Političen list za slovenski narod.
V* polti prejema« velja: Za eelo leto predplačan 16 fld., za pol leta K fld., u četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 fld. 10 kr
▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta f
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. t
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove uli>se št. 2.
Rokopisi se ne viačajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popolndne.
Štev. 93.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. aprila 1893.
Letnili XXI.
Vera in klerikalizeni.
Pod tem naslovom priobčil je sobotni »Slov. Narod" članek, v katerem je pokazal v pravi luči evoje liberalno lice. Ta člauek delal bi vsekako čast kakemu židovskemu dnevniku. .Narod" dela razliko mej vero in klerikalizmom tako, kakor bi klerikalci ne branili in zagovarjali prave vere. Sevlda po mnenju .Slov. Naroda" je le tista vera prava, katero on uči. Klerikalcem očita, da verujejo v versko in eerkveno nezmotljivost cerkvene hierarhije od sv. Očeta do kanonika doli in kot takega v poklic du-hovskega stanu za političuo vodstvo. To je pač »Narod" iz trte izvil. Mi nikdar, pa tudi drugi listi naše stranke niso nikdar trdili, da je vsak posamezni duhovnik nezmotljiv.
Tudi se nikdar duhovenstvo ni vrivalo za politične voditelje našemu narodu, temveč je le zahtevalo, da se politika ne spravlja v nasprotje z našo vero. Kako so pa verska vprašanja tolmačiti in kako daleč segajo verski interesi, bodo pa pač v prvi vrsti odločevati škofje, ne pa morda odvetniki.
Da pa je narod tudi pri tej priliki pokazal evoje sovraštvo do škofa, je naravno. Vsaj po mnogih skušnjah si že niti misliti ne moremo v »Narodu" članka o naših domačih razmerah, da ne bi mimogrede udaril tudi po škofa ljubljanskem.
Očita niemu takorekoč hinavščino, da sam ne veruje v resničnost te teorije, katero zastopa. Nadalje mu pa podtika še gospodstvaželjnost in lakomnost. O tem več pisati se nam ne zdi potrebno, ker že to popolnoma zadostuje, da vidimo, kako je versko prepričanje .Narodovo".
Noben veren katoličan ne bode podtikal takih stvarij svojemu škofu. Vsaj Še drugi ljudje, zlasti politiki, imajo pravico, zahtevati in tudi zahtevajo, da se verjame v njih dobre namene.
Da pa druge klerikalce .Narod" imenuje fana-
tike, temu se ne čudimo, kajti to je že davno obrabljena fraza.
Potem tudi »Narod" razlikuje versko šolo od klerikalne, in pri tem zopet govori in piše, da je klerikalizem nasprotnik znanostij. To je zopet le stara pogreta stvar. Nanjo odgovarjati se nam zdi potrebno, ker vsakdo ve take fraze prav ceniti, ako je kdaj učil se zgodovine kakega znanstva. Jezujite 1 pač »Narod" smatra vse za klerikalce, in vendar, koliko so storili za razne znanosti. Omenimo le fizika Oassinija, geologa Kircberja, zvezdoznanca Secchija in pa matematika Hagerja. Da ne govorimo o tem, kaj so vsi posamezni papeži storili za znanost.
Do sedanja šola ne zadostuje v verskem oziru, o tem se je že toliko pisalo, da bi bila odveč o tem še kaka beseda. Zadosti je, če povemo, da se je proti sedanjim šolskim zakonom izrekel rimski Stol, in da premembo zahtevajo škofje. Ti bodo gotovo merodajnejši faktorji, kadar gre za to, da se šola vravna v verskem oziru, kikor »Slovensko društvo", ; kjer je dr. Tavčar hvalil sedanjo šolo. Mi ne zahtevamo nobene drugačne šole, kakor jo zahtevajo škofje, in vsak katolik mora v tem oziru priznati prvo besedo škofom. Kdor hoče kakšno drugačno šolo, ta ni za versko šolo, kakeršna je potrebna nam katolikom.
i
»Narod" govori tudi o nerazsodnosti mase, ki gre za klerikalci. Na to pač ni treba odgovoriti, ker že dobro vemo, da mu je narod, za kateri je že on zahteval občno volilno pravico, zdaj le nerazsodna masa, kadar neČe hoditi za njim. Ce pa v kaki stvari se kje vsedejo na »Narodove" limanice, tedaj se pa govori in piše o zavednem narodu.
Posebno čudna je tudi primera papeža s kakim konstitucijonalnim vladarjem. »Narodov" člankar bi po svoji modrosti rad papeža spravil v nekako na-sprotstvo z duhovščino, ki vodi diplomacijo v Vatikanu. Ker se vsa stvar suče le okrog rimskega
vprašanja, moramo tukaj omeniti, da sta papeža Pij IX. in Leon XIII. sama že večkrat naglašala svoje pravice do Rima, da torej tukaj ne gre le za kake kaprice vatikanskih krogov. Take nazore pač lahko razvija .Narod", kateri je tudi hotel spraviti v nekako nasprotje sedanjega papeža s Pijem IX. Ves članek je osnovan popolnoma na lažiliberalnih nazorih. Ko bi »Naroda" poprej ne bili poznali, spoznali bi pa bili sedaj, in zato mu moramo biti hvaležni. Za „Narodovo" sumničenje, da pišemo članke s pomočjo kakega konverzacijskega slovarja, se pa nam pač ni zmeniti, a tem je morda le povedal, kako se dela v njegovi redakciji.
Tržaške razmere.
Iz Trsta, 10. aprila.
