SE JE ZAČEL ČAS ŽAGARJEV — So direktorji na udaru zaradi slabih poslovnih odločitev ali ker je priložnost, da se jih zamenja sedaj tako primerna STRAN 2 106 SE JIH JE NA RUDNIKU ODLOČILO ZA 24 PLAČ NAMESTO DELOVNEGA MESTA - na Rudniku lignita Velenje rešujejo presežke delavcev na čim manj boleč način. STRAN 4 NEZAPOSLENOST POSTAJA DEL NAŠE VSAKDANJOSTI — Pa se ob tem kar nekako premalo zavedamo vseh težav, ki jih nosi s sabo STRAN 12 esoeso So«*? eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso velenje, 10. januarja 1991 številka 1, cena 12 dinarjev Termoelektrarne Šoštanj Leitos manj elektrike ZADNJA VEST Za pretekklo leto je bilo po elektroenergetski bilanci predvideno,», da naj bi v Šoštanju proiizvedli 2 milijardi 987 milijomov megavatnih ur električne eenergije. V omrežje so jo poslali nekoliko več — 3 milijarde 99 milijonov kilovatnih ur in tako presegli plan za 3,8 odstotkov. Še zlasti je bila proizvodnja višja sredi leta, potem pa je začela upadati (tako so narekovale potrebe). Novembra so na primer dosegli le 56,8 odstotka, decembra pa 83 odstotkov predvidene mesečne proizvodnje.. Manjša proizvodnja moenergije šoštanjskih moelektrarn koncem leta tudi vzrok velike količine premoga, ki je ostala na deponiji. Preko 700 tisoč ton ga je, predvidewali pa so, da ga bo manjjcot_500 tisoč ton. S tavfrvelfko (ieponijo pre-morig^torej vsffcpfcijo v letošnje BacfrUrjkif^efii pa naj bi po vtiosedainjifrJ dogovorih / o & o ^ Q ter-ter- je HERMAN RIGELNIK ODSTOPIL proizvedli najmanjšo količino električne energije v zadnjem desetletju. Predvideno je namreč, da naj bi letos poslali v omrežje le 2 milijardi 646 milijonov kilovatnih ur elektrike. Za takšno proizvodnjo bodo seveda pokurili manj premoga kot so prvotno predvidevali, od rudnika so ga namreč nameravali odkupiti 3 milijone 675 tisoč ton. To pa glede na predvideno proizvodnjo ' elektrike v tem letu najbrž ne bo mogoče. Pred delavci šoštanjskih termoelektrarn so v tem letu pomembne naloge s področja ekologije. Zavezujejo jih sklepi občinske skupščine, ki grozijo, da bodo morali proizvodnjo močno omejiti v kolikor do konca prihodnjega leta ne bodo izpolnili zadanih ekoloških zahtev. V Šoštanju seveda upajo, da bodo potrebna sredstva dobili, dogovori o tem pa potekajo v teh dneh. MIRA ZAKOŠEK 3/110 O tem, da namerava Herman Rigelnik odstopiti, se je po Velenju že nekajkrat govorilo, vendar so se te govorice doslej vedno izkazale za , neresnične. Tokrat pa ni tako. Herman Rigelnik je odstopil. Kaj je botrovalo tej nagli odločitvi, je bilo vsaj v sredo, ko smo zaključevali tole vest, še težko ugotoviti, v svoji odstopni izjavi pa je Herman Rigelnik zapisal, da je že dovolj dolgo v Gorenju, da so potrebni kadri z novimi motivi, med drugim pa je omenil tudi zdravstvene razloge. V sredo, po zaključku naše redakcije, se je Herman Rigelnik o razlogih zaradi katerih namerava odstopiti, pogovarjal tudi s podpredsedni- I nama Talefontkl nakup v Nami! 853-500 kom republiške vlade dr. Jo-žetom Mencingerjem. Morda je ta pogovor prinesel novo odločitev. Herman Rigelnik, ki je prevzel Gorenje v njegovem najbolj kritičnem obdobju, konec maja leta 1983, je takrat z dokaj drastičnimi in za marsikoga težko sprejemljivimi potezami uspel — Gorenju zagotoviti nov gospodarski vzpon. Kritične situacije so mu bile vedno nov izziv in zato je le malo verjetno, da ga je vse večja zapletenost in nedorečenost v našem gospodarstvu tako omajala, da bi zapisal svoj odstop. Čeprav v svoji odstopni izjavi, dolgi tri tipkane strani, poudarja predvsem pomanjkanje motivov za uspešno nadaljnje delo, pa ljudje, prav na osnovi prej zapisanega, postavljajo v ospredje še nekatere druge razloge. Zanimivo ob tej odstopni izjavi pa je morda tudi to, da je Herman Rigelnik uradno z njo najprej seznanil republiško vlado, čeprav se je o tem po Velenju šušljalo že prejšnji teden. Šele v sredo pa so, kot so nam dejali, odstopno izjavo obravnavali tudi direktorji. V izjavi Herman Rigelnik tudi predlaga, da ga nasledi na tej funkciji nekdo od najbližjih sodelavcev, možne pa so tudi druge rešitve, ki jih prepušča vladi. Čeprav je gotovo, da je vsakdo zamenljiv, pa je vendarle morebitni odhod Hermana Rigelnika izguba za velenjsko občino, predvsem pa za samo Gorenje. Konfekcija Šoštanj Osamosvojitev? Na ponedeljkovem sestanku sindikalne organizacije v šoštanjski Konfekciji so največ pozornosti namenili nameravani odcepitvi od matične firme v Nazarjah in osamosvojitvi. Predlog vodstva šoštanjskega podjetja je, da se osamosvoji in sindikalna organizacija ta predlog v celoti podpira. Za takšno pot so se odločili predvsem zato, da bi zagotovili socialno var- nost vsem zaposlenim. Končno odločitev bodo sprejeli te dni na zboru delavcev. Na odločitev gotovo vplivajo tudi sedanji zapleti v Nazarjah o čemer več poročamo na notranjih straneh. Letos prvič smo tudi Velenjčani silvestrovali na prostem. Veliko Sie nas je zbralo še zlasti zadnje minute starega leta, ko je postajalo razpoloženje vse bolj razburljivo. Ura je odbila polnoč. Nastopjlo je novo desetletje, zadnje v tem tisočletju. Sprejeli smo ga kot se za vsako novo leto spodobi. Veseli in razigrani smo zaplesali. Seveda smo tudi nazdravili: za srečo, zdravje, zadovoljstvoma uspehe. Nazdravili pa%mo tudi turističnemu društvu Velenje in Kulturnemu centru, organizatorjema srečanja. Ob polnoči jfe zbranim zaželel srečo velenjski župan Pan-krac Semečnik, ki je tudi v kvartetu začel prepevati Zdra-vljico, pesem se je razširila po celotnem trgu. Prepevali pa smo še in še. Veselili smo se novega leta, leta, ki pred nas postavlja kup vprašanj, gotovo tudi veliko presenečenj. Zato še enkrat: Naj bo SREČNO! l'.ni so veselje izkazovati z metanjem petard. Žal pa jih je bilo toliko, da so se nekateri počutili, kot da je vojna ... Več veselja je prinesel že kar pozabljeni ognjemet. NOVICE PODELILI ZLATE ZNAKE ZVEZE SINDIKATOV (mkp) S precejšnjo >zamudo<, so podelili v Ljubljani zadnji petek v lanskem letu zlate znake Zveze sindikatov Slovenije za leto 1989. Iz Velenja so zlati znak prejeli: Vladimir Ran-čigaj iz Gorenja Koncem, Franc Druks iz Rudnika lignita Velenje in Ivan Zupane iz Zdravstvenega centra. Jutri, v petek, 11. januarja, po dobitnikom zlatih znakov pripravljajo srečanje na Občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenju. Strah pred zapostavljenostjo Celje (k) — V dosedanjih razpravah o osnutku nove slovenske ustave se v celjski občini zavzemajo za dvodomni republiški parlament. Sestavljala naj bi ga državni zbor in zbor regij, s tem pa naj bi dosegli enakomernejšo zastopanost posameznih slovenskih delov. S tem bi se zmanjšala možnost za-poslavljenosti posameznih območij, kar je bilo sicer prisotno že v dosedanjem sistemu. Z enodomnim sistemom pa bi bilo možnosti za zapostavljenost še večje. Zato tudi menijo, da bi bilo treba v primeru, da bi vendarle osvojili enodomni sistem, zagotoviti ustreznost regij oziroma interesov posameznih območij. Društvo invalidov Velenje »Društvo invalidov Velenje je velika družina, ki združuje že preko 3000 invalidov s celotne občine Velenje. Še vedno pa ugotavljamo, da je mnogo telesno prizadetih ali trajno obolelih oseb izven naše organizacije, kar velja tudi za mnoge delovne invalide I., II. in III. kategorije. Ker naši aktivi in poverjeniki na terenu ne zmorejo priti do vsakega posameznika, vabimo vse invalide ali svojce, da pridejo v našo pisarno, ki posluje v Velenju, Bratov Mravljak 2, zaradi vpisa. Pisarna posluje vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Zaradi izredno obsežnega terena se tudi dogaja, da ne uspemo pobrati letne članarine in zato prosimo naše člane, da nam pri tem kakorkoli pomagajo. V letu 1991 bo letna članarina znašala 20 din. Za tiste, ki se vpisujejo prvič pa 25 din. V našen^bogatem programu za leto 1991 imamo vrsto dejavnosti, ki so v korist invalidom, nekaj pa je tudi razvedrilnih izletniških in rekreativnih akcij pa tudi športnih tekmovanj — tako, da bo gotovo vsak naš član našel kaj tudi za sebe, čeprav se zavedamo, da vsem itak ne moremo ugoditi oziroma olajšati njihovih tegob, a s skupnimi močmi bomo najbrž lahko drug drugemu marsikaj pomagali!« ONESNAŽENOST ZRAKA V dneh od 17. 12. 1990 do 6. 1. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO2 in maksimalne 1/2-urne koncentracije SO: v zraku : ANP 17. 12. 18..12. 19. 12. 20. 12. 21. 12. 22. 12. 23. 12. Šoštanj 1 2 - 0,19 1,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Topolšica 1 2 0,00 0,02 0,00 0,01 0,00 0,00 0,01 0,09 0,00 0,12 0,06 0,34 0,04 0,85 Veliki vrh 1 2 0,01 0,12 0,04 0,34 0,08 0,50 0,04 0,40 0,19 0,86 0,13 1,10 0,06 0,73 Zavodnje 1 2 0,02 0,05 0,04 0,05 0,03 0,05 0,07 0,33 0,11 0,67 0,50 1,87 0,28 1,24 Velenje 1 2 0,02 0,04 0,04 0,05 0,03 0,05 0,02 0,06 0,03 0,15 0,02 0,06 0,03 0,05 Graška gora 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,34 24. 12. 25. 12. 26. 12. 27. 12. 28. 12. 29. 12. 30. 12. Šoštanj 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,01 0,00 0,01 0,00 0,01 Topolšica 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,06 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 0,01 0,01 Veliki vrh 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,02 0,00 0,15 0,05 0,43 0,10 0,63 Zavodnje 1 2 0,04 0,07 0,03 0,05 0,07 0,23 0,05 0,28 0,02 0,12 0,14 0,51 0,08 0,25 Velenje 1 2 0,02 0,03 0,02 0,03 0,04 0,07 0,02 0,05 0,01 0,00 0,02 0,05 0,02 0,05 Graška gora 1 2 0,00 0,03 0,00 0,01 0,01 0,24 0,02 0,07 0,01 0,06 0,10 1.37 0,00 0,00 31. 12. 1. 1.91 2. 1.91 3. 1.91 4. 1.91 5. 1.91 6. 1.91 Šoštanj 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Topolšica 1 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Veliki vrh 1 2 0,04 0,47 0,13 1,16 0,18 2,08 0,12 0,88 0,18 1,12 0,03 0,20 0,08 0,43 Zavodnje 1 2 0,05 0,29 0,01 0,02 0,04 0,19 0,15 0,48 0,04 0,24 0,02 0,11 0,00 0,01 Velenje 1 2 0,02 0,03 0,01 0,02 0,01 0,03 0,05 0,36 0,02 0,05 0,01 0,05 0,02 0,10 Graška gora 1 2 0,03 0,30 0,01 0,14 0,01 0,39 0,01 0,12 0,15 0,58 0,09 0,73 0,01 0,11 1) Povprečna 24-urna koncentracija SOž v zraku (v mg/m3) 2) maximalna 1/2-urna koncentracija SO: v zaku v dnevu (v mg/mg1) Emona ekspres Silvestrski maček Če bo dan zgodovinskega plebiscita kdajkoli prišel v naše novokom-ponirane zgodovinske učbenike, bodo le-ti zagotovo in upravičeno spregledali nekatere malenkosti, ki so ta akt (sa-mo)-osvoboditve Slovencev spremljali! O rezultatih bomo seveda sodili kasneje, s tako imenovane zgodovinske distance, ko se bodo pomirile strasti, nacionalne evforije, navdušenja od zibelke do smrtne postelje, in ko bomo po vsej verjetnosti ugotovili, da trik s tistim plebiscitnim plakatom o >štirih milijonih delovnih rok< ni uspel. Ker ni dela, in ker vsaj nekaj stoti-sočev teh rok pripada Neslovencem. Čar naše predplebiscitne mrzlice je v malenkostih, ki so osvobajanje spremljale. Tö je bil čas, ki me je spominjal na preteklost, ko smo se le po stanovanjih in zakotnih gostilnah (pa še tu zelo previdno) pogovarjali o tem, kako ga oblastniki lomijo in kako da smo proti temu in temu. Česar pa seveda javno nismo izrekli. Tokrat tudi ni bilo drugače. Kajti kakšne resnejše opozicije plebiscitnemu izrekanju ni bilo niti ni bilo resnejšega slovenskega misleca, ki se ima za intelektualca, ki bi si upal in drznil postaviti še kakšno neprijetno vprašanje. Na primer, zakaj vladajoča pozicija po eni strani trdi, da smo Slovenci tako dobili državo in se tako poslovili od Jugoslavije, torej smo se odcepili, po drugi pa ob svojem obhodu drugih republik in v mednarodni javnosti zagotavlja, da gre le za začetek novih jugo pogajanj! Ni nepomembno, da je Demos v svoj program zapisal odcepitev, a to samo mimogrede, kajti politika je najbolj spremenljiva stvar na svetu in od nje ni pričakovati kakšne posebne načelnosti. Bolj zanimivo je, da smo bili nekateri Slovenci v dneh pred izrekanjem, izpostavljeni večjemu oziroma manjšemu nasilju ne samo oblastne koalicije preko medijev in ne zgolj pridruženi opoziciji (ki je >mora-la< biti za) ampak posameznim zastavonošem, ki so si očitno zadali nalogo, da bo- do nezaupanja vredne državljane tako ali drugače >prepričali<. Moj telefon se je tako dva dni pred plebiscitom skorajda vžgal, ko so agitatorji (prostovoljno) z raznoraznimi grožnjami skušali vplivati na moje izrekanje in mi pri tem niti pojasnili niso, zakaj sem vreden tolikšnega nezaupanja. S takšno predplebiscit-no izkušnjo se lahko v naši državi pohvali še marsikdo drug. V glavnem pa gre za krog ljudi, ki se kako posebej ne identificirajo z nobeno strankarsko politično barvo, in ki so jim pomembnejši argumenti od evforije >prepričevanja< v stilu >pazi se<, >saj vemo kako si orientiran,< >si pod nadzorom< in druge oblike >slovenstva< so (že prepričanega) postavile pred dilemo, ali sploh oditi na volišče in če že, kako glasovati! Kolega Suhadolnik, ki je dilemo premagal in odšel na volišče med zadnjimi, pa je celo ugotovil, da je že glasoval... Ker so mi na plebiscitno nedeljo varuhi slovenstva vbijali v glavo prepričanje že od šeste ure dalje in celo terjali od mene, da glasujem med prvimi (kar jim ni uspelo), sem končno popustil in odšel na volišče, kjer so me sumljivo gledali, saj sem ob enih popoldan glasoval med zadnjimi in si tako gotovo zaslužil vzdevek ne preveč zanesljivega Slovenca. Neka dama mi je celo pojasnila, da sem nekoliko pozen, na vprašanje o tem, zakaj so potem volišča po zakonu odprta do sedme ure zvečer, pa je skomignila z rameni in me strupeno pogledala. Potem sem glasoval, da bi naslednji teden po telefonu poslušal očitke in dodatne grožnje, da se >vse ve<. Najraje bi zapisal, kako sem glasoval, a je tajnost vendarle zajamčena. Vsaj formalno. Tudi po silvestrski noči sem se naslednjega dne prebudil v realnosti, s hudim glavobolom, aspirini in za-vijajočimi mački. To mi ni nič dokazovalo, da je v novem letu kako drugače. Razen dejstva, da me v moji državi devalvacija zvezne države ni prav nič prizadela. Sem v prejšnjem letu zapravil vse, kar sem premogel ... CELJSKO OBMOČJE ■■■—— mbmm «■HH ■MMM| ■nm Pri sosedih ostreje Kar so v Celju nekoč že za-povedali, naj bi v bodoče spet poskušali izvajati: od kurjenja s premogom naj bi bolj prešli na uporabo zemeljskega plina in lahkih olj. Take načrte so imeli že pred leti, pa so zaradi težav ob