Leto 1870.
63
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 6. aprila 1870.
37
Postava od 24. inarea 1870,
zastran določeb za zvršitev postave od 20 junija 1868, Drž. zak. št. 66, v spreobrnitvi različnih imen ali obligacij dozdanjega občnega državnega dolga.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
H.	1. Ministru za finance daje se oblast, da sme, zvrševaje postavo od 20. junija 1868, Drž. zak. št. 66, za posamne spreobrnitvi podvržene vrste državnega dolga postaviti zadnji rok (brišt) , o kterem se bodo še na podlogi dozdanjih starih obligacij obresti plačevale, in sicer tako, da državna blagajnica (kasa) ne bo več obresti od starih obligacij državnega dolga, ktere doteko po tem roku, dajala tistemu, kdor prinese njih kupone ali dotične pobotnice, in da se omenjeni kuponi tudi ne bodo več jemali kakor plačilo za cesarske davke in naklade ali davščine.
Za naprej bodo se obresti samo na podlogi novih obligacij državnega dolga izplačevale ; toda obresti od novih obligacij morajo nastopiti zdržema za zadnjimi prejetimi obrestmi od starih, pri čemer pa ostanejo vendar v veljavi postavne določbe o zastaranju obresti državnega dolga, Drž. zak. od 1. 1860, št. 21.
Postavljeni zadnji rok za plačevanje obresti od ktere določne vrste državnega dolga naj finančni minister po Državnem zakoniku razglasi šest mesecev predno nastopi ta rok; tudi je njegova dolžnost narediti, da se to po uradnih deželskih časnikih in kjer bi treba bilo, tudi po vnanjih časnikih oznani.
H.	2. Kadar je glede ene ali več vrst državnega dolga po §. 1 postavljen zadnji rok za plačevanje obresti na podlogi starih obligacij, bode — kar se tiče razvredbe ali amortizacije — v vseh tistih primerljajih, kjer bi se po predpisih za amortizacijo danih začetek amortizacijnega roka imel ravnati po doteku zadnjega obligaciji pridjanega kupona, za začetek amortizacij-uega roka veljal ne čas, ko ta kupon doteče, temuč ta dan, ko doteče tisti kupon, kteri je po
(SUvaniaeh).	15
izreki finančnega ministra zadnji, ki se bo še izplačal, — ako se ni morebiti v tem ali onem primerljaju ta rok že prej začel, in od rečenega dneva počemši bo tekel amortizacijo! rok za obligacijo, kakor tudi zastran vseh tistih obligacije še držečih se kuponov, ki se vsled izreke finančnega ministra več ne morejo izplačati.
Če se amortizacija tiče samo kuponov od ktere v prejšnjem odstavku omenjene obligacije, naj za amortizacijo vseh po postavljenem zadnjem dnevu za plačilo obresti dotekajočih kuponov velja rok enega leta, šestih tednov in treh dni, počemši od postavljenega roka.
Ce se še le potem, ko je zadnji dan za plačevanje obresti že postavljen, napelje amortizacija, naj se amortizacijo!, rok tako za obligacije kakor za kupone šteje od dne, kterega je izdan edikt.
■§. 3. Delne zadolžnice po 2'/a gld. in po 10 gld. avstrijske veljave, ki so se izdale pri spreobračanju državnih dolgov v en enoten dolg, niso predmet sodne amortizacije.
•§. 4. Obligacijam, kijih stranke zavoljo spreobrnitve prineso, morajo biti priloženi vsi dotični obrestni kuponi, ali pa amortizacijo! razsodki, ki bi kupone namestovali.
Če stranka kakega kupona nima in ga tudi ni dala razvrediti (amortizirati), mora za-nj povrniti v gotovini, kolikor se v ■§. o postave od 20. junija 1868 določuje.
O plačilu se strankam da pobotnica.
Če stranka prinese to pobotnico in ob enem poda kupone ali pa amortizacijo! razso-dek, ki je zadobil pravno moč, bode se ji vrnilo, kar je bila za-nje gotovega denarja plačala.
■§. 5. Prošnje in potrdbe strank pri preobračanju državnih zadolžnic (obligacij), ki se hranijo pri sirotinskih blagajnicah, davkarijah in javnih hranilnih uradih, proste so štemplja, in za izročitev obligacij iz namena, da se podvržejo spreobernitvi in po tem zopet v hrambo dado, ne plačuje se nobena števnina.
§. 6. Ministroma za finance in pravosodje je naročeno z vrš iti to postavo.
V Budimu, dne 24. marca 1870.
Franc Jožef 1. r.
Hasner I. r.	Ilerbsl	I.	r.	Orestel I. r.
38.
Razglas finančnega ministerstva od 2. aprila 1870,
g kterim se za nektere spreobrnitvi podvržene vrste občnega državnega dolga postavlja zadnji rok, do kterega se bodo obresti plačevale.
Po oblasti s postavo od 24. marca 1870 (Drž. zak. št. 37) prejeti postavlja sc za niže naštete vrste državnega dolga kakor zadnji dan, kterega se bodo še na podlogi dozda-njih starih spreobrnitvi podvrženih obligacij obresti plačale, namreč :
1. Za srebrno posojilo od 11.	maja 1864 1. dan	novembra	1870;
2. za srebrno posojilo od 23.	novembra 1865 1.	dan	decembra	1870 ;
3. za spreobrnilno posojilo od 1. julija 1849 za kapitalizirane obresti in dobitke državnega loterijskega posojila,
za posojilo od 30. septembra 1851, serija B,
za posojilo v Angliji pogojeno	od 1. julija 1852,
za srebrno posojilo od 1. julija 1854 v Frankfurtu in Amsterdamu, in
za posojilo v Angliji pogojeno od leta 1859
1.	dan januarja 1871 ;
4. za obligacije posojila v konvencijnem denarju, nesoče po 1 odstotek, 1. dan januarja, oziroma 1. dan februarja 1871;
5. za obligacije od posojila v konvencijnem denarju, nesoče po 2'/- odstotek, 1. dan novembra 1870, oziroma 1. dan januarja, 1. dan februarja, 1. dan marca in
1.	dan aprila 1871 ;
6. za obligacije od posojila v konvencijnem denarju nesoče po 3 odstotke 1. dan decembra 1870;
7. za obligacije od posojila v konvencijnem denarju nesoče po 4 odstotke 1. dan decembra 1870, oziroma 1. dan februarja, 1. dan marca in 1. dan aprila 1871 ;
8. za posojilo od leta 1849 nesoče po 478 odstotke, 15. dan oktobra, oziroma 15. dan decembra 1870;
9. za posojilo na podlogi postave od 25. avgusta 1866 1. dan novembra 1870.
Obresti, ki doteko še lepo teh rokih na podlogi starih obligacij od naštetih
posojil, državna blagajnica ne bo več izplačala, tudi se kuponi od njih, ki doteko po teh dnevih, ne bodo več jemali kakor plačilo za cesarske davke in naklade, in za naprej se bodo obresti samo na podlogi novih (spreobrnjenih) obligacij plačevale.
Za plačevanje obresti od starih obligacij tistih vrst državnega dolga, ktere vtem razglasu niso imenovane, bode se zadnji dan ali rok pozneje določil.
Brestel l. r.