Kakšne razmere da vladajo za Slovence, in vzlasti za slovensko duhovščino v Trstu, razvidi se iz spomenice, katero so tržaški duhovni pastirji slovenske narodnosti nedavno izročili c. kr. namestniku. Ta spomenica slove:
„Od onega časa, ko je stopilo tudi v naši občini narodnostno vprašanje na čelo vsem javnim zadevam, se vedno bujša položaj Slovencev mesta Trsta in okolice. Večina italijanskega prebivalstva tržaškega, ali bolje, stranka, ki gospoduje nad njim od pričetka narodnostnega boja, je nezadovoljna s sedanjo narodno posestjo, katero je pridobila v srečni pretekli dobi; zato se neprenehoma trudi, da bi razširila svojo narodno moč nad slovensko ljudstvo, bivajoče v tržaškem upravnem okrožju. Lahko si je nekdaj pridobivala ona stranka slavo s svojim postopanjem, s katerim je skušala doseči ta svoj namen; nekaj časa sčm pa je opazovati tako ravnanje, ki ni le v najočitnejšem nasprotju z ne-premenljivimi načeli pravičnosti, marveč presega že vsako politično dostojnost.
V tem, ko z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zatirajo oni faktorji, v kojib rokah je blagor in
LISTEK
IV. Na studencu.
»Sest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc.
Kakor veter pihlja, tako «e iz dolin, kakor neke bele prikazni, dvigajo velikanski plazi megle; pro-mikajo se na tisto stran, kamor veter piše, pa se potem v tenkih belih kristaličih kakor iglice vešajo tebi za brado in brke in konju za dlako. — To je ono, kar jaz pravim: ako niso muhe, to je potem ivje! Noge se zmrzavajo, a oči solzijo. Niti žganje mi ne more več razgreti srca in ti se ne potrpežljivo oziraš, da bi zagledal kje hišo in gostoljubnega gospodarja.
Ze vem, kam pojdem. — K Matiji Dženadiču pojdem. Tam je njegova hiša, kjer pred njo na slivi visi cel božji dan čutara z žganjem! Kdor koli mimo gre, naj srkne! — tako rad vidi Matija. A kadar mu v hišo prideš na rokah bi te nosili.
Zastoni bi pripovedoval, to je treba videti. Kaka je to hiša, starinska zadruga — cela vojska! Pridi samo zvečer in da te pričakujejo, jedna snaha ti bode prišla nasproti na samem potu s tresko v roki. Druga stoji v sadovnjaku, tretja je pred hlevom, četrta nagauja pse, peta je v kuhinji, šesta v sobi, kamor U peljejo celi svati! In vse je pri njin ve-
selo, vse skromno, vse zadovoljno. A Bog obvari, da bi se s kom it njegove hiše stepel, ker šest njih so vojaki, jeden je pešak, pod praporom v Belem gradu.
Njim ni treba mobe. — Zakaj bi jim tudi bila, če jih pa je toliko? Lepo pri njih orjejo trije plugi neprenehoma, a kadar pridejo trgovci kupovat svinje, dobro oteče mošnja Matijeva.
Tega njihovega Arsena poznam, ko je bil še deček.* Vzel je piščal iza pasa in je čurlikal okoli Burmazovičeve hiše. A Burmazovič ima hčer.
In Arsen se je navadil gledati v njene oči in se jih ne boii. Stopil je z nogo na kolec, z laktom se je vprl na drugega, a na dlan je naslonil obraz in govori ž njo.
„Sram me je povedati babici, a na nobeden način dedcu! Ce tudi bi vedel, da ne bodeš nikoli moja!"
Ooa se ne zasrami, kakor bi se morala. Zvito ga pogleda, nagne se malo na stran in skrivajoč jez reče:
»Pa dobro, ti ni treba! Jaz bom vzela Vilina Maričiča!
»Kaj? Ali misliš ti, da te bodem jaz pustil! komu drugemu! Kosti bi mu polomil, kdor bi se te samo s prstom doteknil!
* Pri Srbih je vsaki deček, če ima tudi 20 let, dekler ga cela zadruga ne proglasi za mladeni.a.
Ona razvajeno vdari z nogo ob tla, zažmiri in potegne glavo nazaj:
»Ej? Ti bi morebiti rad, da bi ostala neomo-žena ? Vidiš tole!
Ali Arsen ni več tega čul.
Dobra deklica, da jo Burmazovič ni razvadil. Ali kaj je mogel ž njo delati? Kolera mu je pobrala toliko dece, da je Anoko potem čuval kakor kapljico vode na dlanu. Ni dobro razvajati dete iu popuščati mu, če je tudi jedino na tem svetu. Ne nikakor ne!
Tega večera pride Arzen čisto zamišljen domov. Kar mu ni bila navada, zavrne se v hram in z na-tegačo pošteno potegne iz dvovedrice: drugače nikdar ni pil. Usede se potem na panj in vstane sam v mraku, pa gleda gibanje v dvorišču. Skozi odprta kuhinjska vrata vidi se, kako plampsa ogenj, in liže kotel in verigo, na kateri visi. Arsen očuti, kako ga nekaj greje; bilo mu je vroče in se je čudil, kako je to, da ga celo iz kuhinje ogreva plamen.
A mimo ognja po kuhinji hodijo črne ljudske podobe in psi. Iz konjskega hleva čuje se topot k6nj, pred hramom izprezajo se voli, s katerimi se je ravno Nenad povrnil iz mesta. Zdaj je kokoš zletela z murve, in fofotajoč zopet se vgnezdi med svoje družice. Tu pa tam se katera beseda skozi večerno tišino razločno sliši. Jedna miš se je drz-

gorjš Slovencev, vsak njih narodni rasvoj, bojuj* se silovito preti fijitt tisek, slttfeeč načelom da«
stranke, ter brezmerno napada sedaj to tisllno osebo,
sedaj ono, pa tndi eele stanove.	?
Misleč, da s tem najlažje izpolnijo stoje preti* rane želje, ako izrinejo iz šole in cef||S slovenski jezik, trudijo m na vso moč, deloma, d* bi odvri-čali slovensko mladino od pouka v materinščini, de* loma, d* bi dahovtfiini obtoževali ispftlnjevanje njenega poklica. '
Med vsemi šolami v najbližji okoliei Trsta je ni menda več, na kateri ne t}i bila italijanske vspo* rednice. Dasi velikanski troški za vzdržavanje teh vsporednic niso v dostojnem razmerju z majhnim številom ondi stauujočih šolskih otrdk italijanske narodnosti, vendar bi ne ugovarjali, da se snujejo in vzdržujejo, ako bi bile namenjene le otrokom italijanske narodnosti.