naftni krizi domala pozabili na priporočilo, da vsaj na ožjem mestnem območju ne bi uporabljali premoga, še zlasti ne tistega z močno vsebnostjo žvepla. Zdaj ponovno ugotavljajo, da je za celjsko Od premoga k plinu ozračje to edina rešitev. Vsega zla namreč ne morejo prevaliti le na industrijo, pa čeprav je res, da mora tudi le-ta še odpraviti veliko grehov. Celjski poslanci so koncem leta sprejeli nekatere spremembe odloka o varstvu zraka. Strokovne institucije so sicer želele skozi izvršni svet in skupščino prepeljati na hitro še več sprememb, vendar ni šlo. Tako bo večina sprememb le šla skozi normalni dvofazni postopek, sprejeli pa so spremembe, ki se nanašajo na dovoljeno vsebnost žveplovega dvokisa v zraku, oziroma na meje, ko morajo začeti alarmirati občane. Po novem bodo z obveščanjem pričeli že, ko bo koncentracija za eno uro presegla 0,35 miligrama žveplovega dvokisa. To pa je skoraj pol manj kot je bilo doslej — 0,60 miligrama na kubični meter zraka. V Celju pa se seveda zavedajo, da večje uporabe plina ne bo uvesti lahko — predvsem zaradi cene. Zdaj je zaradi premajhnega odvzema plina cena še dokaj visoka. Podatki kažejo, da je na primer ogrevanje z njim precej dražje kot recimo v Ljubljani. Seveda pa je tudi res, da bi se ob večji uporabi cena znižala. Tako vsaj pravijo tisti, ki večjo uporabo plina priporočajo; vemo pa, da je žal praksa včasih drugačna. (k) Savinjsko-šaleška naveza Je res prišel čas Žagarjev? Napočil je čas velikih sprememb. Najprej smo z moratorijem zaščitili gozdove, zdaj je napočilo obširno žaganje. Vendar ne le dreves. Pravijo, da je zdaj zelo ugodna klima za žaganje direktorjev ali kakih drugih vodilnih. Pri tem pa naj ne bi bilo najpomembnejše to, kake barve je ali je bil, ampak naj bi bila včasih dovolj že večja zamera. Čeprav je tudi ob tem res, da je večkrat več dima kot ognja, vedo ljudje vendarle precej povedati. Kljub odprtosti medijev — tako vsaj pravijo, saj drugi zagotavljajo, da so se tudi mnogi od teh zvezali z raznimi strankami — je še vedno na tem področju najbolj dejavno obveščanje po ljudskem izročilu. To se je lepo izkazalo že zdaj, ko so v nazorskem El-kroju imenovali novo vodstvo. Čeprav starega direk- torja le niso ponovno upoštevali pri kanidaturi, so ljudje takoj vedeli, da je letel oziroma da so ga odžagali. Govorice vedo povedati še več: da si z imenovanjem vršilke dolžnosti direktorja nekdo le pripravlja direktorsko mesto, ko bo moral oditi z nekega drugega visokega občinskega mesta, ki ga zaseda sedaj. Človek mora res dobro poznati razmere, da lahko pove kaj takega. In da naj bi ta, ki je zdaj letel, nekoč pomagal žagati tistega, ki naj bi nekoč prišel. Pa se znajdi, če se lahko! O tovrstnem žaganju na veliko govorijo tudi v sosednji konjiški občini. Od Uni-orja (kjer bi radi prežagali tudi nasledstvenost), Kostro-ja pa celo do Konusa. Zlobneži vedo celo povedati, da imajo v občini celo specialista, ki se ukvarja s to dejavnostjo. Sam tega seveda no- če priznati; pravi, da mnogih sploh ni treba žagati, ampak je dovolj, če jih s prstom malo potisneš, pa že sami padajo. Kar naj bi menda pomenilo, da so na dokaj spolzkih tleh. Spodžagovanje nesposobnih seveda končno niti ni tako slaba stvar, pa čeprav se sliši neprijetno. Toda veliko huje je, če se žaganje sprevrže v ljubiteljsko dejavnost, ki pa ne prinese nikakršnega razvedrila, ampak le nove zagate. Znani so seveda primeri žaganj, ko so za njimi stali tudi občinski ali republiški vodstveni organi — pa kadrovske zamenjave niso uspele, ker botri niso izpolnili obljub, ki so jih dali. Kajti veliko žaganj je v znamenju: temu staremu ne damo pomoči, novemu pa bi jo dali. Ob tem seveda ni dosti razmišljati, če se seveda kolektiv utaplja in imajo delavci prazne žepe. Kaj veliko skupnega z dobrimi medčloveškimi odnosi pa to nima. In gotovo ne ustvarja dobre klime, ki pa jo bi v sedanjih težkih časih še kako potrebovali. Še vedno namreč pravimo, da v dobrih razmerah lažje premagujemo težave. Zadnji čas so nas sicer tudi najvidnejši državni politiki obsuli z nekaj povezovalnimi govori, ampak tisto pravo sožitje se za družino najbolj občuti na delovnem mestu. Če tu ni zadovoljstva, se slaba volja hitro prenese tudi v družine in na drugo stran v širše okolje. Tam, kjer pa se srečujemo z metanjem polen pod noge in žaganjem ljudi, ni prijetna klima, čeprav je toplo ali celo vroče. Taka polena in tako žaganje še celo za kurjenje ni koristno. (frk) Zeleni direkt Sklep »Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 6. 12. 1990 obravnavalo pobudo ZELENIH VELENJA in sklenilo: Ustavno sodišče sprejme pobudo in začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepov Skupščine občine Velenje z dne 2. 10. 1990: 1. o razveljavitvi odredbe IS SO Velenje o določitvi cen z dne 22. 6. 1990, 2. o začasnem sprejemu odredbe o določitvi cen«. Tako se pričenja pismo, s katerim nas Ustavno sodišče Republike Slovenije obvešča, da je bil naš sum v zakonitost poslovanja Skupščine občine Velenje, ko je pod pritiski sindikata sprejemala sklepe v zvezi s cenami stanarin in komunalnih dejavnosti, utemeljen. Za nami je torej prvo dejanje, ko smo se ZELENI pravzaprav z resignacijo odločili, da nimamo več dovolj energije za nenehne verbalne spopade znotraj velenjskega parlamenta predvsem s tistimi, ki bi morali zagotoviti zakonitost poslovanja. Vse bolj očitno postaja, da bo stare manire monističnega sistema le težko spreminjati; vraščene so v stare, zdrave kadre in nenehno opozarjanje na nekatere, po našem mnenju, nezakonite postopke, je bilo včasih že prav mučno, saj so se naši parlamen- tarni kolegi pogosto nasmihali našim intervencijam, češ da se gremo donkihotski boj z mlini na veter. In ko se zaradi vsega balasta, ki je pospremil ta poletni boj (od šikaniranja v skupščini, do gnojnice, ki so jo skupščinski informatorji preko svojih »novinarjev« obilno polivali predvsem po najbolj ekspo-niranih poslancih ZELENIH v velenjski skupščini) smo ugotovili, da samo z govorjenjem in pisanjem v skupščini ne bo mogoče priti stvari do dna. Zato smo se odločili, da bomo pismeno intervenirali tudi navzven. V tej fazi smo najprej prosili za mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja in Komisijo za statut in pravna vprašanja Skupščine občine Velenje. Odgovora teh dveh »arbitrov« sta nas utrdila v prepričanju o nadaljnji neprodu-ktivnosti dopovedovanja od- govornim v skupščini, da še vedno ni razčiščena dilema o zakonitosti postopkov pri posedanju skupščine v delo IS. Tako smo vse skupaj zapakirali v debelo kuverto in poslali Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, čeprav ni bilo malo tistih, ki so nas prepričevali, da bo vse skupaj, kot neutemeljena ovadba, priromalo nazaj. In kaj zdaj? Ustavno sodišče lahko razsodi v prid ZELENIM, ali v prid skupščinskemu vodstvu. Rezultat, ka-keršenkoli že bo pa bo gotovo imel posledice. Če se bo izkazalo, da ZELENI nismo prav tolmačili branja skupščinskih zakonov, bo to za nas seveda velika šola in opozorilo, da se je treba branja zaostalega »socialističnega prava«, ki ga je kot dediščino sprejela tudi ta, prva demokratično izvoijena velenjska skupščina, lotiti še bolj previdno, kot smo to počeli do sedaj. Če pa se bo izkazalo, da smo imeli ZELENI prav, se bo moralo vodstvo skupščine globoko zamisliti nad svojim početjem in gotovo vprašati delegate, če jim ti še zaupajo vodenje parlamenta! Nekateri zopet kalkulirajo in računajo, da bomo ZELENI »rušili« skupščino. To ni naš namen, kot tudi ni bil namen ščititi prejšnji IS. Površni opazovalci v skupščini pa so v svojih senzacionalisti-čnih komentarjih radi naše delo predstavljali kot neči- merno paradiranje in rušenje sedanje skupščine. ZELENI smo pomagali pri podiranju enopartijske vladavine komunistov, hkrati pa dajemo svoj veliki delež pri postavljanju resnično demokratičnega in pravnega reda! ZELENI VELENJA svoje parlamentarno poslanstvo jemljemo zares. Ob zavestni odločitvi, da se bomo ekoloških vprašanj lotevali tudi na političnem nivoju, smo se zadnjega pol leta na videz utapljali v pravdanju z vodstvom skupščine, toda le na videz. Za uspešno politično delo je predpogoj pravna država in prenekateri parlamentarci, naši politični nasprotniki, so to pozabili, čeprav so v predvolilnih obljubah vsi mahali tudi s to dobrino, ki ne pride sama po sebi, ampak se je treba zanjo trdo in pokončno boriti. Kljub temu pa v parlamentu nismo zanemarjali »čisto« ekoloških tem. Žal te pogosto niso medijsko tako atraktivne, kot kakšna bolj ali manj zanimiva replika. Tako populistično informirani državljani pa dobijo vtis, da se v parlamentu zgolj hecamo. Pa temu ni tako. Zato vas bomo prihodnjič seznanili s pobudo, ki jo kratko imenujemo PLINIFIKACIJA, je pa po našem mnenju dolgoročno izjemno pomembna za razvoj in obstoj šaleške doline. Peter Rezman [ PO FLUDRU DOL (IN GOR) Pranje Verjetno vsi prav dobro ne veste kaj je »Jludr«. Po laično (ne)strokovni razlagi je to praviloma srednji in nižji de! na jezovih, ki je omogočal varno plovbo flosarjem in flosom. Flosov in flosarjev v Zgornji Savinjski dolini ni več, na vso nesrečo tudi jezov po zadnjih poplavah ni več, pa tudi Savinja ni več takšna kot njega dni in nemara nikoli več ne bo. Hudourne vode, ki so se novembra zlile v njeno strugo in daleč izven nje, so s sabo odnesle veliko lepega in grdega, še več grdega pustile, in revica Savinja bi se zjokala, če bi v si-njini svojih (nekdanjih) tolmunov mogla videti svojo sedanjo zrcalno podobo. Lepo so podivjane vode oprale dolino, tako lepo, da ji niti temeljito pranje po poplavah ne more nič pomagati, ali zelo malo. Je pa Savinja s pritoki sprala veliko mostov, jezov, cest, stanovanj, podjetij in še česa. Temeljito phinje imajo v gozdnem gospodarstvu, ki se lahko nadaljuje tudi v lesni in- dustriji, v Elkroju so mehanično,,delavnico s pralnico dali v najem zasebniku, ki sedaj veselo pere avtomobile, za nameček pa so sprali še direktorja in dobili direktorico, ki naj bi pomagala pri pranju nakopičenih problemov; prav lepo je opran denimo vodovod s telefonom vred v ljubijskem grabnu, pri čemer je precej pralnega praška prispevala tudi velenjska občina, sicer pa najrazličnejših in učinkovitih detergentov ni manjkalo. Je pač tako, da je treba priliko izkoristiti, če se sama po sebi ponuja. In nekateri so jo. Kar precej (nedokazanih) primerov »pranja« denarja in ostalih dobrin je bilo in je še po vsej dolini; pa kaj. Znajdi se, če se moreš, je za mnoge zlato pravilo, ki se ga uspešno poslužujejo in se veselijo svojih »uspehov«, drugi pa neiznajdljivo bentijo in brez vsakega haska tarnajo. Prav jim je. Vsekakor pa bo po (bodočih) fludrih pricur-Ijalo še veliko zanimivih novic. Slovenski krščanski demokrati — občinski odbor Velenje Ustanovili krajevni odbor v Šoštanju Redni zbor stranke, ob koncu preteklega leta so člani slowenske krščanske demokratske stranke, občinski odlbor Velenje, namenili preegledu opravljenega dela v v preteklem letu, več pozorrnosti pa izpolnjevanju precdvolilnih obljub v tem letu. Med točkami, ki so za okrog 300 članov stranke — simpatizerjjev imajo vsaj še toliko — poosebej pomembne, so poleg tcežav gospodarstva še področjije kulture in socia-la, za dolimo pa so v ospredju ekološka vvprašanja. Ni naključje, dai so se v razpravi znova zavz^eli in obljubili po- moč pri doslednem uresničevanju sklepov občinske skupščine s tega področja. Svoje ne bodo zahtevali le v občinskem parlamentu, ampak bodo seznanili preko svojih poslancev o ekoloških problemih doline tudi delegate republiške skupščine. V dogovoru z ostalimi strankami so se po svojih močeh vključevali v politično življenje v občini, bodisi na lanskih spomladanskih volitvah, kasneje pri oblikovanju občinske skupščine in vlade, nazadnje še pri kadrovanju in volitvah novega izvršnega sveta velenjske občine. »Sodelovanje in dogovori so namreč potrebni,« so poudarjali, »saj živimo vsi v istem prostoru POD PRHO Kot na bojišču Pa smoo doživeli še eno najdaljšo i noč v letu. Eni tako drugi i drugače, vsi pa smo bili i pospremljeni z množico ] petard, raket in drugih pobkalic, ki so švigale po zraku i in po tleh. Bilo je, kot bi bilili sredi bojišča, samo da se : ni vedelo, kdo je napaden in kdo napada. Tam okolili pol noči je bilo vse v dimuu in grmelo je, da se je bliskxalo. Tisti, ki i smo mislili, da so oboroženi,i, vsaj del strelnega arzenal.la izpraznili že ob plebiscitu in na božič, ter da na novvoletno noč ne bo tako hudoo, smo se krepko ušteli. Našši vrli sodržavljani, so se tookrat oborožili res do zob. Küjub temu, da so jim veliko > municije prestre-gli že cariiniki, in da se je zdaj bati, premoga v TEŠ, ki je naš | največji odjemalec in seveda i od višine proizvodnje. Pri I proizvodnji 4 milijone 300 | tisoč ton je 5100 delavcev , število, ki ga potrebujemo. I Je pa res, da struktura ni | najbolj ustrezna, to pomeni, . da z odpravninami ne bomo I nadaljevali v neposredni pro- I izvodnji. Še enkrat pa pou- . darjam, da je vse odvisno od | višine proizvodnje. Bistveno I zmanjšanje bi pomenilo tudi * nadaljevanje razreševanja | presežkov.« MILENA KRSTlC- , PLANINC I Leto '90 Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje Delovna 20-letnica leto Delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje so opravili zadnji delovnik v letu 1990 v soboto, 29. decembra. Od sredine meseca novembra, ko so po poplavi znova usposobili prostore in naprave za proizvodnjo, delali v podaljšanem delovnem času, ob sobotah in nedeljah, da bi bil izpad proizvodnje kar najmanjši in da bi kar najhitreje izpolnili naročila kupcev. Po opravljenem zadnjem delovniku v lanskem letu so se delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati zbrali na priložnostni slovesnosti, ki so jo obeležili z 20-letnico te Gorenjeve tovarne v Nazarjah. V dveh desetletjih so tam izdelali več kot 17 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Prvi izdelek je bil stenska tehtnica, zdaj pa v tovarni proizvajajo široko paleto malih gospodinjskih aparatov, namenjenih predvsem za predelavo hrane — stenske tehtnice, kavne mlinčke. Priznanje zaposlenim Vodstvo nemškega Bosch — Siemens Hausgeräta, generalni direktor Robert Bosch Hausgeräte g. A. Sattler in generalni direktor Siemens Electrogeräte g. M. Seifert, sta pred novim letom 1991 naslovila na zaposlene v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje pismo. V njem sta med drugim zapisala, da izredno občudujeta njihovo voljo in odločenost, s katero so se lotili odpravljanja posledic poplave in ustvarjanja pogojev za ponovno proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. »S tem dejanjem ste se izkazali kot močan in zanesljiv partner, tudi kar zadeva sodelovanje v prihodnosti.