DELAVSKA ENOTNOST r---------------1 S 14. NOVEMBRA 1970 — ŠT. 45 — L. XXVII r---------------1 J POVEČATI J MANEVRSKI ^ PROSTOR . GOSPODARSTVA ^ ‘nlervju uredništva DE s predsednikom Slovenjo skih sindikatov Tonetom Kropuškom na-stabiliza- &\ . ^kšno je stališče slovenskih ^''dikatov do že sprejetih . Prepov za stabilizacijo našega !d^r 0^ariitva’ ^aJ menij° o /Jdjih ukrepih za štabi] J°' O tem smo zastavili nekaj ™šanj predsedniku republi-sveta Zveze sindikatov °Venije Tonetu Kropušku, ki na,ije odgovoril takole: C^ANJE: Kako Zveza sindi-Slovenije gleda na že sprejete stabip zv.eznega izvršnega sveta za OsebnZac'i° gospodarstva in kaj ^'ča ° 0 referatu Mitje Ribi- ca I. konferenci ZKJ? OOVOR: Odločno podpiramo sprjj am stabilizacije, ki gaje Z1S že °ceni ■ Pa. ki so ze sprejeti, Njo ruiento kot začasne, ki naj umita ui k!616 in zagotovijo možnosti kalcij E .PoseSe Pr’ stabilizaciji. ŽlS , .°dločno podpiramo politiko tlj^o ‘Je bila pojasnjena v referatu čiča v.83 .Predsednika Mitje Ribi-vSi p0i-r*niamo se tudi z apelom, da Pri .^čni dejavniki podprejo ZIS i bs'ckn^e^0v'b' nadaljnjih ukrepih, kot p. Pa to podporo ne razumem Ptojg^ lanco“ podporo, saj mu po lrcbna ^kšna podpora tudi ni po- Npora zjg epričan sem, da bo naša rat. j.' najbolj učinkovita ta-Posa'm ° ^“rno imeli jasna stališča o tahteVafn*b vprašanjih in ko bomo črugjjj * °d zvezne vlade pa tudi od kšča 'aejavhikov, da ta naša starko ^HjPonirajo" v svojo poli-bomo ‘ abilizaeijc. Samo tako se tisk0m v- lahko uPrli različnim pri-skiipj ’ kl Jih v zvezi s stabilizacij-^tuSim trC?' Pričakujemo - med ,u^i v sindikatih in v posa-. VpR . S'ih delavskega razreda. 't POsni -NJE: Menitc torcj> da 'tarjjjK. °Sni, načelni podpori štabi r r°tij i ukrepom prišlo do na-‘tacij ’ ^°. bomo prešli na konkre-0bračel? : Mnogo je slišati o *akteva r!i^S klavski razred enotno 3 odl0 - e sii lr,t m^J,° *ern govorimo načelno. To*ipdločne stabilizacijske ukre-^?aj, k0 g1Ccr res, vendar samo do I krim bomo ?az'ičn,^rcPc začeli izvajati kon- <5mi se bomo spopadli z nied seboj nasprotnimi b0 to Za katere bodo vsi trdili, da •d -ntcresi delavskega razreda. bQj nami je ne s ' torei težek političen samo glede podpore, ki naj za lepš° in bolj čo^to posta®© nelbrosia' bi jo sindikati dali stabilizaciji, temveč tudi političen boj za usklajevanje interesov znotraj naše organizacije, da bi stabilizacijo dosegli. VPRAŠANJE: Kaj je za sindikate osnovno v politiki stabilizacije? ODGOVOR: Ponovno poudarjamo, da je treba stabilizaciji podrediti vse elemente v naši gospodarski politiki. Zato v sindikatih ne moremo sprejeti nobenega licitiranja, kakšna naj bo stopnja rasti gospodarstva, kakšna naj bo stopnja zaposlovanja itd. Za nas je v stabilizaciji osnovno to, da gospodarstvo dobi več manevrskega prostora, da okrepi svojo reprodukcijsko sposobnost. Če bodo delovne organizacije imele več sredstev za rekonstrukcije in modernizacijo, potem bodo lahko tudi več in bolje proizvajale, potem bodo lahko tudi povečevale število zaposlenih. Zmanjševanje obveznosti gospodarstva do države je torej nujno, prav tako pa bi h krepitvi njegove moči prispevalo tudi spreminjanje kratkoročnih bančnih kreditov v stalna obratna sredstva gospodarstva. V sindikatih smo prepričani, da bi to prispevalo tudi k drugačni strukturi investicij, saj se bo gospodarstvo v naslednjem obdobju gotovo usmerilo predvsem na rekonstrukcije in modernizacijo že obstoječih zmogljivosti, ne pa na izgradnjo novih velikih industrijskih gigantov. VPRAŠANJE: Česa pa se sindikati Slovenije pri bodočih stabilizacijskih ukrepih najbolj bojijo? ODGOVOR: Najbolj se bojimo tega, da bi bili ti ukrepi usmerjeni linearno na celotno gospodarstvo. Iz dosedanje prakse vemo, da se pri nas razmeroma hitro sporazumemo o ukrepih, še zlasti restriktivnih, ki (Nadaljevanje na 3. strani) Kranjski IBI spet izziva. Zdaj po mestu šušljajo, da bodo prihodnje leto odšli m morje vsi iz tega podjetja, račun pa bo plačala kar delovna organizacija. Kjer je dim, je po navadi tudi ogenj: v kranjski Industriji bombažnih izdelkov resnično razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto slehernemu članu kolektiva plačali teden dni dopusta na morju. Prav zdaj se o predlogu izrekajo družbeno politične organizacije v podjetju, zanj