A temu ni tako. Bolj, kot s poukom italijanskih otrdk, se bavijo omeujeni zavodi z raznarodovanjem slovenske mladine. Mestna šolska oblast je sklenila na javnih ljudskih šolah okoličanskih pola* goma nadomestiti slovenski pouk z italijanskim, in na to delajo tako vstrajno, da tare huda skrb vse one, kateri so prepričani, da je ohranjenje slovenskega življa v Trstu in okoliei v prid države. In te trditve ni treba še dokazovati.
Kdorkoli se zanima za šolske razmere v naši okolici, v£, kako živahno agitujejo že nekaj let sčm v začetku šolskega leta, da pripravijo uboge, zaslepljene stariše slovenske narodnosti k temu, da pust4 svoje otroke v italijanske šole. Brezvspešno ni to ravnanje nikdar: na stotine slovenskih otrdk sedi v italijanskih vsporednicah; v isti meri pa, kakor se te polnijo, praznijo se slovenske.
Mislil bi, da bodo taki vspehi pač zadovoljili stranko in da ne bode poželjivo če dalje napadala slovenske manjšine. Toda ne! Čustvo in zavest, da pripadajo k lastnemu narodu, zatirajo že v nežnih srcih mladine, ki ni še godna za šolo; v otroških vrtcih društva „Lega nazionale" jo pripravljajo ta pouk na italijanski ljudski šoli.
Bes, da so to še ld pričeli, toda čudoviti vspeh tega najnovejšega koraka na poti narodnega zatiranja bode izvestno vzpodbujal vodstvo, da osnuje še več otroških vrtcev na slovenskem ozemlju.
Pridno prodira nesramno izdajalstvo, ki jemlje slovenskemu učiteljstvu vsako prosto gibanje in ni redko uzrok, da se popolnoma brez uzroka najstrožje postopa proti posameznim slovenskim učiteljem.
V tem, ko na šolskem polju na ta način razdirajo in pokončujejo, ščujejo na drugi strani proti slovenski duhovščini, katera se jim zdi glavna zapreka, ko vresničnjejo svoje želje. Vsi časniki, društva, zbori, kar jih šteje Trst italijansko - narodnih, skušajo na vso moč slovenske duhovnike pri narodu pripraviti ob zaupanje ter vzbuditi nezaupnost in sovraštvo do njih.
Vedno naraščajoča vzburjenost proti duhovui-kom priča jasno, kako vspešno se brez ovire širi to hujskanje. V tem, ko 30 ščuvali nekdaj le posa-
nila započeti glodanje ravno pod hlodom, na katerem je Arzen sedel.
Njemu se zavrti po glavi. Spočetka je čul, kako mu srce utriplja pod levimi prsi, in od tega, kakor da bi se bil malo splašil. A potem se je naenkrat začel smejati, brez uzroka neumno, — ne ve, zakaj in po kaj! Potem zopet začne jokati, — ui tega ne v6, zakaj.
Samo da se mu skozi smeh in skozi jok v nejasni sliki prikazuje Anoka. in ga tako čudno grabi za sree, da mu se zdi, zdaj bode umrl. On se nasloni na sodček, iz katerega je malo prej pil, in umira, ali tako sladko, da mu se dozdeva, kakor da ga objema Anoka in kakor da ga nosi besen belec OstojiČev. Tako je vsakemu, kdor se prvikrat napije.
Malo časa je spal, a Velinka vstopi s tresko v roki, da bi nekaj v hramu poiskala. Zgane se, ko zagleda Arsena na panju, poleg svačka z nategačo v roki. Plašljivo se mu približa in dotakne njegove rame.
.Arsen!"
Arseu odpre zakrvavljeue oči.
.DragiI Ti si pijan!*
Arsenu kakor da se je razjasnil njegov položaj. On čisto veselo odgovori:
.Pijan!"
.A zakaj, srečnež?"
„Ej, ubil bodom Vilina Maričičal" (Dalje sledi.)
mesajki, udeležujejo s« v najnovejšem času teh zdrftftfc vedno ve«,i krogi, da, .sebe, fetsr* * »i jHele doslej f dolžnost Izogibati »i vsakemu sumd,
Mkor d« bi bile v zveri ž njimi.— (ttote sledi.*
■ii i 1 11 - -II	»cama-^-siME——-—*
Politični preH&jL
V Rublja nU ti aprila.
Posvetotanf* kumpnikov fieihih strank
začela so se v soboto. Že prvo posvetovanje je pokazalo, da ni pričakovati posebnih vspebov od teh posvetovanj'. Knez Earol Sshwarzenberg je hndo prijemal Mladočehe, kateri skušajo podkopati klub veleposestnikov. Tudi se je njemn zdelo, da bi bilo potrebno, o tacih stvareh se mejsebojno poprej nekoliko sporazumeti, predno se je sklicala konferenca. Tako ni pričakovati nobenega vspeha. Drugi zastopnik veleposestva je pa pojasnil, kako je Škodljivo rovanje Mladočehov proti veleposestnikom. Ce sedanji zastopniki veleposestnikov se umaknejo, pridejo za njimi ustavoverci in Nemci bodo imeli večino v deželnem zboru. Dr. Gregr, Herold in Engel so pa zagovarjali Mladočebe. Knez Schwarzenberg je razložil, da se veleposestniki ne udeleže posvetovanja in glasovanja o kakem adresnem predlogu, pač pa hočejo udeležiti se posvetovanja o narodni jednakopravnosti in razdelitvi okrajev. Temu posvetovanju je predsedoval dr. Scholz, ker so veleposestniki izjavili, da izmej njih nikdo predsedstva ne prevzame.