« Zaposlenim sta ob tem zaželela tudi zdravo in uspešno leto 1991. električne ročne mešalnike s podstavki zanje, sekljalnike, varilce folij, kuhalnike jajc in tudi ure, kar precejšnji pa je tudi prodajni program malih gospodinjskih aparatov. V letu 1990 so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje izdelali 1,820.000 malih gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih 1,390.000 ali več kot 76 % namenili za prodajo na tuje trge. Z izvozom so lansko leto iztržili dobrih 40 milijonov dolarjev. Lanskoletni dosežki bi bili še večji, če jih ne bi 1. novembra močno prizadela poplava. V treh tednih so z izjemnimi napori zaposlenih in posebej še s pomočjo drugih podjetij in koncema Gorenje usposobili tovarno za ponovno obratovanje tako, da so izdelali le okrog 150.000 malih gospodinjskih aparatov manj, kot so načrtovali. Sicer pa sta bila lanskoletna proizvodnja in prodaja na tuje največja v vsem 20-letnem obstoju te Gorenjeve tovarne. (ek) . ^ ::: : ; .ifi" " : : V Lansko leto si bo marsikdo zapomnil tudi kot leto skokovite brezposelnosti. Nič drugače kot drugje, ni bilo v Velenju iu sosednjem Mozirju. Na dan 31. decembra je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje iskalo deh) kar 1274 oseb, od tega 726 žensk, na novo se jih je samo v zadnjem mesecu preteklega leta prijavilo 59. Preko celega leta je uspelo zaposlitev dobiti 317. osebam, ki so na to dobrino čakale na velenjskem zavodu. S kakšno izobrazbo razpolagajo iskalci zaposlitve? Brez poklica jih je bilo na dan 31. 12. 227, 1. stopnjo je imelo 340 iskalcev, II. 79, III. 42, IV. 285, V. 254, VI. 29 in VII. stopnjo strokovne izobrazbe 18 oseb. Med njimi je bilo 288 takšnih, ki so i/, teh ali onih razlogov, tudi v drugačnejših časih težje za-posljivi. V Mozirski občini pa je konec decembra čakalo delo na Zavodu 280 oseb (od tega 124 žensk), med njimi jih je največ — 82. razpolagalo s V. stopnjo strokovne izobrazbe, v celem lanskem letu pa so jih uspeli zaposliti 120. (mkp) jTudùoyteii TeL st. : 853 451 _855 450. rolo servis, vam nudi dobavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij po ugodnih cenah. © 063-24-296 - Andrej. starejšo hišo v šmart-NEM ob paki 44, prodam. © 063-28-235. z 750 le, letnik 1982, registriran do julija 1991. Informacije Drago Pavlic, Zg. Dolič 39 A, Misli-nja. KADET 1,3, letnik 1985, 77.000 km, 5 vrat, rdeče barve, ugodno prodam, ali zamenjam za Golfa letnik 1982/84 z doplačilom. © 841-211 dopoldan. poslovni prostor, primeren za trgovino v Šoštanju ali okolici, vzamem v najem © 882-749. od 17. do 20. ure. eno leto staro telico prodam. Viktor Steblovnik, Rečica ob Paki 82, Šmartno ob Paki. zaposlim voznika s C in E kategorijo, pogoj znanje nemščine. © 858-138, v nedeljo do 10. GRADBENO PARCELO 1500 m2, v okolici Velenja, z gradbenim dovoljenjem, prodam® 891-164. OPRAVIČUJEM SE DRUŽINI RANCaN, Šalek 86, za nadlegovanje po telefonu in neresnično obrekovanje v okolici. Ana Rep-nik, Škale. JUGO KORAL 60, julij 1989, ga-ražiran, lita platišča, kasko zavarovan, 15.000 km, prevleke, avto-radio, prodam za 9000 DF.M. © 857-579. NOVO 1EMO CENTRAL 23.000 cai. prodam za 20 % ceneje, © 853-025. POCENI KOČNO PLETEM ©856-452, popoldan. LESNI SKtOBEUNl STROJ, kombinirka, , ugodno prodam. ©857-192. VARSTVO za OTROKA in manjšo pomnoč v gospodinjstvu iščem. Plaččilo po dogovoru. © 850-020. PAR BREZ', OTROK vzame v najem stanoivanje v Velenju ali okolici. © 8855-491, interna 54, od 7. do 14. ure. PRAŠIČA Z:A ZAKOL, prodam. Hudovernik,, Laze 56 B, Velenje. MOTOR AP?N — 6, letnik 1986, prodam. Goalavšek, Trg Bratov Mravljak 6, SŠoštanj. DEKLE ALLI SAMSKA ŽENSKA dobi sobbico s souporabo sanitarij in kuhhinje. Ponudbe pošljite na upr?avo lista pod šifro »Za tri mesecce vnaprej!« PREKLICUJJEM VELJAVNOST MESBEČNE VOZOVNICE na ime NMečeva Vukosava na relaciji Gorerenje—Kardeljev trg. PLETILNI STROJ SUPER STANDARD D 72, prodam. © 856-551. ZDRAVNIKKI: ČETRTENK: 10. I. !991 dopoldne dr. FKočevar, popoldne dr. Grošeelj, nočni dr. Me-jin in dr. Beszlaj. PETEK: II. I. 1991 dopoldne dr. Z^upančič, popoldne dr. Renkco, nočni dr. Jane-žič in dr. Pirrtovšek. ZASEBNO PODJETJE TZV Maribor išče honorarne sodelavce za prodajo tekstilnih izdelkov v Šaleški dolini. Pogoj lasten prevoz. © 0602-41-601. OTROŠKI VOZIČEK in otroški stol Trip trap, prodam. © 857-195. SEDEM km iz Velenja, prodam parcelo cca. 600 nr na kateri že stoji pokrita betonska garaža, velika 5x7 m'. Voda že na parceli. Pisne ponudbe pod šifro »Ugodno«. DELO NA VAŠEM DOMU, de lovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Dragica Šuhel, Letuš 130, 63327 Šmartno ob Paki. HYUNDAI pony 1,5 G LS prodam ali menjam za R-4 ali R-5 z doplačilom. © 852-220. RAZTEGLJIV TROSED z dvema foteljema ter klubsko mizo, prodam. © 857-602. ZELO UGODNO PRODAMO pohištvo dnevne sobe. Kupcu podarimo BTV. © 858-444. ALFA ROMEO, letnik 1986 in kopalno kad prodam. © 856-169. VRTNO UTICO OB JEZERU z nasadom prodam. © 853-694. BIKCA TEŽKEGA 200 kg prodam. Franc Ramšak, Ravne 13, Šoštanj. © 882-809. FOTOGRAFIJE ZA POSEBNE DOKUMENTE, ki jih nujno potrebujete vam Expresno kvalitetno izdela Foto Pajk Velenje. © 852-996. HIŠO S TELEFONOM vzamem takoj v najem. © 857-242. NOVI DOM DOO Efenko- va 61, Velenje (Dom učencev). Poslovni čas od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Telefon 856-899. Vse kupce nepremičnin obveščamo, da se je naša ponudba nepremičnin povečala — zazidalne parcele, hiše, stanovanja, kmetije, vikend hišice itd . .., zato se osebno oglasite v naših prostorih, kjer vam bomo prijazno odgovorili na zastavljena vprašanja in vam ponudili nepremičnino, ki jo želite kupiti. VSEM VAM, ki vas veseli zastopstvo tujih firm, imate lasten prevoz in ste stari nad 22 let nudimo možnost odličnega zaslužka. Vsi interesenti naj se oglasijo pri recepciji hotela Pake 14. I. ob 17. uri. Tam boste dobili nadaljnje informacije. SEDEŽNO GARNITURO BAMBUS, dvosed, dva fotelja in mizico ugodno prodam. © 858-329 ali 857-581. PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. © 779-288, zvečer od 19. do 20. ure. ORGLE YAMAHA PSR 3500, prodam. © 852-504. 241,20 din ßnama- Namin kotiček TA TEDEN ZA VAS ... Na športnem oddelku: — bunde Mikon od 711,50 din dalje — otroške smučarske čelade Na oddelku volne: — velika izbira gumbov iz uvoza Na oddelku železnine: — orodje Dom samo 521,50 din — predalniki za vijake PVC samo 302,90 din — predalniki za vijake kovinski samo 485,70 din V tekstilnem diskontu: — otroške jakne zimske — otroške bunde — ženske bluze V samopostrežni prodajalni: — Vatel Koestlin 1/1 — Piknik Koestlin 1/1 — Paris čok. 500 gr. — Lada 350 gr. Na otroškem oddelku: — puloverji od št. 2 do 12 že od 167,00 din dalje — otroški robci že od 7,60 din dalje — zimske majice že od 49,80 din — sp. hlače dolge že od 69,00 din dalje — hlačne plenice Bebi samo 65,00 din Na moškem oddelku: — pilotske jakne butik Neno samo 1.200.00 din V RESTAVRACIJO PA VAS VABIMO NA SLASTNE PIZZE RAZNIH VRST ŽE OD 30,00 din dalje!! 490,00 din 490,00 din 135,20 din 44,70 din 36,40 din 32.10 din 19,10 din Delavska univerza Velenje Delavska univerza Velenje vabi vse zainteresirane v tečaj POUČEVANJA NA SYNTHESIZERJIH Vabimo vse otroke od 12. leta dalje in odrasle s synt-hesizerji (z normalnimi ali malimi tipkami) vseh tipov. Tečaj bo vodil DUŠAN KRAJNC. Informacije in prijave: Delavska univerza Velenje, tel.: 854-539 do 25. januarja 1991. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje, v Velenju, Celju, Žalcu ali okolici teh krajev. © 857-496. PREKLICUJEM VELJAVNOST SERVISNE KNJIŽICE 322123, ki je bila poplavljena. Štefan Vinder, Malnarjeva 42, Ljubljana. IŠČEMO VARSTVO za 18 mesečno deklico, po možnosti Šalek—Gorica, na vašem domu. © 857-558. MLAD INŽENIR RUDARSTVA najame sobo s kopalnico, ali garsonjero za 1 leto. Ponudbe pod »Gorica Velenje«. SOBOTA: 12. I. 1991 dopoldne dr. Silvana Popov, popoldne dr. Silvana Popov, nočni dr. Lazar. NEDELJA: 13. 1. 1991 Razpored dežurstev enak kot v soboto.' PONEDELJEK, 14. 1. 1991 dopoldne dr. Rus, popoldne dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Vidovič. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: SOBOTA IN NEDELJA 12. in 13. I. 1991 dr. LOB-NIK-LAH ROMANA. DEŽURNI VETERINAR: Od 11. 1. do 19. 1. 1991 dr. Ivo Zagožen, Jerihova 38, Velenje, telefon 858-704. Republiiški zavod za zaposlovanje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ODRGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ IZK. DČ ROK P. OD Velenje Center sreodnjih šol profesor sl. jezika Center sreodnjih šol profesor matematike uč. slovenskega jezika uč. Inatematike / DČ / NČ 08 9.000,00 1 08 9.000,00 1 SABIN BERIŠA Šalek 91, Velenje projektiranje, montaža in servisiranje varnostnih sistemov Telefon: 063/852-504 Fax: 063/853-933 Želite zavarovati svoje premoženje pred vlomilci? Nudimo vam najkvalitetnejše alarmne sisteme za zaščito: — stanovanja, hiše, lokala, avtomobila, Poleg tega vam nudimo tudi: — domofone, videodomofone, interfone, — kamere, monitorje. Vljudno vabljeni na predavanje KDO JE SPREMENIL DESET ZAPOVEDI? Predavanje bo v nedeljo, 13. januarja, ob 18. url v Krščanski adventistiòni cerkvi na Cesti talcev 17 v Velenju. Vstop prost preklicujem veljavnost vozovnice na relaciji Gorica—Gorenje, štev. 4885, na ime Evgen Lojen. Štedilnik na trda goriva kiipersbusch, trajno gorečo peč, kombiniran bojler in dva komada peči na kurilno olje, prodam. © 832-527. inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©853-321, interna 695 od 8. do 16. ure. prodam prašiča za zakol težkega 120 kg, domače reje. © 854-360. Cenjene stranke obveščam. da uvajam nov delovni čas in sicer: — vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure — ob sredah in petkih pa še od 16. do 18. ure ODVETNIK BRANKO SONC, Trg svobode 6. Šoštanj. OH MERCATOR ZKZ MOZIRJE obvešča cenjene kupce, da jim nudi 40-60% znižanje sobnega pohištva VARIO proizvajalca GLIN iz Nazarij. S pohištvom VARIO si lahko dopolnite stanovanjske prostore, uredite dnevno sobo, otroško sobo, poslovne prostore ali karkoli v stanovanjski hiši ali v pisarni. Program VARIO vam nudimo v blagovnici M-ZKZ na Ljubnem ob Savinji. ^ Kupci izkoristite izredno priložnost! a IERX PRODAJA ŠOŠTANJ ODSLEJ TRGOVSKO PODJETJE ]?. »Sloga« Šoštanj, kleparstvo—vodovod Šoštanj in iz-delovalniaica gumiranega papirja Velenje. Svoj delež pa so prispevali tutudi prebivalci Metleč. Pričujoči seznam je za vse stare prebivalcece doline' vsekakor lep in romantičen memento na »čas poln n pričakovanj in poleta«. Na naiaslednji, peti strani, pa je zanimiv še članek z naslovom »Kako je s s spomenikom padlim borcem v Velenju«. Ker je članek izredno zatanimiv, si bomo dovolili in navedli nekoliko daljši citat iz njega: > »V zadnjem času se je razprava o tej gradnji spet raz-živela. O t tem vprašanju so razpravljali na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Velenju, pa tudi letna konferenca krajevne c organizacije združenja borcev NOV v Velenju je temu vprašanjuu posvetila precejšnjo pozornost. Stališča obeh organizacij si ; za sedaj še precej nasprotujejo. Krajevna organizacija SZDL r meni, da bi bilo bolj primerno, da bi namesto spomenika zgraadili otroško-varstveno ustanovo, na kateri bi vzidana spominskaa plošča spominjala na Velenjčane, ki so padli v narodnoosvobodilnem gibanju. Krajevna organizacija ZB NOV pa se boljlj zavzema za gradnjo spomenika nekje v centru mesta. Meniiimo, da je prvo stališče bolj realno in lažje uresničljivo. Razlopgi za takšno trditev so tile: če bi gradili spomenik v centru meesta, bo moral biti zasnovan tako, da se bo ujemal z objekti, ki i so v centru že zgrajeni. Popolnoma razumljivo je, da bi stroški ;za tak spomenik znašali nekaj deset milijonov starih dinarjev. W sedanji dokaj težki situaciji si je težko predstavljati, da boddo lahko zbrali vsa sredstva, ki bi bila potrebna za tako gradnjqo. Ostali kraji v občini že imajo svoje spomenike in bi bil že zzaradi tega morda ta spomenik bolj skromen, ker je lokalnega pomena za samo Velenje. Tak spomenik pa bi se lahko zgr?adil le v okviru otroškovarstvene ustanove, katere gradnjo soo pripravljeni podpreti vsi delovni kolektivi v mestu ...