, trup 36 in rep 27 cm. Rešitev k št. 264 (Premeteni kmet) Na ta način bi lahko »dokazal«, da je pripeljal sto ali pa še več vreč. Šteti mora pač od začetka: 1—2—3 itd. ©BSEKOVANKA C r a s s u s Sedmero črk izda področje, po kterem vlada sveti oče. Odbij po eno spred in vzadi, pa bo pokrajina v Heladi. Početje isto zdaj ponovi, ostanek brati se s prislovi. Če še enkrat tako storiš, medmet in veznik star dobiš. Če zlodej bi ta dva odnesel, bi ništrc pisan tu iztresel. REŠITEV OBREZOVANKE V ŠT. 4 Kopanje, pani, pan, pa, a. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznašalcih dostavljena Din 5.—