Sczepanowski baje misli odložiti svoj mandat, da bode sam prevzel vodstvo svojih industrijskih podjetij v Galiciji. Z njim bi poljski klub izgubil nadarjenega člana, katerega bi težko pogrešal. Posebno v denarnih stvareh je Szczepanovvski jako izveden in je to svojo izvedenost že pokazal v zbornici poslancev. Za poljski klub bi bila ta izguba tem občutljivejša, ker je poslednji čas že zgubil nekaj jako nadarjenih članov. Dnnajevski, ki je bil .vedno v sveži s tem klubom, je prestavljen v go-spodsko zbornico in Bilinski je pa odložil mandat, ko je postal predsednik državnih železnic. Madejski baji tudi v kratkem odloži mandat, ker postane predsednik nadsodišču. Pri tacih razmerah bi zguba Szczepanowskega za klub bila občutna. Sicer pa Siczepanowski pripada libetalni frakciji poljskega kluba, iu je bolj za zvezo z levičarji. On zastopa Ivovsko trgovsko zbornico. Ker v trgovski zbornici prevladujejo liberalni nazori, bi njegov naslednik bil tudi podobnega mišljenja, samo da bi tako nadarjen ne bil, kakor on. Zatorej je pa občna želja poljskega kluba, da Szczepanovski še ostane član zbornice poslancev.
Z razmerami v Č migov I ruski listi neso nič prav zadovoljni. Posebno jih boli, da se v Crnigori vedno očitneje k8že nasprotje proti knezu, ki je jedini pravi prijatelj ruskega carja. Našim či-tateljein je že znano, da je več črnogorskih veljakov že zapustilo domovino, ker 6e neso mogli razumeti j s knezom. Maša Vrhicase je naselil v Bosni. Posebno pa Buse jezi, da Črnogorci hočejo ustavo. Skušnja je namreč pokazala, da nobena balkanska država, ko je dobila ustavo, ni več prav morala postopati po želji Busije. To vidimo v Srbiji, Bolgariji in Bumuniji, kjer narod le teži po samostojuosti in se ne da voditi is Peterburga. Kdo ve, če bi Črnogorci tudi še bili navdušeni za Buse, ko dobe ustavo. Knez se sedaj temu gibanju ustavlja in hoče privoliti le v občinsko avtonomijo in vpeljavo porotnih sodišč, in je zaradi tega profesorja Bogičiča nastavil na čelo pravosodni upravi. Mi le želimo, da Bogičič, ki je za Crnogoro izdelal že civilni zakonik, tudi vredi sodne in občinske razmere. Te reforme pa seveda želje po ustavi ne bodo zadušile in bodo le nekaka podlaga za uvedeuje ustave. Buski listi že po navadi dolže Avstrijo, da je kriva vsega, kar se zgodi Busom nepovoljnega na Balkanu, tako tudi tuk%j pišejo o avstrijskih agitacijah v Cruigori.
Minister s ka kriza na Norveškem. Ker kralj ni hotel potrditi zakona, po katerem se osnujejo posebni norveški konzulati, je ministerstvo dalo svojo ostavko. Kralj ostavke še ni vsprejel in skuša pregovoriti ministre, da še ostanejo, kar se mu pa najbrž ne posreči.
Herz. Neki visoki politiki delajo na to, da se preganjauje Herza ustavi. Tndi vlada je baj6 za to, ker ne mara, da se pred volitvami panamska afera zopet ponovi. Popolnoma resno vlada Herza in Ar-tena ni nikdar iskala. Bepublikancem je najljubše, da se panamski škandal prqj ko je mogoče popolnoma pozabi. Sicer je pa zadnji čas tudi dvomljivo
posfalo, da bi Angleži itro&ti fl.rza, Augieiki ft&dt je nekda izročM-*|Mgo ftiftik ptpf|$»v, po
katerih h' bilo kompt^tiraiUl iad stf,U»jprvih francoskih politikov, akt>|fidejo v javnost« Aftgleška vlad*. J* dobila s tem iztočno srechflM #f°«i Francozom ♦ roke. Porabila«ji: bode* |t« bi hoteli Francozi % Bttsijo skleniti kako zvezd proti Angliji. Tako
P*»amAH* afera ttlfosled f velika ofrtra se-dttji frAucodtt »Banji politiki.
Nova stranka v Švici se je osnovala pod imenom .liberalne demokratične skupine". Ta stranka bode nekako Srednja stranka. Nova stranka bode zagovarjala večjo centralizacijo, ali vendar ne bode zagovarjali birokratičnih teženj. V svoj program je vsprejela svobodo vere in vesti. Mej drugim se bode poganjala tudi za primerno zastopstvo manjšin pri zveznih uradih. Posebno je omeniti, da nova stranka ni vsprejela v svoj program boja proti „pretiranemu ultramontanizmu", kakor so ndkateri priporočali. Vidi ee torej, da že v svobodni Švici liberalci sami popuščajo frazo, katera je pri naših naprednjakih v čisbb. Pri nas so pobrali .boj proti pretiranemu klerikalizmu", ko ga drugod že libe-beralci opuščajo. Vidi se, da pri naših naprednjakih ni nič novega, samo da so v vsaki stvari nekoliko zadej, nego drugi liberalci, pri katerih so hodili v šolo. Boja, ki ga napovedujejo naši naprednjaki, se nam pač ni bati. Bavno tako kakor v Švici, bodo tudi pri nas liberalci popustili .boj proti klerikalizmu" in posegli zopet po kaki drugi taki tedaj 2e precej obrabljeni frazi.
Cerkveni letopis.
Poreško-poljska škofija.