« Di)a ne bi bili predolgi, bomo tu prenehali s citiranjem tega, sicer : zelo interesantnega članka. Kje stoji spomenik padlim borcerrm NOV v Velenju in kako je skromen, pa tako in tako vemo. TONE RAVNIKAR pomoči širše družbene skupnosti uspeli narediti in ta kulturno zgodovinski objekt ote-ti zobu časa. Vsega pa še vendarle ne, kajti kot smo slišali na slovesnosti, bi radi »pripravili« grad za 21. stoletje. Potrebnega bo še precej napora, idej, da bo grad postal eno od kulturnih središč ne samo občine, ampak tudi širše. Ob tej priložnosti so si udeleženci slovesnosti lahko ogledali še razstavo del Ar-pada Šalamona, se seznanili z vsebino nove, že šeste zbirke Šaleških razgledov ter posodobljene delovne prostore zaposlenih na velenjskem muzeju. Kulturno zorenje mladega človeka je tudi danes silno pomembno, saj duhovno bogati njegovo.notranjost. Tega se zavedajo tudi v Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Zato so pred nedavnim sklicali predsedstvo ZKO s predstavniki šol v Centru srednjih šol Velenje. Svoj program bo ZKO v celoti ponudila Centru že v naslednjem šolskem letu in tako skušala obogatiti kulturne dneve in kulturnoumetniško delo nasploh v Centru. Hkrati je ZKO sklicala tudi vse predsednike krajevnih skupnosti in kulturne animatole iz vseh tistih krajev velenjske občine, kjer je bil dosedanji kulturni utrip skom-nejši. Iz krajevnih skupnosti jih ni bilo. Bili pa so animatorji iz Šentilja (Št.Ilja), Pake, Bevč in Plešivca. Iz Topolšice in Belih vod ni bilo nikogar, čeprav se tudi v teh krajih po predhodnih razgovorih le čuti pripravljenost. V Šentilju je doma šolska folklora, tam so dobri pevci in glasbeniki. Njihova knjižnica je urejena, a zaprta. Prav ob tem se velja zamisliti. Velenjska matična knjižnica bo morala v prihodnje poseči v kraje, kjer knjiga ne more do bralcev. Tudi entu- Oživljanje ljudskih običajev Na Slovenskem je bilo do druge svetovne vojne precej ljudskih običajev in navad, ki so do danes že skoraj povsem utonile v pozabo. Zadnje čase pa lahko z veseljem ugotavljamo, da se nekatere od teh zopet vračajo med slovenski narod. Ena od takšnih navad je tudi tako imenovano: »Petje Treh kraljev«. Skupina fantov ali mož hodi na večer pred praznikom sv. Treh kraljev po domačih zaselkih od hiše do hiše ter s petjem pozdravlja domače in jim obenem želi sreče in blagostanja v letu, ki je pred njimi. Gospodar in gospodinja Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, ki ga podpira, za vsako uspešno žensko pa stojijo trije moški, ki jo ovirajo. W. Schoppe ziastov, ki bi knjižničarsko delo opravljali ljubiteljsko, je vedno manj. V Plešivcu vsako leto organizirajo festival narodnozabavne glasbe. Tamkajšnji kud želi večjo organiziranost za to dejavnost v ZKOS in strokovno oceno na srečanju harmonikarjev, ki je bilo za silvestrovo. Skoda bi bilo opustiti delovanje ženskega pevskega zbora v Bevčah. Problemov je dovolj. Toda povsod, kjer so prizadevni kulturni animatorji, ki se zavedajo, kako pomembna je danes kulturna osveščenost prebivalstva zaselkov, prireditve in dejavnosti ne zamirajo. ZKO Velenje je prepričana, da bo kulturni utrip v redkih krajih občine ponovno močan. Vis Nova knjiga v zbirki >Šaleški razgledi« »Al kraja domače to ljudstvo ne mara nič citer in knjig. Jim branje nadležno in pusto, a knjiga ni vredna sto fig!« ( Popotnik Lambizarjev Franc, okr. 1943) V zbirki Šaleški razgledi je kot šesti zvezek izšla jubilejna deseta številka literarnega almanaha Hotenja. Pod uredniško delo se je podpisal Ivo Stropnik. Almanah so likovno opremili Vera Svetina (naslovnica), Marjan Vodišek (vinje-te) in Viktor Kojc (likovna priloga); nekaj retrospektivnih ilustracij (Jelka Rotovnik, Vlado Repnik) iz arhiva Hotenj in listnica uredništva so zgovorni dokumenti o več kot desetletnem delovanju generacije hotenjevcev na Šaleškem. Na poldrugih sto straneh se predstavlja petindvajset »šaleških literatov, ki jih sicer skoraj ne opazimo, pa so v resnici kot droben šopek na mizi trde vsakdanjosti,« kakor je za bralce na zavihu zapisal glavni urednik zbirke Vlado Vr-bič. V času, ko je slovenstvo vse bolj na očeh tudi jezikovno, velja omeniti še korektno lektorsko delo Alenke Šalej. Almanah je izšel v sodelovanju ustanovitelja Hotenj ZKO Velenje in izdajatelja zbirke »ŠR« — KC Ivana Napotni-ka. Zvezek je oblikoval Stane Hafner (Studio Rebernik). XXX jih potem v zahvalo nagradita s klobasami in vinom. Na posnetku je skupina fantov iz Šentilja, ki je letos že drugič po nekaterih domačih zaselkih pela »Tri kralje«. Marko Jevšnik, ki je bil pobudnik za oživitev tega starega običaja, je povedal, da so pričeli peti po hišah zvečer okrog sedmih, končali pa ob zori.« Bilo je precej naporno, vendar nam ni žal prečute noči. Ljudje so bili presenečeni, in veseli obenem, saj so mnogi že pozabili ali pa sploh niso vedeli za to lepo Slovensko navado, ki spada v božični in novoletni čas. Verjetno se bomo drugo leto zopet zbrali«. Fantje si za svoje delo zaslužijo pohvalo z željo, da bi se še več takšnih običajev vrnilo v naše domove. M. Hrusti Center Vodnih Športov Velenje ife&itav adente želita vsem svojim članom in poslovnim partnerjem USPEŠNO 1991 Imetnike WSCV kartic obveščamo, da lahko ceneje kupujejo ali koristijo usluge pri: VEPLAS, Velenje, industrijska prodajalna TOPER, Celje, industrijska prodajalna TUS PREVENT, Slovenj Gradec, industrijska prodajalna GORENJE POINT, Velenje SLOVENIJA TURIST, Celje ERA MALOPRODAJA, Velenje PE ST/^tf)ARD, Velenje, športni oddelek PE ZIBKA, Velenje, športna otroška konfekcija SALON LAS, Velenje URARSTVO TAMŠE, Velenje VEPRO, Slovenske Konjice 0 novih možnostih uporabe WSCV kartic Vas bomo obveščali z NOVICAMI, novo informativno publikacijo Centra Vodnih Športov Velenje. mCV CARD WSCV KARTICA Nagradna križanka Avto Celje Na javnem žrebanju križanke, na Partizanski 3 v Velenju v po- žreb prinesel srečo naslednjim ki je bilo v prodajalni Avto Celje nedeljek, 7. januarja ob 12. uri je nagrajencem: 1. nagrado: kompresorsko luč (uvoz Italija): TINA TURiCNIK, Kardeljev trg 3, Velenje 2. nagrado: univerzalni tepihi (uvoz): PEPCA MAJDlC, Dolenja vas 2, Zagorje ob Savi 3. nagrado: sedežne prevleke kroglične: RADIVOJE MALI-NOVIČ, Koroška 46, Velenje 4. nagrado: set za pranje avto-PETRIC, Jen- mobila kova 19 BETKA Velenje Kupec Herman Kovač iz Hrastovca je izžrebal 1. nagrado! 5. nagrado: signalna baterija za avto: EDI PLAZNIK, Prečna pot 25, Zagorje ob Savi Vsem nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dobite vsak dan od 7. do 15. ure v prodajalni AVTO CELJE na Partizanski 3 v Velenju. In še pravilna rešitev nagradne križanke: skrb, tros, rama, APA, Tina, PC, Adenom, AF, faeton, vegavost, previs, Arsene, TS, nav, tantal, Otta, prosperitela, dota, lata, asi-gnat, RO, lect, AZ, elegan, okis, Maureen, madrigal, Ate, Keats, LMS, Ina, Nedo, Rat, linotajp, Esk, ranta, Alan, Nevers, Nko-mo, aba, Edo, ara, AA, satelit, Nilin, Anica, IS, VA, abonentka, Kant, Alko, lan, AL, VN, vesele, sirar, praznike, idila, SV, IOS, Onek, Refik, Aro, Taras, Ensor, del. Mo, ležalnik, obet, skazitev, očnjak, rarog, F.nare, Ann, Anja, Emona, Elvis, Rieti, Oos, Renan, vleka, vodik 8. stran naò čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE velenje, 10. januarja 1991 Kako smo na radiu Velenje izbirali najbolj priljubljeno osebo leta v velenjski občini? Predlogov veliko, največ za napovedovalko Suzano Kok Zadnji dnevi preteklega leta so bili tudi čas, ko smo povsod delali takšne in drugačne obračune, ko smo vlekli črte od dne do dne, ko smo seštevali in odštevali. Bilo je tudi kup priložnosti, ko se izbira takšna in drugačna osebnost leta. Slovenec leta je postal, to danes ve že vsak, Milan Kučan, pa tudi sicer so bile na lestvici najbolj priljubljenih osebnosti v Sloveniji, ki jih je zbiral Val 202, skoraj vse iz političnega življenja, edina, ki to ni bila, je bila televizijka Miša Molk. Na valu 202 so stvar zastavili >dolgoročno<, niso torej izbrali na en mah, ampak pustili času čas in izbirali v več oddajah. Mi, v Velenju pa smo stvar prepustili 35. minutam petkovega nočnega programa radia Velenje in izkazalo se je, da bo treba prihodnje leto, kaj podobnega pripraviti in izpeljati temeljiteje, predvsem pa upoštevati vrsto faktorjev, ki lahko vplivajo na tako ali drugačno razpoloženje in odločanje poslušalcev. Vsekakor bomo tudi mi prihodnje leto, oziroma letos, zadevo vlekli dlje in vanjo vključili tudi časopis, da lahko pridejo do izraza tudi tisti, ki telefona nimajo, pa bi radi sodelovali. Vseeno pa je bil odziv neverjeten. Čeprav smo si zadnji trenutek premislili (prvotno smo namreč nameravali izbrati tudi kakšno manj priljubljeno osebnost Velenja občine, ne mesta in to smo napovedali tudi v Našem času), smo si potem rekli, nak, pustimo ji, da vsaj praznuje v miru. In tu smo danes kar mirne vesti. Odločitev je bila prava. Čeprav so nekateri, nestrpnejši, klicali že malo prej, kot smo začeli zares, češ, za mene prosim med one negativce zapište tega in tega, ker moram potem ven . . . V tistih bore 35. minutah je poklicalo 45 poslušalcev, nekateri pa so imeli tudi po dva predloga. Daleč največ, 29 glasov, je dobila voditeljica petkove oddaje Radia Velenje — vi izbirate, mi vrtimo in napovedovalka Suzana Kok (nekateri so sicer potem ugotavljali, da zato, ker se je petek zvečer >poklapal< z njenim programom, a to rezultata ne more spremeniti) in bila tako na koncu proglašena za najbolj priljubljeno osebo v letu 1990. Med imeni, ki so se pojavila večkrat, pa je bil tudi stečajni upravitelj Gorenje E KO Andrej Glu-šič, pa trener šoštanjskih rokometašev Miro Po-žun, velenjski alpinist Ivč Kotnik, predsednica Šaleškega ekološkega društva Marija Šavor, organizator kulturnih prireditev v Kulturnem centru Ivan Napotnik Marjan Marinšek in podpredsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. (mkp) Suzana Kok V izdelavi mnogi prostorski akti Velenjski izvršni svet je obravnaval v zadnjem obdobju številne prostorske akte. Tako so sprejeli med drugim osnutek odloka o ureditvenem načrtu industrijske cone TEŠ. Ta dokument bo predložen v obravnavo in odločanje zborom skupščine ob obravnavi celovite ekološke problematike občine Velenje. Razširili so osnutek odloka ZN Gorica vzhod, kjer naj bi dodatno gradili 8 enodružinskih stanovanjskih hiš ter potrdili osnutek ureditvenega načrta Kamnolom Podgora. Do obravnave predloga pa je potrebno opraviti pogovore s predstavniki občine Žalec o vprašanjih zapraševanja okolice, sanacije ran v hrib, odnosu Gradisa do lastnikov zemljišč ... Člani izvršnega sveta pa so obravnavali tudi predloga zazidalnih načrtov obrtne cone drobnega gospodarstva TUŠ in blokovne gradnje v Šoštanju ter osnutek ureditvenega načrta rekreacijskega območja jezero. (mz) Franci Kričej med bobri Za kožuhe v vrsti Da ne manjka zanimivosti med ljudmi, spoznavamo skoraj vsak dan. Ljudska iznajdljivost je toliko večja, kolikor se je težje preživljati. To v celoti ne velja za Kričejeve iz Ceste na Selo 6, ki se že šest let ukvarjajo z vzgojo NUTRIJ, točneje, z močvirskim bobrom ali bo-brovko. Ob obisku tega posebnega »živinorejca« sem imel popolnoma drugačne predstave o ceni npr. pele plašča. Koliko kožuhov je potrebnih, da se lahko doma odene v topel plašč iz naravnih kož. Koliko dela je, potrebnega, da dnevno nakrmiš npr. 60 živali in to po leto in več. Kakšna skrb je potrebna za vzrejo potomcev, za raz-plod. In kako zanesljivo je potrebno pripraviti bivališče za bobrovke, ki oglodajo vsak material, razen železa in betona. Nutrije po jedo vse kar je zelenega, sadje in poljske pridelke. Podobne so nekakšnim zaj- cem, z dolgim repom pa žal tudi jamskim podganam. Kožuh imajo iz močnih, svetlečih dlak, ki so podložene z gostim puhom. Meso je užitno, uporabno za vse vrste predelave in po mnenju nekaterih, okusno, jpecialiteta. Pri Kričejevih so skupno vzgojili že preko 300 živali in vse kaže, da bo »proizvodnja« tekla tudi v bodoče. Za kožuhe so naročniki kar v vrsti, meso in mladiče pa prav tako kar razgrabijo. Franci Kričej bobre tudi rad pokaže. Pravi pa, da je vstopnica košara zeljnih veh, kakšen koruzni storž ali prgišče sadja. Seveda to pove v šali, res pa je, da te živali kar jedo in jedo, so kot nekakšni stroji za varstvo okolja, saj za njim nič ne ostane. Tega so se navadili tudi Kričejevi sosedje, ki prinašajo zelenjavne odpaBte kar k njim. Če imate torej kakšne podobne probleme in želje, se lahko posvetujete na »bobrovi farmi« na Selu. Jože Miklavc Odrasla natrija je težja od povprečnega zajca Občinska organizacija RK Velenje Zbrana pomoč za 159 družin Pogled na področja, kjer je narava v prvih novembrskih dneh letos hotela imeti svoj prav, je danes precej drugačen, bolj razveseljujoč, pa čeprav skrbi in dela pri odpravljanju posledic vodne ujme še dolgo ne bo konec. Pridnost in prizadevnost sta naredila svoje. Najbrž pa levjega deleža solidarnosti mnogih občanov pri tem ne bi smeli izločiti. Polno dobrih ljudi bi lahko upravičeno trdili tudi za našo občino. Zbrana pomoč v oblačilih, hrani, kosovnem pohištvu, gospodinjskih aparatih, sploh pa v denarju je zgovoren dokaz za prej omenjeno trditev. Naj ob tem ne bo »ljubosumja« če zapišemo, da so se zlasti pri tej omenjeni pomoči izkazali krajani krajevnih skupnosti Šoštanj, Šmartno Velenje, Šentilj, Ravne, Pesje. Vsaj tako pravijo na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje, kjer so pred nedavnim razdelili zbrani denar. Na posebnem žiro računu se je nabralo kar 472.807 din. Od tega je republiška človekoljubna organizacija primak- Po sledi radijskega vprašanja Zakaj dr. Kunej ne dela več v Velenju? Na Radiu Velenje je med najbolj poslušanimi oddajami »Od vrat do vrat« v kateri iščemo odgovore na takšna vprašanja naših poslušalcev, ki jih sami ne uspejo dobiti. V glavnem poslušalcem zadostimo, a včasih najbrž tudi ne. Pred nedavnim je ena izmed naših poslušalk vprašala, zakaj dr. Kunej, specialist za otroške bolezni ne dela več v Velenju. Z njegovim delom so bili starši zelo zadovoljni. Potrkali smo na vrata velenjskega zdravstvenega centra in vodja Zdravstva dr. Ivan Zupane nam je pojasnil, da so dr. Kune-ja v Šoštanj premestili iz zdravstvenih razlogov, ker naj bi delo opravljal le v dopoldanski izmeni. V trdni veri, da so naredili to v soglasju z dr. Kunejem smo se s tem odgovorom zadovoljili. A naša informacija očitno ni bila točna. Odgovor je mnoge razburil, nekateri so na to opozorili tudi prizadetega dr. Kuneja, ki nas je poklical. Dr. Drago Kunej je bil namreč v Šoštanj prestavljen proti svoji volji. Še več, hudo prizadet je zaradi takšne odločitve vodstva Zdravstvenega centra. In zakaj pravzaprav gre? Dr. Dragu Kuneju, spe- cialistu za otroške bolezni, dolgoletnemu vodji dispanzerja za predšolske otroke v Velenju, je bila z odločbo SPIZ priznana zmanjšana delovna sposobnost — invalidnost tretje kategorije. Določeno je bilo, da lahko opravlja psihično manj zahtevna dela kot specialist pediatrie v dopoldanski izmeni. Še naprej se je torej želel ta zdravnik strokovno posvečat otrokom, želel pa se je razbremeniti vodstvenih dolžnosti in turnusnega dela. Prepričan je bil, da bo zadevo v soglasju z vodstvom Zdravstvenega centra razrešil. A ni bilo tako. Prestavili so ga v polivalentno ambulanto za predšolske otroke in šolsko mladino v Šoštanj, pa čeprav je ugovarjal, češ da pomeni ta premestitev zanj večjo obremenitev. Poudarja namreč, da je novo delovno mesto težje, zahtevnejše, manj ugodno. Ambulanta je polivalentna. Tu se srečuje z novimi problemi, s problemi šolarjev, mladostnikov, njihovimi sistematičnimi pregledi, mnenji o sposobnosti šolanja .. . Vključuje se v novo okolje ... Seveda se je imel dr. Kunej pravico uradno pritožiti na odločbo o premestitvi, a v prepričanju, da bo problem lahkó razrešil v soglasju, tega ni storil. Potem pa mu ni preostalo drugega kot, da je odšel na novo delovno mesto. V nasprotnem primeru bi lahko podal le odpoved. To je moral narediti čeprav po njegovi trditvi s premestitvijo tudi ni soglašala dr. Nada Jonko, ki je delala doslej v Šoštanju, zdaj pa je bila premeščena na Kunejevo mesto v Velenje, pa tudi vodja zdravstvene postaje Šoštanj je menil, da premestitev ni pravilna. Kaj zapisati ob koncu? Morda le to: mnogokrat slišimo tarnanje delavcev nad odločitvami zdravniških komisij. Pa rečemo: stroka je stroka. Ni kaj! A če stroka takole razporeja svoje delavce, svoje sodelavce ...!? Mira Zakošek nila 130 tisočakov, preostalo pa so zbrali vestni aktivisti RK na terenu, zaposleni v kolektivih ali pa darovali posamezniki. In kako je to vrsto porazdelila komisija, ki budno spremlja dotok denarja? Prizadete družine je razdelila v tri skupine, pač glede na ocenjeno škodo. V prvo skupino sodijo družine, ki jim je poleg zali-tja kletnih prostorov voda povzročila škodo še v stanovanjih, v drugo tiste, kjer je pustošila rečna voda v kleteh, v tretji pa so družine, kjer je kletne prostore zalila talna voda. Omenjeno vsoto je torej razdelila med 159 oškodovanih družin s 611 družinskimi člani. Tako je 100 družinskih članov iz prve skupine prejelo po 1500 din pomoči, 252 iz druge skupine po 600 din, 200 din manj pa 249 družinskih članov iz tretje skupine. Med krajevnimi skupnostmi v občini Velenje je največ zbrane pomoči prejela KS Šmartno ob Paki, in sicer 191 tisoč din za 69 družin (17 družin iz prve skupine, 33 iz druge, 19 družin iz tretje skupine). 