Ie Pulja, 17. aprila 1893: Danes smo dobili v roke .Status personalis et localis unitarum Dioe-ceseon Parentinae et Polensis ineunte anno 1893". Kakor vsako leto, tako je tudi letos precej pozno izšel; želeli bi, da bi ga vsaj meseca januvarija dobili, ker ni velik, torej ne provzročuje mnogo truda, in ker tako pozno skoraj nima nobene veljave več. Iz njega povzaihetno naslednje, za bralce nekoliko zuamenitejše podatke. Škofija poreško-puljska šteje na koncu leta 1892 101.853 katoličanov, 7 dekanatov, 11 kauonikatov, in to 6 v Poreču in 5 v Pulji, 16 kanomkatov-kuratoV, 60 župnij, 11 kape* lanij, 30 kooperatur in 5 druzih benefieijev. Med temi niso nameščeni: 2 kanonikata, 9 kanonikatov-kuratov, 22 župnij, 3 kapelanije, 9 kooperatur in 5 benefieijev. Zakaj niso nameščene žnpnije, se nam prav čudno vidi, ko ima vendar naša škofija dosti duhovnov; sedaj pa imamo samo župue upravitelje, ki pa imajo vsi župnijske ispite in so torej vspo-sobljeui za župnike. Žalostno je to res za nas in naše razmere, in kdo je tega kriv? Brez dvojbe največ naše nesrečne politične razmere. Vseh duhovnov je bilo na koncu leta 1892. 122, in to 80 v dušnem pastirstvu, 11 v druzih službah, 5 vpoko-jenih, 11 iz druzih škofij, 7 redovnikov in 8 naših v druzih škofiiah._Liga -j- 71.
Udanostne izjave.
Udanostna izjava županstva na Planini nad Vipavo:
.Podpisani odborniki občine Planina nad Vipavo, zbrani v občinski seji dn6 26. februvarija t. 1., obsojamo slovesno in odločno vse napade na prevzvišeno Vašo osebo in na Vaše tako vneto višje-pastirsko delovanje.
Sicer smo priprosti, kmetski možje, kateri si s trdim poljskim delom služimo v potu svojega obraza vsakdanji kruh, toda v svojih prsih pa branimo za svojega ljubljenega škofa vneto in zvesto srce. Vam, premilostni naš pastir, hočemo biti vedno srčno udani, ter pokorni duhovni otroci.
Županstvo na Planini nad Vipavo, dn4 26. februvarija 1893.
Ivan Kobal, župan; Ant. Strancar, Ludovik Kobal, občinska svetovalca; Ivan Pipan, Jan. Poljšak, Fil. Kobal, Josip Marc, Fr. Stokelj, Mat. Sedmak, Ivan
Zivic, Mat. Ket«, odborniki."
Udanostna izjava županstva Kresnice:
.Občinam, ki so izrekle udanoBtne izjave svojemu preča8tnemu knezoškofu, se z veseljem pridruži tudi občina kresniška.
Podpisani izrekamo Bvojo popolno udanost, pokorščino, spoštovanje in ljubezen Vam, svojemn ljubljenemu višjemu pastirju. Mi ljubimo svoj ma-terni jezik, toda vera rimsko • katoliška, dedščina naših pradedov, nam je draga nad vse. Zato pa od-
Močno obsojamo in obžalujemo napade liberalcev na ' Vašo prevzvišeno osebo. Pušiee, ki Vaše srce zba-4ajo, čntimo tndi mU
Naj bi Vam OŽe nebeški dal na ljubljanski stoliei doživeti še mnogo srečnih in veselih dnij!
Županstvo v Kresnicah, dnč 27. februvarija 1893.
Janez Kovifc, župan; Janez Vegant, svetovalec; Jakob Spunt, Jan. Brtnn, Ant. Tavfar, Mat. Jerant, -Jak. Kokalj, Ant. Morela, Fr. Mohor, Fran Jevkar, odborniki."
Udanostna izjava občine G o j z d nad Kamnikom:	'
Kakor druge občine, pošlje tudi podpisana svojemu priljubljenemu nadf>astirju v znamenje svojega spoštovanja in ljubezni udanostno izjavo. — •Naj Vašo prevzvišenost domači liberalci še tolikanj napadajo, naj Vašemu blagemu delovanju podtikajo še tako slabe namene, mi hočemo vedno ostati na Vaši strani, nas od škofa in njegovih namestnikov, duhovnikqv, nikdar ločili ne bodo.
Občina Gojfcd, dne 27. februvarija 1893. Janez Starvašnik, župan; Mat. Romšak, Lor. Urh, svetovalca; Anton Osovnik, Janez Golob, Jurij Hančič, Primož Spruk, Valentin Omovšek, Luka Sušnik, Martin Sušnik, Blaž Kuhar, Mih. Sušnik, , Tomaž Pire, Janez Bomšak, odborniki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. aprila.
'	..... • v........................,	^■...
(Urad vzajemne podpornega drnštva v Ljubljani) •naznanja, da se je vsled ravnateljskega sklepa sprejemanje članov za I. odsek zaključilo, da se prične •drugi odsek s 1. januvarjem 1894 in da se bodo oglasila za drugi odsek s 1. oktobrom 1893 začela •sprejemati. Uradne ure društva so vsak ponedeljek in vsaki torek od 9—12 dopoldne in od 3—4 popoldne.
(t Jan. Potočnik.) Z Brezovice nam je došla žalostna novica, da je včeraj umrl ondotni župnik preč. gosp. Jan. Potočnik po kratki bolezni v -80. letu svoje dobe. Umrl je kakor junak v sredi neumornega dela. Visoka starost njega ni ovirala pri spolnovanju njegovih dolžnostij, počitka si ni privoščil nobenega, češ, saj bomo počivjli v grobu! Bajni gospod je bil vesten v svojem poklicu, prijazen z vsakim, do revežev bil je usmiljen in radodaren, ljubil in podpiral je revne dijake, sploh bil je vzor duhovnika-moža, ki je vse dni svojega življenja delal in trpel za svojega Boga in za svoj narod. Zato mu bo pa narod tudi vedno hvaležen, -pri Bogu pa je gotovo že prejel plačilo nevenljivo za svoje vzorno delovanje in življenje. Naj v miru počiva!