126.300 din je namenila 44 družinam krajevne skupnosti Skorno —Florjan (6 med njimi jih je sodilo v prvo skupino. 27 v drugo, 11 v tretjo), 15 družin KS Gaberke (vse so sodile v tretjo skupino) je dobilo 21.600 din pomoči, v krajevni skupnosti Gorenje je bilo prizadetih družin 6 (3 iz prve, tri iz druge skupine) in zato 17.100 din pomoči, 18.100 din je prejelo 11 družin krajevne skupnosti Šoštanj (ena iz prve, 3 iz druge in 7 družin iz tretje skupine), 10 družin KS Topolšica 17.600 din (vse tretja skupina), zbrane pomoči — 5.200 din — so bile deležne še tri družine KS Ravne (1 iz druge in dve iz tretje skupine), 7500 din pomoči pa je prejela družina iz prve skupine v krajevni skupnosti Lokovica. Preostali denarje občinska organizacija Rdečega križa porabila za plačilo stroškov prevoza zbranega blaga ali za nakup hrane in druge opreme takoj po poplavah (2. novembra). Besedica hvala ima svoj pomen in namen. Iskren hvala tistim, ki so kakorkoli pomagali takoj po poplavah ali pri zbiranju raznih oblik pomoči ter seveda pri darovanju, pa velja toliko več. T. P. Nasveti za ljubitelje cvetja Vrt v januarju Naš strokovni sodelavec STANE VANOVŠEK je današnji nasvet posvetil vrti-čkarjem in sicer pripravi na delo v vrtovih. »Zelo lepo hi bilo pisati ta prispevek, če bi zunaj ležala debela snežna odeja, ki bi nas prisilila, da nekaj več pozornosti posvetimo svojim sobnim rastlinam, tako pa nas odkrita narava kar sili, da postorimo kaj na svojem vrtu. Zato bomo danes pogledali kaj postoriti na vrtu v januarskih dneh, nekaj pa dodali še o oskrbi rastlin v stanovanju. V okrasnem vrtu preglejmo stanje rastlin. Če jih morda še nismo zaščitili pred zmrzaljo, storimo to sedaj, saj bodo še prišli hladni dnevi. Zaščitimo vse zimzelene rastline, ki imajo velike liste in vrtnice. Kadar zapade močnejši sneg pa s krošenj teh rastlin otresemo sneg, da jih ne polomi. Morda je potrebno obnoviti vrtnio ograjo, preglejmo pergolo ali zamenjajmo opoiro vzpenjalkam. V to-plejsših dneh obnovimo praktično znanje pri obrezovanju grmovnic in drevja. Če ste v kateri strokovnih revij zasledili idejo, ki vas je spodbudila, da bi prenovili svoj vrt, je sedaj pravi čas za premislek o tem. Z nasveti o tem smo vam na voljo tudi v Vekosovi vrtnariji. Če je temperatura višja od 5 stopinj, lahko obrezujemo tudi grmovnice in drevje, večje rane pa moramo zaščititi s cepilno smolo. Vrtna trata je pozimi zelo občutljiva za hojo, pa naj bo zmrznena ali zasnežena. Pod snežno gazjo se rada zaduši, poleg tega pa jo rada napade tudi snežna plesen. Sedaj je čas, da pregledamo vrtno orodje in zamenjamo ali popravimo polomljene ali nalomljene dele. Orodje očistimo in zaščitimo pred rjavenjem. Naredimo si setveni načrt z upoštevanjem kolobarja. Setve in presajanja programiramo tako, da je zemlja ves čas dobro izkoriščena. Pričnemo z nabavo gnojil, zašči- tnih sredstev in semen. Ce imamo še staro seme, naredimo kalilni poskus. Če bo vreme suho, lahko še ali že prelopatamo vrt. Sobne rastline v zimskem času potrebujejo nekoliko manj vode kot v poletnih mesecih, ko je rast bujna, zelo pa nam bodo hvaležne, če jih dvakrat do trikrat na teden orosimo s postano vodo, saj je v naših stanovanjih zrak zelo suh. V tem času jih ne dognojujemo, je pa čas primeren za presajanje. Podtaknjence balkonskega cvetja redno kontroliramo, samo občasno zalivamo ter negujemo pri temperaturi 5 do 10 stopinj in zadostni svetlobi. Ce se nam na rastlinah pojavijo škodljivci ali bolezni, jih škropimo s pripravki v ta namen. Prav gotovo ste v cvetličarnah Vekosa opazili cvetove tulipanov in narcis. Sedaj je čas za sajenje čebulnic v toplem prostoru. O tem opravilu pa bom nekaj več napisal v prihodnjem prispevku. Pa še nekaj. Če želite zelo pregleden lunin setveni koledar, vam ga nudimo v naših cvetličarnah, pa veliko uspehov v začetem letu.« Rudarska godba za poplavljence V seririji prispevkov s področja ci cestno prometne varnosti smmo želeli osvetljiti nekaj pererečih problemov in smo jih p predstavili v kar najbolj prakaktični obliki. Vsi bralci se seveveda niste strinjali z vsem, a a to je normalno. Kljub teiemu smo želeli prispevati h glglobalni politiki urejanja protrmeta, k večji strokovnosti pri ri izvajanju ter opremljanju ddel na prometnih objektih. ZZ današnjim prispevkom pa z za nekaj časa opuščamo rubnriko NAŠI PROMETNI NEESMISLI, z željo, da bi vsebi)ina pridobila nekaj več življejenjske odgovornosti. Pred i nedavnim je sprejel župan ppredstavnike učencev iz vseh oosnovnih šol naše občine in sdo ti gospodarili z lastnino, kje;r so njeni gospodarji že umrli? Bodo spoštovali zemljo, gozdove,, tovarne z delavci, katerih lastniiki bodo nenadoma postali, čepprav jih ničesar ne veže nanje? Druga i zmota sedanjih zakonodajnih ooblasti je dovoljevanje propadamja podjetij, hitra reorganizacija državne administracije, ki dvi/iguje brezposelnost, krčenje deldovnih mest po tovarnah in drugih n podjetjih. Iz tega naj bi sledila 3W/i brezposelnost. Ali se zavedamoio dovolj njenih posledic, pa čečeprav jo napovedujemo samo za 5 5 ali 10 let. Beda (moralna in mataterialna), ki je posledica brezposeltlnosti, prizadene najprej otroloke. Tretjina otrok bo podhranjejenih zaradi brezposelnosti njihihovih staršev, tretjina pa zaradi staiaršev z nizkimi plačami, ki bodo Ii lahko le na račun prehrane v c družini zadostili zakonom, kot jt je zakon o odkupu stanovanj. PPosledica podhranjenosti otrok p pa je njihova umska in telesna za:aostalost. Šolalo se bo* veliko maianj otrok zaradi nesposobnosti irin ker starši šolanja preprosto ne t bodo več zmogli. Tako bo družba a začela naglo propadati, saj z i degenerirano mladino pač ne boomo mogli graditi lepše bodočnoststi. PostavljJjanje Zahoda kot vzgleda naše porihodnosti je zavajanje ljudi. Zahihod je bogat tudi od obresti, ki ci jih plačujejo dolžniki njihovih p posojil. Koliko znašajo obresti naiaših dolgov oz. kreditov? Kolikiko surovin smo izvozili v te državtve zanje? Mi nimamo kapitala, d da bi bogateli na račun njegovih o obresti, zato ne bomo nikoli dosesegli materialnega standarda Zah(hoda. Prav kmalu pa bo do njihove/ega degeneriral naš življenjski ststandard. V kapiuitalizmu živijo delavci zato, da delelajo. Mi pa smo do sedaj delali li zato, da smo živeli. Kapitalizenem je spraznil podeželje in natrptrpal ljudi v mesta, kjer jim je odmemeril zelo tesen življenjski prostor or in vsilil praznino življenja. (PrPri nas še vedno živi več kot polovicica ljudi na podeželju z višjim stant boleč in neprijeten socialno ekonomski položaj. Če si nezaposlen, se ti začenja krušiti podoba o sebi, življenjski načrti so ti vedno manj dosegljivi. Potrebno je veliko duševne moči in prožnosti, da premagaš vse te negativne dejavnike. Tako vidimo, da ima brezposelnost za mlade še dodatne negativne učinke. Sklep Po vsem tem, kar smo ugotovili o brezposelnosti, lahko zapišemo trditev: Brezposelnost povzroča bolezen! Njena značilna znamenja so čustvena neuravnovešenost, socialna osamitev in izguba lastne vrednosti. Ker je delo eden najpomembnejših virov duševnega ravnotežja, je daljša brezposelnost usodna zlasti za mlajše ljudi, saj je znano, da si mlad človek šele gradi svoj notranji, duševni svet. Človek, ki mu je končno le uspelo najti delo po daljši brezposelnosti, ni več isti, kot je bil pred tem. Njegov značaj je obarvan s trpkostjo in razočaranjem, s cinizmom in nezaupanjem. Delovne spretnosti so slabše, samodisciplina je popustila; pogosto se mora znova učiti točnosti, reda in vedenja do drugih. Okusil je ogroženost, ki mu lahko ostane vse življenje. Ker je s tem porušeno njegovo osnovno zaupanje v družbene vrednote in ideale, je brezposelnost močan dejavnik družbene nestabilnosti. Kakor se zamaje duševni svet človeka," ki je izgubil zaposlitev, tako se lahko zamaje družba, ki prevelikemu delu svojih članov ne more nuditi zaposlitve. Ostala nam je še ena tema in sicer: Reševanje tehnoloških viškov in njihove posledice na duševnost. O tem pa prihodnjič. Stane Koselj ČETRTEK 10. januar [ 11. januar | SOBOTA 12. januar NEDELJA 13. januar PONEDELJEK 14. januar TOREK 15. januar mmm^mtm HHHHHHHH) ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 I 8.50 9.00 9.30 10.00 10.35 10.45 11.15 12.00 14.30 14.40 15.00 16.00 17.00 17.05 18.15 18.35 19.00 19.30 20.05 21.10 22.15 22.35 23.50 Video strani Grizli Adams, 35. del ameriške nanizanke Šolska TV: Nadarjeni otroci, 4/5 Pustolovščina slikarstvo, 13/13 Muzzy, angleščina za najmlajše, 16/20 Mostovi Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 32. del Video strani Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, 16/20, ponovitev Mostovi, Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV Kapa nevidnica Alf, ameriška nanizanka, 10/24 Risanka Tv dnevnik Vojne usode, angleška nadaljevanka, 7/7 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 19/19, Yellowt-hread Street, 3/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satellitski programi, poskusni prenosi. 17.Ì30 Regionalni programi TV Slovenija — ■ Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 200.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serijija, 10/14. 21.00 Mali koncert Marina Horak — klavir. 21.15 Večerni gost. 22.00 Retrospektiva Komedija na SSIovenskem — B. Brecht: Malomeščannska svatba. 23.30 Yutel. H TV 11 9.15 PoročiUila. 9.20 Tv koledar 9.30 Skrivnostno p pismo, nanizanka za otroke. 10.00 ZiZimski šolski spored (do 11.55) 12.000 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 0 Pot okoli sveta, filmska nanizanka. 1213.10 Veselje oblikovanja, dokumentarnrna nanizanka. 13.55 Satelitski spored 1 14.30 Hrvaški pisci na TV ekranih. 16.1(10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 0 Tv koledar 16.40 Skrivnostno pismeno, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitetelji narave: Karl Jones. 17.40 Hrvatsteka danes. 18.25 Številke in črke. 18.4515 Zaščitena narava Hrvatske. 19.15 RiSisanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spektkter, politični magazin. 21.05 Kvizkototeka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročikčila v angleščini. 22.45 Glasbena scecena 23.45 Poročila. SATEILITSKA TV SAT 11 6.00 Dobrojujutro. 8.35 Sosedje, Ladja eleshop. 10.15 ' ' ' iriifiia. minalka. 12.2120 Kolo sreče. 14.00 So- Ijubezni. 9. lutkovna seriirija Teleshop 10.40 Joe Dancer. kri- Veter, sedje 14.25:5 Ladia ljubezni. 15.15 Ghostbustersrs. 15.40 Teleshop. 15.55 Kadeče pištolole. 16.45 Make up in pištole. 17.40 PcPoročila. 17.50 Sestra Kate, serija. 18.8.15 Priložnost, šov spored. 18.45 Pororočila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Fort BtBoyard, pustolovska igra. 21.00 Sedem n veličastnih, ameriški vestem, 1960 2:23.10 Poročila. 23.25 Harold in Maudeie, ameriški film, 1971. RTL PILUS : T TT. zn 13.30 Deskanieiie 14.00 Eurobics 14.30 Rokomet. 15.5.30 Tenis, Avstralija. 18.00 Smučamnje. 19.00 Moto šport. 20.00 Odbqikaxa. 21.00 Nordijsko smučanje. 22.00 M Moto šport. 22.15 SP v smučanju. 23.1.15 SP v plavanju, Perth. 0.15 Novice 0.0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Kolesarstvtvo. PRO 7T 12.05 Ples v t temo ameriška drama. 13.45 Shiloh raranč. 14.45 Jackie in Jill. 15.10 Dick. 15.4.45 Potepuh 16.10 Wai-tonovi. 17.00 I Doogie Howser. 17.25 Na zdravje 1;18.0(T Petrocelli. 19.20 Colt za vse pritrimere. 20.15 Trije moški v čolnu, nemškika komedija, 1961. 21.50 Hawai 05. 22.4H5 Brandenburška divizija nemški vojnini film, 1960. 0.35 FBI. TELE 5» 14.30 Divje živivljenje. 15.30 Wuldcat. 16.00 Igra z oognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Sim. bamrn bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 1 18.15 Popai, He-man, Smrkci. 19.20 P Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 MestGto, dežela, reka. 20.30 Hopali top, suäuper igra za 210.000 DEM 21.00 HcHolokavst, serija 21.50 Poročila. 22.00 0 Duddy, kanadski film, 1974. 23.55 Prididi k mornarici, punčka, ameriški film, 19)984.1.25 Bliskovito 88. 8.50 9.00 9.25 10.25 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 18.30 19.00 19.30 19.59 20.20 21.20 22.10 22.30 0.55 Video strani Delfin Flipper. 19. del ameriške nanizanke Vojne usode, angleška nadaljevanka, 6/7 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 2. del ameriške nanizanke Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 4/7 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Midasov dotik, angleška dokumentarna serija, 1/6 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 35/41 Tv dnevnik 3 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 19/22, Prostor v visoki družbi, angleški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi tv Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 35 let z ansamblom Štirje kovači. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos 21.40 Oči kritike. 23.20 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Dom brez doma, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Pot okoli sveta, Filmska nanizanka. 13.10 Satelitski spored. 14.45 B. Bersa: Ogenj, opera. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Dom brez doma. nanizanka za otroke. 17.10 Znanstveni razgovori. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodba o Ann Yillian, ameriški film. 21.35 Zabavno-glasbena oddaja. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Ekran brez okviria. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Ghost-busters, Kadeče pištole. 11.30 Fort Bovard, ponovitev. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni, Glava, glavica. 15.40 Teleshop 15.55 Paradiž, serija. 16.45 T.J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hard-ball. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Lucky Lady, ameriška komedija, 1975. 0.05 Madame Claude, francoski film, 1977 (Francoise Fabian). 1.50 Hardball, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo. Evruropa. 9.20 Medeni tedni v troje, ameriški ki film, 1945.11.00 TV-bu-tik. 11.30 Tvegegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Odadoelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 £ Santa Barbara. 14.05 Sprinafieldova i/a zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poroiročila. 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano.no I 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatoriore. 18.00 Moški za šest milijonov doläolarjev 18.45 Poročila. 19.20 Jump StrStreet. 20.15 In večno pokajo lopove, a, avstrija komedija, 1962. 21.50 Poročila, la. 22.00 Pirati smrti, ameriška grozijivka'ka, 1980. 23.55 Izdajalski obraz, francososko-španska kriminalka, 1967. 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Božanska prevara, ameriška komedija, 1969. 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila 15.50 Reporter zločinov. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora, serija. 20.05 Naloga za Al Mundyja. 20.50 Loterija. 21 stralija. 17.00 Moto šport. 18.00 Rally Pariz—Dakar. 19.00 Moto šport. 19.30 Novice. 20.00 Gimnastika. 21.00 Snu- kerji. 22.00 Moto šport. 22.15 SP v plavanju. 0.15 Movice. 0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Avstralski kick boks. PRO 7 6.05 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Waltonovi, Shiloh ranč, PetrocelIL Doogie Howser, Na zdravje. 11.10 Colt za vse primere. 12.00 Trije moški v čolnu, nemška komedija. 13.30 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill 15.05 Prašiček Dick. 15.40 Potepuh. 16.05 Perry Mason. 17.00 Doogie Howser 17.25 Barnev Miller. 18.00 Bitje srca 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Kavboj, ameriški vestem, 1957. 21.55 Mestni morski psi, akcijska kriminalka, 1986. 23.50 M.A.S.H. 0.25 Brandenburška divizija. 2.10 Nedotakljivi. film. 8.30 Video strani 8.40 Muzzy, angleščina za najmlajše. 15/20 9.00 Radovedni Taček: Jezero 9.15 Lonček kuhaj: Čokoladna zmr-zlina 9.25 Čebelica Maja: Koncert škržatov 9.50 Kapa nevidnica 10.05 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu 10.20 Alf, ameriška nanizanka. 10. del 11.45 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 2/10 12.05 Večerni gost 12.50 Oči kritike 13.30 Arsen Dedič — Šanson Rogaška 90 14.20 Francija v šansonu, ponovitev 1. oddaje 14.50 Manuel, kanadski film 16.20 Sova. ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 DP v košarki, vključitev 18.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/14 19.00 Ali že veste? 19.20 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 19/25, Yellowthread Street, 4/12, Spet nazaja, ameriški film TV SLOVENIJA 2 15.00 Videonoč. ponovitev. 19.00 Mati in sin, humoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. Izbira orožja, francoski film. 22.25 Posnetek smučanja iz Maribora. 23.25 Posnetek smučanja iz Kitzbuehla. 0.10 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.25) 11.30 Danes skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.00 A Boy Ten Feet Tali, ameriški film za mlade. 14.30 Mixer »M». 15.15 Dokumentarni film. 15.30 Oddaja narodne glasbe. 16.00 Tv teden. 16.15 Poročila. 16.20 Sedmi čut. 16.30 Kralj Patagonije, filmska nanizanka 17.25 Tv aukcija. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Murder By Death, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Zgodovina hrvaškega Sabora, dokumentarna oddaja. 22.40 Svet, zaba-vno-glasbena oddaja. 23.25 Športna sobota. 23.45 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Glava glavica. 10.30 Narodna glasba 11.00 Frenkov klub. 11.50 T. J. Hooker. 12.45 Magazin iz tujine. 13.10 Hotel 14.00 Trema, nemški film, 1959. 15.45 Glasba. 16.15 Zapp, igra. 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 18.50 Poročila. 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Saharov, ameriški film, 1984. 22.00 Poročila. 22.15 Alien Nation, serija. 23.10 M.A.S.H. 1.05 Lucky Lady, komedija. RTL PLUS 6.00 Reporter zločinov. 8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.00 Rimske počitnice. 10.35 Jetsonsi. 11.15 Spiderman. Polnomočje za Jacka Cliftona, italijan-sko-francoski agentski film, 1966. 22.50 Poročila 23.00 Tutti Frutti. 0.00 Ponočnjakinja, ameriška komedija, 1987. 1.35 Nora formula, ameriška komedija, 1986. 3.00 Ponočnjakinja. EUROSPORT 11.30 SP v plavanju, prenos. 14.00 Eurobics. 14.30 Golf. 15.30 Tenis, Av- Hulk, Spoderman 5000'l2.3Š He-man! 13.00 C.OPS. 13.25 Želvice. 13.50 Ragazzi. 14.20 Sierra. 15.10 Daktari 16.05 Lassie. 16.25 Mačke in psi. 18.55 Angel se vrača. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 A-team. 20.15 Prsa ali Tiedra francoska komedija, 1976 22.00 Dali- ' .... — un, ^V.UIQYI, le. uo njenih hlač 5, nemška seksi komedija 1978 0.45 Sexy Folies 1.10 Poročen moški? Hvala, ne! angleška komedija 1979. 2.35 Ljubezenski pozdravi,.. ponovitev. 4.15 Prsa ali bedra 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 Eurochart-Hot 100. 20.30 Zvezde 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.20 Koncert. 10.30 Športno popoldne: Smučanje, SP v plavanju, slalom iz Maribora, smuka iz Kitcbühla, snukerji, smučanje, povzetek. 18.45 Kolesarstvo. 19.45 Jadranje. 20.15 Wrestlina. 21.45 Boks. 22.45 Moto šport. 23.00 SP v plavanju. 1.00 Rally Pariz—Dakar. 1.15 Smučanje, povzetek. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Bilo je nekoč, risani film, 1984. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.00 The Best of Blue Night. 21.00 Ceste na globokem jugu, ameriški film, 1951 (James Craig). 22.35 Oplove novice. PRO 7 12.15 Bill Cosby. 12.40 Kavboj, vestem. 14.15 Spet v Afriki, dokumentarec. 15.10 Afriška zvezda, nemški vojni film, 1956. 17.00 Patrolni čoln. 18.05 Perry Mason, ameriška kriminalka, 1986. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Divji lovec iz Srebrnega gozda, nemški domovinski film, 1957 (Rudolf Lenz). 21.55 Ceste San Francisca. 22.50 Jeff francoski gangsterski film, 1968. 0.30 Nedotakljivi, serija. 8.20 Video strani 8.30 Živ žav 9.20 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 4/7 9.50 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 4/6 10.40 Oče in sin, ponovitev humor, oddaje 11.10 Domači ansambli: Alpski kvintet z Ivanko in Otom 11.40 Obzorje duha 12.00 Druga godba: Balkana — poje trio Bulkarka 12.25 Video strani 12.35 Show Rudija Carella, ponovitev 14.10 S. Bareja: Alternative. 9.. zadnji del poljske nadaljevanke 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Kasetna ljubezen, švicarski film 18.40 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Zoran Pezo: Dve poti do izvira, film TV Sarajevo 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka, 7/13, Ulica strahu, angleška nanizanka, 5/12 23.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.20 Športno popoldne, vključitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/5. 20.50 Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja. 21.30 Posnetek smučanja. 23.15 Športni pregled TV Sarajevo. 23.45 Yutel. HTV 1 7.40 Kronika Cehov in Slovakov. 7.55 Poročila. 8.00 Tv koledar. 8.10 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 10.10 Daktari, filmska nanizanka. 11.00 Dunaj: Mozartova leta, prenos. 12.50 Poročila. 12.55 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.55 Govorimo o zdravju. 14.25 Televizijski družinski magazin. 16.30 There was Crocked Man, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ali ste bili v Zagrebu, gospod Cabaret?, dramski spored. 21.10 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poročila v angleščini. 22.35 Glasba za lahko noč. 22.35 Športni pregled. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp, igra. 8.30 Neon Rider 9.30 Risanke. 10.00 Avto magazin. 10.30 Čar gora. 11.00 Religija nemški film. 12.45 Žara laaazi ____ M .05 Trema, ivje. 13.10 Hotel. 14.05 Videoteka. 14.30 Hokej 17.10 Zlomljeno kopje, ameriški vestem, 1954. 18.45 Poročila 18.50 Šport. 19.30 Narodna glasba. 20.00 Skorajda dostojno dekle, nemški film, 1963. 21.40 Poročila 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, italijanska erotična serija. 23.45 Nepričakovani občutek, italiianski film, 1979. RTL PLUS 6.00 Srce za Wauzija. 6.45 Jetsonsi. 7.10 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Kdo pa kar pobegne pred hudičem, nemška pravljica. 11.00 Mlad in svoboden, ameriški film, 1979 (Erik Larsen), . . ^. . U. N..........i _> \ i— i i r\ uai oci ij. 12.30 Klasika. 13.00 Moj oče vesoljec, Poltergeist, Munsterji, Ultraman. 14.1S Ribe roparice iz Hellasa, nemški film 1959. 16.00 Strel, ameriška kriminalka. 1966. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Narodna glasba. 21.55 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.35 Dr. Westphal, seri- t'a. 23.35 Ponoči, ko zmrzuie kri, serija. 1.00 Boj proti Mafiji. 0.45 Cona somraka. I.lu Hitchcock prikazuje. nnm 11.00 Košarka. 12.00 Športno popoldne: SP •■ -----'•• r ■ ženski ----- . J^UIUIU IJUUUIU- ne: SP v plavanju, Perth, smučanje ženski slalom iz Maribora. 15.00 Snukerji, prenos. 19.00 Moto šport 20.00 Snukerji, Anglija. 23.00 Moto šport 23.15 SP v plavanju. 1.15 Rally Pariz Dakar. 1.30 Smučanje 8.50 9.00 9.15 9.30 10.00 10.45 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 20.55 21.45 22.35 23.50 Video strani Alice v deželi risb. oddaja TV Sarajevo Ciciban, dober dan: Šivilja Tamburaška skupina iz Artič in folklorna skupina Emona Utrip, Zrcalo. Mernik, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Spored za otroke: Radovedni Taček: Želva- Čebelica Maja: Narobe mravlje Risanka Tv dnevnik 2 Želimir Žilnik: Grešne ovčice, drama TV Novi Sad vJsmi dan Tv dnevnik 3 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 3/16, Ulica strahu, angleška nanizanka, 6/12 Video strani 8.50 9.00 10.00 10.30 11.00 11.35 11.55 12.40 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 19.10 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25 23.40 Video strani Zgodbe iz školjke, 3. oddaja Šolska TV: Človekovo telo, 12/12 V hribih se dela dan . . Kvaliteta življenja. 3/5 Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska tv, ponovitev Zgodovina Vatikana. 2. oddaja Risanka Tv dnevnik 2 J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 3/5 Danny Kay z newyorškimi filhar-moniki, 1. del Tv dnevnik 2 Sova: Policijski oddelek, 6/6, Ulica strahu, angleška nanizanka. 7/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Francija v šansonu, 2. oddaja. 21.45 Kraj v Evropi: Ulica v Bardejovu, dokumentarna oddaja, 2/4 22.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Pot okoli sveta v osemdesetih dneh, filmska nanizanka. 12.55 Obstanek. 13.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar 16.40 Čas za bajko, oddaja za otroke. 17.10 Risanka. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Morje. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 21.05 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Kinoteka Kinoteka Hollywo-oda. 23.30 Poročila. SATELITSKA TV 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija — Studio Koper. 19.00 Naša pesem, 9. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. oddaja TV Beograd. 20.35 Umetniški večer. Shakespeare na TV: Kralj Henrik VI, 2. del. 0.10 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Obstanek. 12.45 Senca Templarja, ameriški film. 15.15 Hrvatska glasba. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet. 17.10 Risanke 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Predvečerje, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.25 Kino klub Evropa: El Dorado, madžarski film. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshov 10.15 Džuboks, risanke. 10.40 Skorai-da dostojno dekle, nemški film 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje Ladja ljubezni. 15.15 Beetlejui-ce. 15.40 teleshop. 15.55 Daniel Bo-one. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate, serija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila 19.15 Kolo sreče. 20.00 Otok z otoka, serija. 21.00 Dediščina Björn- ...............2.40 r leprii kovana čustva, italijanski film. 1.10 Sin 6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Beetle-juice. 10.40 Zlomljeno kopje, ameriški vestem 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Policijska akademija 15.40 Teleshop. 15.55 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver. 21.00 Komanče-rosi, ameriški film, 1961 (Stuart Whit-"2.50 3apirr deva, ameriški film, 1973. 1.20 MacGyver, Donovitev. man, John Wayne). 22.50 Poročila. 23.05 Spiegel TV. 23.30 Papirnata za- dalov, avstrijski film. 1960. 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Nepriča- z otoka, ponovitev RTL PLUS ti.OO Halo, Evropa, 8.35 TV-butik. 9.30 Australian Open 91 povzetek. 9.30 Australian Open 91, prenos. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Australian Open 91. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 16.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Mini Play-Back Show. 20.15 A. Team, serija. 21.10 Umor je nien hobby, serija. 22.05 Australian Open 91 22.35 Novinarski ples v Berlinu. 23.05 Poročila. 23.15 Kulturni magazin 23.45 Magazin za moške. 0.20 Bolnišnica Britania, angleška komediia. 1982. RTL PLUS 6.00 Halo. Evropa. 8.35 TV-butik 9.10 Australian Open. 9.30 Australian Open 91. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vro- ; . - _ - 1 * i »-.uv oci i a c vi u- ca. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara, 14.50 Australian Open 91. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers. 16.40 Tvegano' 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider. 20.15 Karateiski morilec, ameriški akcijski film 1967. 21.55 Australian Open 91 22.25 Explosiv. 23.15 Poročila. 23.25 Zakon v Los Angelesu. 0.15 Rajska vrata, angleški film. 1967. 13.30 EP v iudu šarka. 15.00 Snukerji, Angliji Španski goli. 19.30 Novice 70.00 Snu kerii. "" "" --------'- Dubrovnik. 14.00 Ko-Snukerji, Anglija 19.00 kerji. 23.00 Wrèstling___ 0.30 Smučanje. 1.30 Moto šport 0.00 Novice. sur CHANNEL mmJSmspmmmM SUPER chahnei 7.00 Mix. 11.00 Eurochart Hot 100. 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vanderman. 16.00 Turistični magazin 16.30 E.R.F. 17.00 Mix 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Òplove novice. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.05 Oplove novice 21.00 Zvonovi San Angela, ameriški film. 1947 (Rov Rogers). PRO 7 12.50 Kraljestvo divjih živali. 13.40 Perry Mason. 15.20 Dve Lotki, nemški mladinski film, 1950. 17.10 Riptide 18.10 Naš planet Zemlja, šov o in za okolje, 1990. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Super dekle, angleški fantazijski film 1984 21.55 Ceste San Francisca. 22.50 Štirinajst let Sina-Singa, ameriška kriminalka, 1947 0.30 Ceste San Francisca. 6.00 Poslovni raport. 6.30 To so bili dnevi. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Smučanje. 10.00 Snukerji. 13.00 Eurobics. 13.30 EP v judu, Dubrovnik. 14.00 Moto šport. 15.00 Snukerji. 19.00 Jet ski 19.30 Novice 20.00 Smukreji, Anglija. 23.00 Mofo šport. 23.15 Hokej. 0.(5 Novice. 0.45 Ameriška košarka. 1.45 Rally Pariz—Dakar. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.30 Reportaže. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night 19.30 Novice 19.45 Time Warp 20.00 Tajska panorama 20.30 Narava, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Naša, serija. 22.00 Novice 22.15 Oplove novice 22.20 Narava. 23.20 Turistični magazin 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica 9.00 Novice 9.10 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Ultra šport: Triatlon. 22.00 Novice 22.15 Ultra šport 0.15 Novice. PRO 7 11.50 Gulag ameriški film. 13.25 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill. 15.05 Prašiček Dick. 15.40 Potepuh 16.05 Tarzan. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Alice. 18.00 Diamanti. 18.50 Dick 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Vel-satalski orel, nemški domovinski film, 1956. 21.50 Kobra, prevzemite. 22.45 Drevo za obešanje, ameriški vestem, 1958. 0.40 Operacija Maškerada TELE 5 13.00 Tednik 13.15 Normal 13.35 Bim, barn, bino: She-ra, Saber Bider, Smrkci 15.10 Brave Star. 15.55 Goreča smrt, angleški film, 1971. 17.25 Scena D. 18.00 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe, serija 1990 20.15 Prosim, smejte se. 21.10 Predrzneži z ga- silskega voda 34, italijanski film, 19„. 22.30 Nočna patrulja. 23.35 Nenavadne zgodbe 23.55 Ring je prost. 0.50 Curtis Mavfield. PRO 7 11.25 Colt za vse primere. 12.10 Naš planet Zemlja. 13.35 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill. 15.40 Potepuh. 16.05 Richmond Hill. 16.55 Dooaje Howser 17.20 Murphy Brown. 17.55 Harry O. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Gulag, ameriški film. 1984. 22.05 Operacija Maškarada, ameriški agentski film, 1983. 22.25 Vroča kri v žilah, vohunska kriminalka, 1986 0.35 Ceste San Francisca. TELE 5 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 He-man Bobonsi, Cadichon. 14.15 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni 18.00 Po-paj. He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top, igra. 21.00 Prosim, smejte se. 21.50 Poročila 22.00 McVicar, angleški film, 1980. 23.45 Holokavst, drugi del 0.35 Bliskovito 88. 1.00 P O P 14. stran naè čas SREDA 16. januar TV SLOVENIJA 1 NAŠ OBVEŠČEVALEC 8.50 9.00 9.55 10.40 11.30 14.50 17.00 17.05 18.20 19.00 19.30 20.05 22.05 22.25 23.20 0.35 Video strani Živ žav Želimir Žilnik: Grešne ovčice. drama TV Novi Sad J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 3/5 Video srani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja, ponovitev, Po sledeh napredka, ponovitev Klub Klobuk Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna: Iztrebljevalec, ameriški film Tv dnevnik 3 Okno: Povratek k Staxu, 2. del Sova: Alf, ameriška nanizanka, 20/24, Ulica strahu, angleška nanizanka, 8/12, Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 5/6 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza. Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe — Trubadur, 9/10. 21.20 Svet poroča. 22.20 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Obstanek. 12.45 Senca Templarja. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Povratek ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 17.10 Tudi tega leta. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Lepa naša: Kutina. 19.15 Risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.20 Poročila v angleščini. 22.55 Z licem v lice: Tin Ujevič. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Policijska akademija, risana serija. 10.40 Komančerosi, ameriški film. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. ■ S..S.W 3ICI.C. IU.UU IV-LXJI ^d. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Veter. 15.40 Teleshop. 15.55 Nori Divji Zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija. 21.00 Joe Dancer II, ameriška kri-minalka, 1981. 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinaj_stega, serija. 23.45 Lear, balet. 0.10 Filmski magazin. 0.40 Booker, ponovitev. RTL PLUS u.oo Ol Halo, Evropa. en 91. 9.30 Australian Open 91. 9.10 Australian 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfiel-dova zgodba. 14.50 Australian Open, povzetek. 15.35 Poročila. 15.50 Chips, serija. 16.40 Tvegano! 17.05 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Narodna glasba. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Delo na črno (Moonligh-tninng). 22.10 Stern TV. 22.45 Austra- li akcijski lian Open 9J. 23.25 Vojni ptiči, Top Gun piloti na nalogi, ameriški ..... film. 1988. 1.00 Delo na črno. EUROSPORT 13.30 SP v padalstvu, Bled. 14.00 Moto šport. 15.00 Snukerji, prenos. 19.00 Cirkus. 19.30 Novice. 20.00 Snukerji, grenos. 23.00 Smučanje. 0.00 Novice. .30 Smučanje na vodi, SP, Phoenix, Arizona. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 TBA. 21.00 Ruska enaj-stica. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Oplove novice. 22.20 Reportaže. 22.50 Ruska enajstica. PRO 7 11.25 Colt za vse primere. 12.15 Vel-satalski orel, domovinski film. 13.45 Shiloh ranč. 14.50 Jackie in Jill. 15.15 Dick. 15.50 Potepuh. 16.15 Hiša na Eaton Placeu, angleška družinska se-52 delih, 1971. 17.05 Doogie -fowser. 17.30 Harrvieve sodbe. 1f riia Howser. 1 f.3U Harme Enaka pravica. 18.55_Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Bitka za Jenny, ameriška družinska drama, 1986 22.00 FBI. 22.50 Otroci Stepforda ameriška grozljivka, 1987. TELE 5 13.30 He-man, Bobonsi, Cadichon. 14.45 Prosim, smejte se 15.30 Wild-car. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 18.05 Popaj, He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Bagdadska kavarnica, serija, 1990. 21.25 Nenavadne zgodbe. 21.50 Poročila. 22.00 Sto tisoč prekletih dolarjev, italijanski 'vestem, 1967 23.15 Ulica strahu, seri-ia. 0.10 Bliskovito 88. SREČANJE ABONENTOV DUNAJSKEGA ABONMAJA V petek, 11. januarja ob 15.30 bo v Celju srečanje abo-nentov Dunajskega abonmaja. Skupaj si bomo ogledali mesto Celje in njegove znamenitosti. Po končanem ogledu mesta pa bomo v celjski farni cerkvi prisluhnili priložnostnemu koncertu. Prijavite se lahko na tel. št. 853 574. OBISK NA DUNAJU Še vedno se lahko prijavite za obisk naših kulturnih prireditev na Dunaju. Naša karavana bo v to kulturno prestolnico odpotovala kar dvakrat: v soboto, 8. marca in Emmerich Kaiman: CIRKUŠKA PRINCEZA opereta pisarna 53/1 ali v petek, 26. januarja Eric Woolfson: FREUDIANA musical Prijavite se lahko v kulturnem domu po telefonu 853 574. VESELO IN ZABAVNO POPOLDNE V ŠMARTNEM OB PAKI V nedeljo, 13. januarja, ob 17.00 pa vabimo v dom kulture v Smartnem ob Paki, kjer smo vam pripravili veselo in zabavno popoldne, polno smeha in dobre glasbe. Predstavil se nam bo PIHALNI ORKESTER - Litostroj iz Ljubljane. Dirigent Marjan Stropnik in humoristi iz Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Vstopnina je 50 din. Popustov ni! OBISK V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI Alternativno gledališče Ljubljana: BRIGADE LEPOTE Režiser: Vlado Repnik Odhod avtobusa 26. januarja ob 17.00 izpred Rdeče dvorane Velenje. Cena 100 din in doplačilo za vstopnico. FOTOGRAFIJA BREZ FOTOAPARATA V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik je na ogled zanimiva razstava otroške fotografije za vse tiste, ki ste zamudili to enkratno priložnost brezplačne fotografske šole. Delo je potekalo v skupini otrok starosti od 4 do 12 let. Mentor in ustanovitelj jugoslovanskega modela zgodnje mladinske fotografske vzgoje VLASTJA SIMONČIČ je mednarodni mojster fotografije, ki pa je svoj model sicer že zdavnaj predstavil v tujini, v Jugoslaviji pa je bila to prva predstavitev. Mlajša skupina otrok je delala v dveh tehnikah: kemogram in starogram. Obe tehniki temeljita na otrokovi zmožnosti opažanja sveta okoli sebe, ki jim ga avtor s svojo pomočjo uspe usmeriti v risbo, to pa z zelo enostavnim postopkom otrok sam spremen! v fotografijo. V fotolaboratoriju pa je majhna skupina mladincev nad 16 let izdelala zanimive fotografije po postopku fotograma. V upanju, da to ni bila zadnja predstavitev in ob obojestranskem zadovoljstvu ob tem dogodku smo si obljubili, da se še srečamo za daljši čas. Razstavo si boste lahko ogledali še do 22. januarja. MILENA KOREN-BOŽ1ČEK Glasbeni kotiček Radia Velenje HH D. j. MRiiM Nazadnje sem vam pisal par besed tik pred koncem starega leta, kar pa seveda pomeni, da sem vam še nekaj dolžan in sicer želim vsem poslušalcem Radia Velenje, bralcem glasbenega kotička, skratka vsem tistim s katerimi sem imel kakršenkoli stik: NEW KIDS ON THE BLOCK Srečno, uspešno, zdravo leto 1991. Sicer sem se na tole voščilo spomnil res nekoliko pozno pa vendarle toliko bolj iz srca. Drugače sem v današnjem kotičku namenil največ prostora lestvicam leta 90 v zvrsteh pop in house glasbe. Naj še enkrat ponovim, da sta lestvici sestavljeni na podlagi dvomesečnega glasovanja poslušalcev Lestvice Radia Velenje. Pop lestvico ste lahko že slišali ta ponedeljek medtem, ko bo druga na programu naslednji ponedeljek 14. 1. 91 od IS. do 19. ure. Seveda pa lahko vsi pravi ljubitelji glasbe lestvice tudi dobijo na kasetah, če nas obiščejo v D. J. SERVICU (prostor video TOMYA, bližina Doma Učencev) ali preko telefona vsak dan od 17.-19. ure (855-191). No preden pa napišem te naše lestvice, še nekaj novih novic iz glasbenega sveta . .. YO . . . Projekt ENIGMA sedaj že vsi prav do- bro poznate, če ne drugače pa prav gotovo po veliki uspešnici Sadeness Part 1. No, muzke v tem stilu bo prav gotovo še veliko kajti ENIGMA je izdala tudi album, ki nosi zelo zanimiv naslov MCMXC A.D. in ga boste kmalu lahko slišali tudi v Lestvici RV . .. YO . . . Prav tako kot LP Enigme imam za vas pripravljen še en album, tokrat skupine JIVE BUNNY—MASTERMIXERS ... YO . . . Vsi, ki obožuje • ,«_ Jete skupino SNAP se mi boste BnMiu'n^bJ* prav 80t0V0 pridružili na koncer-Kobby Bratusa tu, ki se bo zgodil na naših tleh in sicer 26. 1. 91 v zagrebški dvorani Doma Sportova . .. YO . . . CAPTAIN HOLLYWOOD sicer šef skupine TWENTY 4 SEVEN je tokrat poskusil sam brez ostalih članov. Če pa je zadel v črno bo vsekakor pokazala njegova nova plošča »Debora«.. . YO .. . POP 90 1. Tonight - NEW KIDS ON ... 2. I promised myself — NICK KAMEN 3. Another day in paradise — P. COLLINS 4. Show me heaven — MARIA McKEE 5. Nothing compares 2U — SINEAD O'CONNOR 6. Miracle — JON BON JOVI 7. All around the world — LISA STANS-FIELD 8. It must have been love — THE ROXET-TE 9. Black Velvet - ALANNAH MYLES 10. Vogue — MADONNA 10. I've been thinking ... — LONDON BEAT HOUSE 90 (na sporedu 14. I.) 1. U can't touch this — M.C. HAMMER 2. Ice ice baby - VANILLA ICE 3. Cult of Snap - SNAP 4. I can't stand it — TWENTY 4 SEVEN 5. Killer - ADAMSKI 6. TECHNOTRONIC MEGAMIX 7. Get a life — SOUL II SOUL 8. Dub be good to me - B. INTENATIO-NAL 9. Infinity - GURU JOSH 10. Dirty Cash - ADVENTURES OF STEVIE V. (A 8 •CI) (U C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-, tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst-, dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 11. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 13. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejamali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 14. JANUARJA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 16. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17,00 Vi in mi (naša gosta bosta predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik in predsednik IS Alfred Božič — z njima boste lahko po-kramljali po telefonu 855 963). » I K I 1 I N I O I I rm OBČINE VELENJE REDNI KINO Četrtek, 10. 1. ob 18. in 20. uri ŽENSKA HUDIČ - ameriški, drama. V gl. vi.: Meryl Stre-ep Petek, sobota in nedelja, II. 12 13. 1. ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE TEPCEV -amer. komedija. So vam bili tepci prejšnji vikend všeč? Tudi če prejšnjega filma niste videli pa bi se želeli malo sprostiti, se nasmejati. V tem filmu boste spoznali kako je druščina TEPCEV sploh nastala. PONEDELJEK, 14. 1. NI PREDSTAV! Odslej ob ponedeljkih v Rednem kinu ni predstav. Vabimo vas, da si ogledate predstave Filmskega gledališča v Domu kulture! Torek, 15. 1. ob 18. in 20. uri OPAZOVALCI - ameriška grozljivka. Sreda, 16. I. ob 18. in 20. uri. GRAJSKI DUHOVI - ameriška komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg Do konca meseca še: ŠE 48 UR, LAMBADA, CREMLINI II, BEETLEJUICE, ZGODBA S TEMNE STRANI KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 14. 1. FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri ŽENSKA HUDIČ -drama. V gl. vi.: Meryl Streep Nedelja, 13. I. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -FANTAZIJA — ameriška risanka (Walt Disney). Risanka za malo starejše otroke. Veliko klasične glasbe. NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, II., 12., 13. 1. ob 22. uri LOLITA COLLGIRL - ameriški, trda erotika. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 13. 1. ob 18. uri ŽENSKA HUDIČ - ameriški. Ponedeljek, 14. 1. ob 18. uri MAŠČEVANJE TEPCEV -ameriški. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 11. 1. ob 20. uri ŽENSKA HUDIČ - ameriški. Meryl Streep v novi, presenetljivi vlogi. OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 10. 1. - MAŠČEVALEC, ameriška kriminalka 12. in 13. 1. - SMRTONOSNO OROŽJE II, ameriški akcijski 17. 1. - DRUŽINSKA STRAST, ameriška melodrama KINO »JELKA« NAZARJE 12. in 13. 1. - VESOLJSKI VOJŠČAKI, ameriški fantastični 16. 1. - LJUBEZENSKA ŠOLA, ameriški erotični KINO LJUBNO 12. in 13. 1. - TEKILA SAN REIS, ameriška kriminalka. Gisiro £ Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044 ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in svak Silvo Škorjanc 1. 1. 1938-26. 12. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih. Darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. primariju Alojzu Fijavžu, duhovniku za opravljen obred, govornikom, godbi in pevcem. Vsem še enkrat hvala! VSI NJEGOVI. ZAHVALA Ob smrti našega Jožeta Zajca Iskreeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sošolcem, zdravnikom in osebju celjske bolnntšnice, sodelavcem ESA in drugim DO ter ustanovam, šoštanjski godbi, rudarski ggodbt iz Velenja, pevcem, g. župniku, sosedom in predvsem prijateljem, ki so Jožetu in nam pomagali in čutili z nami v teh najtežjih dneh. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žena, hčerka z družino in sestre z družinami. Ob boleči in tragični izgubi naše drage Anice Ferenčina-Bebe rojene KAŠ se iz s srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh hudih urah stali ob strani in bili v pomoč. Zahvavala gospodu župniku, govornikoma in vsem, ki so njen prezgodnji grob zasuli s cvetjem. VSI, KI JO IMAMO RADI ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega Mirka Modrijana iz Šmartna ob Paki se iz sisrca zahvaljujemo za vso pomoč osebju bolnišnice Topolšica z dr. Justinekom kolektivu osnovne šole bratov Letonje, članom kulturnega društva, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se poslovili od njega. Poosebno hvaležni smo Slavici Pečnik za vso njeno skrb in oporo v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA dne 23. 12. 1990 nas je zapustil ljubi mož, oče, sin, brat in stric Roman Lednik iz Laz 23 Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence, sveče, spominske maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Zvvitterju iz onkološkega inštituta Ljubljana za lajšanje njegovih bolečin. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma Ivanu Pustineku in Damjanu Likarju, sodelavcem Vekosa Stanovanjska oskrba, Iztokovim sošolcem s tovarišicami in vsem ostalim, ki ste nama kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Magda, sin Iztok, mama Anica, brat in sestre z družinami. ZAHVALA ob prerani izgubi dragega moža in očeta Jožeta Lončarja rojenega 6. 2. 1915—27. 12. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. Harnikovi in Janku Šešlu za pomoč, dr. Hribarjevi za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki mu je lajšalo trpljenje ob težki bolezni. Hvala tudi RLV, častni straži, godbi Zarja, govorniku, društvu upokojencev in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Milka, hčerka Anica in sin Franci z družino ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame in ome Ane Borovnik 8. 6. 1926-3. 1. 1991 iz Tomšičeve 20 v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično in vsestransko pomoč, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje na njeni poslednji poti. Iskrena hvala tudi godbi iz Šoštanja, govorniku, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Alojz, hčerka Marica in sin Stane z družinama. Sporpčamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil sodelavec in prijatelj Leopold Starman Od dolgoletnega delavca smo se poslovili v soboto, 5. 1. 1991. na pokopališču v Podkraju. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu. DELAVCI GORENJA ELEKTRONIKA Odpravljanje posledic vodne ujme so se lotili takoj O tem, da je vodna ujma lanskega 1. novembra najbolj prizadela Zgornjo Savinjsko dolino smo tudi mi veliko pisali. Žal smo ob tem nekako »pozabili« na tiste kraje v naši občini, ki so prav tako bili, čeprav ne tako tragično, prizadeti zaradi prekomernih padavin. Zato smo prošnjo krajevne skupnosti Bele vode, da njihovo prizadetost širše predstavimo, z razumevanjem sprejeli. Na zadnji dan starega leta smo se odpeljali v Bele vode, točneje v kraj Ljubijo, in se sami prepričali kakšno škodo so naredili podivjani hudourniki, potok Ljubija in številni zemeljski plazovi. Res je, da tod voda ni odplavila hiš, so pa nekatere zaradi drsenja zemlje ogrožene, hudourniki so odnesli veliko cest in nekatere kmetije so bile povsem odrezane od sveta, pa še bi lahko naštevali. Bele vode so po obsegu največja krajevna skupnost v velenjski občini, po številu prebivalcev (234) pa najmanjša. Prav zato, ker so kmetije zelo oddaljene druga od druge, so ceste, ki peljejo do posameznih kmetij, sila pomembne. Imajo 19 kilometrov krajevnih cest, ki jih sami vzdržujejo. Ob zadnji vodni ujmi so bile najbolj prizadete ceste Grebenšek—Klose, Greben-šek—Acman in Luka — Pe-tkovnik— Leskovšek do najvišje ležeče kmetije. Vse omenjene ceste so doslej prizadevni krajani Belih vod s prostovoljnim delom in lastnim materialom sami sanirali. Nihče za to ni dobil plačila, razen upravljalcev težkih strojev brez katerih v tem hribovitem in skalnatem terenu, sploh ne bi mogla potekati. Povsem zaprta je še vedno cesta Ljubija—Zajetje—Luka v dolžini 1,5 kilometra. Doslej so krajani s pridnimi rokami, prostovoljna dela potekajo že od prvega dne poplav naprej, zgradili osem zasilnih mostov in so usposobljeni za prevoz z osebnimi vozili. Zemeljski plaz, ki ogroža hišo Luke Mlinarja, pa bodo v kratkem odstranili z udarniškim delom. Seveda bodo z deli nadaljevali spomladi. Zgrajene ceste bodo namreč morali utrditi z gramozom. Šest kmetij je tudi brez telefonske zveze, saj je podivjana voda pretrgala kable. Zapišimo še, da kmetje iz Belih vod, zlasti tistih zaselkov, ki so bili 1. novembra najbolj prizadeti, ne držijo križem rok. Takoj so se lotili zahtevnega dela, prijeli za lopate, pripeljali traktorje in MILIČNIKI SO ZAPISALI PRVA LETOŠNJA ŽRTEV PROMETNE NESREČE Velenjčani smo bili spet v nečem prvi. Žal, tokrat s prvo letošnjo žrtvijo v prometni nesreči. To je bilo drobceno, komaj dva meseca staro dekletce. Okoliščine nesreče, ki se je pripetila 4. januarja malo po enajsti uri v križišču Šaleške in Kidričeve ceste, so še dokaj nejasne, velenjski miličniki pa so zbrali izjave nekaj prič, ki so se odzvale radijskemu vabilu, ostale izjave pa so seveda zbrali že takoj po nesreči. Voznik osebnega avtomobila, sedemindvajsetletni An-djelko Milenkovič je v omenjenem križišču zavijal levo na Ki- posekali potrebni les za popravilo mostov in cest. Veliko sreče so imeli krajani, saj sta prav v času vodne ujme v tem kraju s težko mehanizacijo nekatera dela opravljala zasebnika, brata Cveto in Polde Mlakar iz Šentjurja. Takoj sta priskočila na pomoč in postorila prenekatero delo, ki jih brez težkih strojev ne bi mogli opraviti. Cveto Mlakar je ob tej priložnosti povedal: »Na tem koncu Belih vod delava z bratom za potrebe gozdnega gospodarstva že približno osem let. Ker sva imela stroje tukaj, sva takoj pričela pomagati pri odpravljanju posledic vodne ujme. Krepko delava že dva meseca, in to z zadovoljstvom, saj vidiva, da so tukajšnji ljudje tako dobri in prizadevni. Vedo namreč da delajo zase in za svoj nadaljnji obstoj. Tem ljudem bi morali dati nagrado, da sploh hočejo tukaj živeti. Z bratom imava veliko dela in ne veva, kako dolgo bova še tukaj. Na koncu naj še dodam, da smo udarniško naredili cesto do Slemenška, ki jo je voda dobesedno odnesla. Slemenšek je težek invalid in povsem odvisen od prevoza z avtomobilom. Celih 53 dni je bil brez ceste.« Naš obisk v Belih vodah smo sklenili s pogovorom s predsednikom tamkajšnje krajevne skupnosti Ivanom Drevom, ki je med drugim dejal: »Z deli pri odpravljanju posledic vodne ujme smo začeli takoj. Poleg prizadevnih okoliških kmetov sta nam pridno pomagala brata Mlakar s težko mehanizacijo. Ne le, da sta pri delu pridna in uspešna, tudi najcenejša sta. Da dela pri sanaciji tako hitro potekajo, gre zahvala prav njima. Tudi drugi zasebniki so se izkazali, med njimi Robi Turinek, Jože Koželj in Ivan Stropnik. Sicer pa velja priznanje vsem krajanom, ki brez poziva pridejo vsak dan na pomoč kamor je potreb: no. Če tolikšnega prizadevanja med tukaj živečimi ne bi bilo, bi bile težave mnogo večje. Razveseljivo je, da ima veliko razumevanja do naših težav tudi velenjska vlada in njena komisija za elementarne nesreče. Naša največja želja je, da bi kraj, ki je danes siromašen, po tej nesreči ne bi bil bolj. Upamo in želimo si, da bi zbrana sredstva za vodno ujmo v Sloveniji, prišla tudi v naš kraj. Zavedati se namreč moramo, da naših težav niti s pomočjo občine ne bomo mogli rešiti. Zato upravičeno pričakujemo širšo pomoč,« je sklenil pogovor Ivan Drev. B. Mugerle Škarpo ob poškodovani in ogroženi cesti Visočki vrh Ljubija pri Kovaču prav te dni utrjujejo s kostanjevii hlodi, še prej pa so morali prestaviti strugo Ljubi je. Krajani Starega Velenja V nesreči nisi sam Starovelenjčani bivšo hišo Novakovih na Ljubljanski 11, dobro poznajo. Lani so jo prodali družini Skledar. Hiša je stara in potrebna temeljite obnove, zato sta se lastnika odločila, da to tudi naredita. Dva prostora sta si uredila za silo in se vanju tudi vselila. Na Božič, zjutraj je bilo, pa je v hiši izbruhnil požar, ki je uničil vso njuno dosedanje delo in povzročil veliko materialno škodo. Zgoraj, kjer je bilo tudi stanovanje oziroma stanovanjski prostori, so ognjeni zublji uničili dobesedno vse, med drugim še zapakirano povsem novo pohištvo. Kljub takojšnji intervenciji velenjskih gasilcev, hiša namreč ni daleč od gasilskega doma, se je požar hitro širil na celotni objekt. Na pobudo krajevne skupnosti Staro Velenje, predvsem pa soseda Štiha, so v kraju uspešno organizirali pobiranje prostovoljnih prispevkov z namenom, da z njimi Skledarjevima vsaj malo ublažijo škodo. Krajani Starega Velenja, še zlasti pa zaselka Ljubljanske, so akcijo podprli in tudi z razumeva- njem sprejeli. Zbrali so 20.100 dinarjev. V petek pa sta člana odbora KS Staro Velenje Alojz Štih in Stane Hudales družini Skledar denar izročila. Danica in mož Željko sta bila presenečena, rekla sta, daje ta denar >zlata vreden< in se vsem, ki so prispevali kolikorkoli iskreno zahvaljujeta. Prepričana sta, da se bosta lahko kmalu vrnila v svoj novi dom, trenutno pa prebivata pri moževi mami. V nesreči, k sreči, res nisi sam. B. Mugerle dričevo cesto (peljal je iz mesta Velenja, v smeri proti Slovenj Gradcu), iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila dvaindvajsetletni Albin Vovk. Voznika sta silovito trčila, tako da sta bili sedemindvajsetletna Fazima Milenkovič in njeno dete s katerim je sedela na zadnjem levem sedežu, želu hudo telesno poškodovani. Dvomesečna deklica Dejana je kmalu zatem hudim telesnim poškodbam podlegla. ZALETELA SE JE V OBCESTNI DROG Voznica osebnega avtomobila, petindvajsetletna Irena Bartlma je peljala 6. januarja okoli tretje ure zjutraj po Celjski cesti in nato zavila na Šaleško cesto, kjer pa jo je zaneslo v rob pločnika, od tu pa odbilo v obcestno svetilko. Pri tem se je sopotnik osemindvajsetletni Roland Javornik lažje telesno poškodoval. VLOM V DISKONT V noči na 31. december je doslej še neznani storilec vlomil v diskont Pera V. v Šaleku 90 in odnesel iz blagajne večjo vsoto denarja. VLOMIL V OSEBNI AVTO V noči na novo leto je nekdo iz vozila Darinke Č., parkiranega na Kardeljevem trgu, odnesel rezervno kolo in troje očal. SILVESTROVANJE Z ROPOM Nekdo je moral biti na silvestrovo ponoči silno spreten. Vlomil je v stanovanje Viktorja Ž., kjer imajo sicer alarmne naprave, a so bile menda izklopljene, pa tudi hudega psa. Odnesel je precej zlatnine, denarja, dragih oblačil. »OROPAL« BULDOŽER V času med 28. decembrom in 3. januarjem je nekdo z buldožerja, parkiranega v Prelogah, odmontiral meglenke. ZALOTILI SO GA V NAMI Matjaž K. je bil 5. januarja ponoči spet aktiven. Silno spretno je prišel v Namo, kjer si je nabral med drugim kup drobiža iz blagajn, potem pa so ga zalotili miličniki. Predali so ga preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil pripor. OTROK ZANETIL POŽAR Na srečo so bili sosedje Bojana Ocepka 4. januarja, ko je zagorelo pod njegovim stopniščem, takoj na mestu in požar hitro pogasili. Miličniki so kasneje ugotovili, da se je tam z vžigalicami igral otrok Ž.Ž. IZ SODNIH KLOPI • "--T y Vrbič, Rezman, Gošnik proti novinarki Dela Plus V ponedeljek je bila na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje razpisana obravnava zoper Melito Berze-lak iz Šmartnega ob Paki, ki ji zasebni tožitelji Vlado Vrbič, Peter Rezman in Vane Gošnik očitajo storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 108/1, 2, 3 kazanskega zakonika Republike Slovenije. Melita Berzelak je v časopisu Delo Plus 19. oktobra lani, objavila članek Štiriperesna deteljica na pohodu, v katerem naj bi bilo po navedbah zasebnih tožite-ljev več neresničnih, objektivno in subjektivno žaljivih trditev, Peter Rezman pa je vložil ob tem članku še zasebno tožbo zaradi članka iste avtorice, objavljenega v Delu Plus 28. septembra lani, z naslovom Roka roko umije — Politične igrice v velenjski vladi. Melite Berzelak v ponedeljek na obravnavo ni bilo, ker ni uspela pravočasno dobiti odvetnika, sodišče pa je (senatu predseduje sodnik Drago Šinkar) že poslušalo priče. Izjave so sodišču podali Peter Krapež, Marjan Marinšek in Ljubiša Savovič. Obravnavo so preložili na 23. januar. (mkp) MWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW^^