.(Kranjski deželni zbor) ima jutri dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne VII. sejo. Na dnevnem redu so mnoge prošnje za podpore, dalje ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona glede plačevanja stroškov za straže pri živinskih kužnih boleznih; ustno poročilo upravnega odseka glede prenareje-nega načrta zakona o zagradbi hudournika Pišence fri Kranjskigori; ustno poročilo upravnega odseka j o trtni uši na Kranjskem; ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Cerknici za ustanovitev ( «amostalnega cestnega skladovnega okraja za sodni j okraj cerkniški; ustno poročilo upravnega odseka o i prošnji davčnih občin fare Sr. Vida za izločitev iz | občine bloške in ustanovitev samostojne občine Sv. j Vid; ustno poročilo upravnega odseka 6 prošnji *a- | ščanov iz Zgornjega Kašlja in Zavoglja za uravnavo , Teke Ljubljanice.	I
(V zadnji seji deželnega šolskega svtta) je bil ' za drugo učiteljsko mesto v Tržiču imenovan g. Ivan •O k o r n , dosedaj nadučitelj Preddvorom. Dovolilo se je ustanoviti več novih šol. Več gojencem in gojenkam c. kr. učiteljišča so se podelile državne podpore.
(Vpokajen) je na lastno prošnjo policijski nad-komisar v Ljubljani, gosp. J. Parma. V priznanje njegovega mnogoletnega trudoljubivega delovanja priznan mu je ob tej priliki naslov in značaj policijskega svetnika.
(Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) G. Liberat Slokovič, župni upravitelj v Salvore, je imenovan za subsidijarja* v Žminja; na njegovo j mesto pride g. Anton Z i d a r i c od sv, Marije na Krasu. Gosp. Cedomil K o r b a r, duh. pomočnik v Žminju, je imenovan za kapelana v P.čou; g. Iran M a r e h i o pride za kapelana v Buje, iz Buj gre aa kapelana v Umago g. G i n i.
(Vmeščeai) so bili danes č. g. Fr. P o v š e, do sedaj župnik oa Ježici, na kanonikat v Novem Mesta; katehet gosp. 8 mon Zupan na župnijo na J e ž i e i; g. kurat Matej Sitar na župnijo S t. J u r j u pri Smariju in gospod župnik Andrej Š i m e n e c na župnijo S Lovrenc na Dolenjskem. — Včeraj pa je bil kanonično vmeščen na svoj beneficij .pri božjem grobu" v Stepanji vasi Konštantin vitez Steinberški, provizor v Zwiekenbergu na Koroškem.
(Predavanje v muzejskem društvu.) Jutri (v torek) zvečer ob šestih bode govoril gosp. Jernej Pečnik v bralni sobi .Rudolfinuma" o najnovejših izkopinah in bode razkazoval lepe najdbe. Povabljeni so vsi prijatelji starinoslovja. Vstop je prost.
(V Smariji pod Ljubljano) poročil se je danes g. Ivan B a b š e k , trgovee v Smariji z gospodičino Terezijo O g o r e l e c , hčerko gosp. V. Ogorelea, deželnega poslanica in posestnika na Škofljici pri Smariji.
(G. nadučitelj Jakob Setničar) je v petek ob 9. Uri f Ajdovščini umrl. Pogreb je bil dtfies ob 10. uri dopoldne. Pokojni je bil doma iz Polhovega gradca, služboval prvih 9 let v Šturji, potem v Sem-paau na Goriškem, in več let v Ajdovščini. Bil je mož vzoren, goreč za svoj poklic, vesten organist neutrudljiv učitelj v petju. Naj se odpočije od svojega truda!
(Umrla) je sinoči ob 10. uri gospa Katarina Henke, hišna posestnica v Šmartnem pri Litiji. Banjka je bila dalj časa bolna. Banjka gospa je bila pobožna, dobrotljiva in usmiljenega srca in radodarnih rok, zlasti za šolske otroke in reveže skrbela je tudi rada za olepšavo cerkve. Bog ji daj večni mir!
(Občinske volitve v Celovcu.) Piše se nam: Kakor je v Celovcu že navada, vršile so se tudi letošnje dopolnilne volitve za mestni odbor brez vsaeega večjega gibanja! Stara klika na mestnem rotovžu gospodari od leta do leta naprej, ne da bi si dala od katere strani kaj ugovarjati. Kakšno je to gospodarstvo, o tem se trdovratno molči! Če hoče kak novoizvoljeni odbornik strune bolj napeti, gk kmalu vžen6 v kozji rog, da i on utihne! Zanimiva in jako značilna je pa naslednja karakteristika celovških volilcev, kojo je podal moniter koroških liberalcev „Freie žjtimmen", doslovno piseč: .Thatenlosigkeit, Denkfaulheit (sic) uad Unreife, das sind 1 die eharaeteristischen Merkmate unserer Wahlerschaften." No, — .probatum est!'
(Misijon v mariborski stolnici) se bode vršil od 30. aprila do 14. maja. Vodili bodo stovesnost Čast. očetje jezuiti Scharler, Abel in Volbert
(Rop in nmor.) Dne 7. t. m., kakor smo poročali je bil roparski umorjen, Franc Kaisersperger. Kakor se iz Ptuja poroča, sumijo sedaj kot morilca zeta umorjenega posestnika Jak. Drevenšek-a iz Sel pri Ptuju. Dobili so namreč pri njem 40 srebrnih in 68 goldinarjev v papirju in o teh ne more dokazati, kako jih je dobil. Zaradi tega suma so Dre-venšeka in njegovo ženo prijeli ter izročili v Ptuj okrajnemu sodišču.
(Kazen božja.) Kakor poroča „Katol. Dalmacija", dogodil se je grozen slučaj v Zadru na letošnjo Velikonočno nedeljo med vojaki. Našel se je namreč med vojaki zlobnež, ki je ta dan v zasmeh pristopil k sv. obhajilu, ne da bi bil popreje opravil spoved. Toda to še brezrestnežu ni bilo dovolj. On si je vzel sv. hostijo iz ust ter jo shranil v svojo denarnico. Ko je prišel domov, izvlekel je pri kosilu sv. h08tij0 >z denarnice, položil jo na mizo ter rekel kakor v šali tovarišem: Vi pokušajte to, jaz hočem ono. Toda z Bogom se ne gre skušati; kbftiaj je UlMBUro ikgovrtrH te besede, začuti silno slabost v sebi ter se v malo trenotkih zgrudi mrtev na tla ter mahoma očrni vse njegovo truplo. — Dne 17. t. m. pa poroča ravno tisti list iz Sibenika drug grozen slučaj. Neki mladenič Ive Sarič se zbudi po noči in vpraša svoje tovariše, koliko je ura. Ko izve, začne neusmiljeno proklinjati vse, kar je svetega, posebno pa Mater Božjo, ki jo vzlasti v bližnji vrbpoljski romarski eerkvi časte. Do tedaj vedno zdrav, nakrat umolkne. Pokličejo duhovnika, toda ni ga mogel spovedati; za malo časa izdahne svojo dušo.
(Pogreb umrle grofluje Auerspergove) vršil se je v soboto dopoldne ob desetih na I g u dostojno. Po blagoslovljenju rajne v grajski kapelici prepeljali so truplo v rodbinsko rakev na Turjak. Pokojnica je bila porojena due 12. marca 1820 na gradu Moknee na Dolenjskem i« starejega ali Pongrace-vega rodu grofov Auerspergov. Oittvila je dva sina,
grofa Leona in Ervina Auersperga, oba poslaoea kranjskega deželnega zbora it veleposestva, in hči Angeliko.
(Prestavljen) je okrajni sodnik dr. Alojzij F o h n k okrajnemu sodišču Maribor na levem Dravskem bregu in dr. Fr. V o v š e k iz Brežic k okr. sodišču na desnem Dr. bregu.
(Pomanjkanje delavcev) opazovati je moč dan na dan bolj pri grajenju — dolenjskih železuie. To pomanjkanje «e bode pa čutilo tu iti drugod še doitaj huje zlasti sedaj, ko se bode zidalo v našem stolnem mestu toliko novih stavb! Dela se pač ne bo manjkalo — pridnim ljudem! .. . Zbog tega pa na nekaterih mestih važna in nujna dela taKo počasi napredujejo oziroma zaostajajo! — Ni čuda! .Grem rajši drugam delat, tam zaslužim 1 gl. do 1 gl. 20 tr., — nam stu da tu delam .tlako" za suhih — 80 ali 90 kr.! — In prav imajo ti — delavci! — Na svetu se vse — maščuje I
(Koliko .maternih jezikov' je na Pruskem?) Pri poslednjem ljudskem štetju na Pruskem se j j pojavilo, da imaio še pestrgje narodnosti, nego mi v Avstriji. Vsled .Stat. Corr." živelo je dne 1. decembra 1890 na Pruskem vkupe: 26,438.070 Nemcev, 121.345 Lit»inov, 2,816.657 Poljakov, 105.754 Mazurov, 55 540 Kašubov, 67 967 Srbov. 58.408 Moravanov, 17.670 Cehov (torej vkupe 76.078 Čehov), 11.058 Valonov, 40.959 Holandcev, 48.827 Frissov, 139.399 Dancev, 2523 Rusov, 10.299 Angležev, 6643 Francozov, 5984 Švedov, 5315 Lahov, 702 Španca, 265 Portugalcev i* 8992 dragih na rodnostij. Protestantov bilo je med 29,957.000 sta-novniki vkuoe 19,232.000, katoličanov 10,252.818, drugih kristijanov 95.349 in 372 059 — Židov.
Telegrami.
Dunaj, 24. aprila. Nadvojvoda Karol Ludovik je odpotoval v Stuttgart, da obišče svojo hčer. Ko se povrne, pojde s soprogo dne 27. t. m. v Trst, kjer spuste v morje novo vojno ladijo „Cesarioo Marijo Terezijo."
Dunaj, 24. aprila. Danes je začel štrajk dunajskih tesarskih pomočnikov. Od 1500 jih štrajka 500, ker jim nečejo povekšati plačila.
frst, 24. aprila. V gledališču „Politeama-Rossetti" demonstrovali so mej predstavo mladi ljudje z raztresovanjem cvetlic. Nekaj občinstva je glasno odobravalo, ostalo pa ugovarjalo. Predstava se je morala ustaviti, Sedem trgovskih dijakov in agentov so zaprli.
Praga, 24. aprila. Deželnega odbora poročilo zastran rednega sklicanja češkega deželnega zbora priporoča, da se zbor skliče slednje leto redno v decembru. Potem naj se še v januvariju in februvariju deželnemu zboru da čas, da reši svoje posle.
Gradeo, 24. aprila. Strajkujoči zidarji, katerih število se ceni na 1200, so poskusili nestrajkujoče pregnati od dela, pometati z odrov. Redarstvo je poseglo vmes. Trije redarji so ranjeni. Žandarmerija naredila red. čete delavcev, ki so šle po drugih ulicah, so razgnali. Odredilo se je, da morajo biti po vojašnicah vojaki pripravljeni.
Pulj, 23. aprila. Cesaričina Štefanija se je semkaj pripeljala in bila slovesno sprejeta.
Levov, 23. aprila. V selih blizo ruske meje jih je zopet pet umrlo za kolero.
Rim, 23. aprila. Danes ob dveh popoldne sta se nemški cesar in cesarica peljala s pruskim dvornim vozom v Vatikan. Papeževi dignitarji so ju vsprejeli z vojaškimi častmi. Papež ju je vsprejel v rumeni dvorani. Cesar je bil jedno uro pri papežu. Pri povratku v prusko poslaništvo so bili od Vatikana do poslaništva postavljeni italijanski vojaki. >
Rim, 23. aprila. Včeraj zvečer je bila razsvetljava. Rimski mestni zastop in 500 društev z zastavami in godbo je pa že poprej bilo priredilo kralju ovacijo. Danes zjutraj je 101 strel naznanil dan kraljeve srebrne poroke. Ob 11. uri so bili kralj in kraljica ter italijanski princi in princesi nje v dvorni kapeli pri sveti maši. Opoludne sta čestitala zbornica in senat kralju, ki se je
zahvalil za udanost in naglašal, da je ponosen, ker so prišli pri tej priliki v Rim nemški cesar in cesarica, princi in zastopniki vlastij.
Rim, 24. api-ila. Dopoludne je bil ogled vojaščine. Kralj, cesar in princi s spremstvom jezdili so k ogledu. Cesarica in kraljica sta se peljali. Občinstvo je priredilo velikanske ovacije.
Pariz, 23. aprila. Ministerski svet je sklenil, da delavci v državnih zavodih ne smejo praznovati dne 1. maja in se udeležiti ta dan nobene demonstracije.
Pariz, 23. aprila. General Dodds je že na potu v Francijo.
Hali, 24. aprila. Po noči je bil boj mej štrajkujočimi delavci in policijo. Na obeh straneh je več ranjenih.
Noyi Jork, 23. aprila. Na Wichigan-skem jezeru je bil hud vihar. Rastavino poslopje se je precej pretreslo, Razstavim predmeti so nepoškodovani.
Umrli so:
22.	aprila. Marka Predovič, delavec, 43 let. Ulice na Grad 12, jetika. — Feliks Nolli, kleparjev sin. let, Res-Ijeva cesta 1, »edema pulm.
23.	aprila. Štefanija Kesaler, kljueavničarjeva hči, 4 mesece, Emonska cesta 10, tussis convuls.
V bolniiniei:
20.	aprila. Jakob Verhovo, mestni ubog, 68 let, kap. — Matevž Jereb, kajžarjev sin, 26 let, jetika.
21.	aprila Neža Kobilca, gostija, 60 let, oedema pulm.
22.	apriia. Luoija Marčun, gostija, 42 let, srčna hiba.
Vremensko »porodilo.
B rt O	Ca*	Stanje		Veter	Vreme	> c s i a « ** o
opazovanja		zrtkomera t mm	toplomer« po Celiijti			
22	7. u. zjut 2. a. pop. 9 « sv*'-	734 4 733-4 738 8	78 22 6 11-8	brezv. zm. zap. n	megla jasno	0 00'
23	7 u. zjut. 2. u. pop. 9 i. »več.	738 6 735-8 737 3	5-9 178 128	sl. svzh. ; sl jugzap.	jasno * 1 »i	0-00
4 8 nad in 2'2* nad normalom.
Josip Novak
učitelj,
Antonija Novak roj. Kogej
poročena. Na Brezovci, dne 23. aprila 1893.
Mestu drugega naznanila. 227 1
uttniJ
Uradne [in trgovske
KOME
g firmo priporoča
I KAT. TISKANA i
* Ljubljani.
Razglas.
Vsled konkurenčne obravnave 7. marca 1893 razpisuje se zav napravo oziroma popravo farovJkih gospodarskih poslopij v Sentpetru pri Novem mestu zmanjievalna dražba
M 3. njo 11. (topole ob 9. ori r ŠeoMri.
Skupno delo je cenjeno na 8093 gld. — Podjetnik mora 5 °/0 jamčevine tgoraj imenovane cene bodisi v gotovini, hranilničnih knjigah ali drugih avstrijskih vrednostnih papirjih vložiti.
Stavbinski splošni in posebni pogoji, načrti itd. so na razgled v župnijski pisarni v Sentpetru.	jQg Borštnar,
222 (3—2)	stavbenega odbora načelnik.
Sfing tui
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je po kratki a mučni bolezni zaspal v Gospodu prečastiti gospod
1 • • * ? »J5.A.\Jhr	- »y ^.f	?	6(1 ©'j S[	OS&i	A/IUStlS AlJIiVO IU	3BOY*J8	'V .fclab c*
Janez Potočnik,
župnik na Brezovici, zlatomašnik, duhovni svetnik, odlikovan z
zlatim križcem s krono za zasluge itd.,
i
previden večkrat s svetimi zakramenti umirajočih, v svojem 80. letu dne 23. aprila ob 11. uri dopoldne.
Pogreb bode v sredo ob 8. uri.
Blagega ranjkega priporočam v spomin in molitev.
Naj počiva mirno v Bogu! Na Brezovici, dne 23. aprila 1893.
226 1
kapelan.
Namesto vsakega drugega naznanila.
w>
I
gli J > u n a j s k a borz a.
Dni 24. aprila.
apirna renta 5%, 16% davka . . . rebrna renta 5%, 16% davka . . . 51ata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron v.ki-ije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
sreditne akcije, 160 gld.......
ondon, 10 funtov stri.......
s>»f,oleondor (20 fr.).....
"csaiski cekini . , Nemških mark 100
98	gld
98	.
117	.
96	.
»85	„
342	,
122	.
9	.
59	1
40 kr.
20
75
25 72 77 80
Dn6 22. aprila.
t
Ogerska zlata renta 4% .	. . 115 gld. 80
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 30 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 147 . 75 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .16^. 50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ... 197 „ 75 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke K% 98 „ 80
Zastavna pisma.....Kl\% 100 „ —
Kreditne srečke. 10" gld.	201 . —
8t. Genois sre-ke. 40 irld .	67 „ —
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141 gld.	—	kr.
Avstr. mdečega križa srečke, 10 gld. . .	n	70	n
	*	—	n
	69 .	25	
	, - .	-	e.
Ljubljanske srečke.........	22 ,	50	n.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	153 .	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2967 .	60	, i )
Akcije južne železnioe. 200 gld. »r. . . .	" K	,-	
Papirnih ruliHljev 100	126 .	75	
Nakup in prodaja "Jtat vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pr izuebanju najman.išvza dob.tk Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„31 K It C t' II"
KiHnili it. 10 Dunaj, lariiMlaritram 74 B.
JUT Pojaenlla v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti gV nnloženlh Kluvnic,