pa se je ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka PRVA KONFERENCA CELJSKIH SINDIKATOV Sprejeli so akcijski program Celjski sindikati so izoblikovali konkreten načrt prizadevanj, katerih namen je izboljšanje delovnih in življenjskih razmer zaposlenih Celjski sindikati so se minulo sredo sestali na svoji prvi konferenci, da bi se pogovorili o neposrednih nalogah pri uresničevanju političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov ter da bi izoblikovali svoj akcijski program za obdobje do II. kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev., Kot gostje so konferenci prisostvovali številni predstavniki družbeno-politič-nega življenja celjske občine, sindikalni delavci sosednjih občin in predstavnika RS ZSS VARILEC - motiv iz ljubljanskega podjetja SKIP - Foto: A. Agnič Jože Globačnik in Mirja Švab, ki sta s svojimi tehtnimi mislimi posegla tudi v razpravo. V uvodni besedi je predsednik celjskih sindikatov Ivan Kramer poudaril, da so pri sestavljanju osnutka dokumenta, s katerim si celjski sindikati zastavljajo neposredne naloge v 'zvezi z uresničevanjem političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov, sodelovali vsi organi občinskega sindikalnega sveta, (Nadaljevanje na 2. strani) vitka linija-linija zdravja JOGURT neredi IMH MlEKARNf SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS_______________ Trezno in premišljeno Delovne organizacije je treba pripraviti na poslovanje, ko bodo delovali ukrepi za stabilizacijo gospodarstva Predsedstvo slovenskih sindikatov podpira usmeritev k stabilizaciji gospodarstva, hkrati pa meni, da ji morajo sindikati dati svoj konkretni prispevek s tem, da bodo jasno povedali svoja stališča. V ta stavek bi lahko strnili najvažnejši zaključek iz razprave o stališčih sindikatov do problemov stabilizacije gospodarstva, ki je bila osrednja točka dnevnega reda seje predsedstva RS ZSS minuli ponedeljek. Udeleženci razprave - vodil jo je predsednik RS ZSS Tone Kropušek, uvodne misli pa je pedal podpredsednik Jože Globačnik — so poudarili, da ne (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU pravzaprav že izrekla večina delavcev v posebni anketi. Torej lahko verjamemo govoricam. IBI izziva v času, ko vnovič ugotavljamo, da vlada na pod- ne sposobnosti. Sindikati so morali še letos zapisati kot politični cilj, da bodo v podjetjih sploh delili regrese in da bodo regresi kaj več kot vbo-gajme, ne pa tudi trinajsta IZZIVANJE ročju regresiranja oddiha prava anarhija. In priznali ali ne, regresi še vedno pomenijo bolj dodatek k plači kot resničen prispevek, da bi lahko ljudje obnovili svoje umske in fizič- plača! IBI s svojim predlogom resnično izziva! Kdor pozna IBI, njihovo produktivnost in intenzivnost dela, bo moral priznati, da so se v tem podjetju resnično vključili v mednarodno delitev dela. Tako ne kaže misliti, da jih vodi pri tej odločitvi gola sociala. Tudi to, toda za predlogom zanesljivo tiči tudi računica. Raču-nica, da je za ekonomiko gospodarjenja odločilno, če delavci ne izčrpavajo svojih psihofizičnih sposobnostih, temveč če jih obnavljajo. Se pravi, da gre za politiko, za poslovno politiko, če iz ustvarjenega dohodka investiramo v obnovo psihofizičnih sposobnosti delavca. Stroje vzdržujemo, po podjetjih imamo za to ekipe ljudi, za obnovo strojevsmo ustanovili amortizacijske sklade. ..! Kranjski IBI izziva. Vem, da bo kdo pikal, češ, lahko njim, ko imajo denar. Res je - imajo ga - pa prigospodarili so ga tudi! V IBI se merijo z zahodnoevropskimi merili produktivnosti in uspešnosti poslovanja, česar ne kaže pozabiti! Tudi v tem izzivajo! BOJAN SAMARIN * ^ ■ J r p » f »I _ . I « Pooblaščeni predstavniki 22 slovenskih opekam so v sredo v Ljubljani podpisali pet samoupravnih sporazumov, s katerimi so se dogovorili o najnižjih obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov, o kriterijih za delitev dohodka, o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov in delavskih naselij, o zaposlovanju in izobraževanju delavcev opečnih izdelkov ter še o nekaterih drugih zadevah. NA LINIJI 323-554 NOVA GORICA Občinski sindikalni svet bo priredil po občnih zborih osnovnih organizacij sindikata seminarje za vse člane teh forumov. Na seminarjih bodo razpravljali o aktualnih nalogah sindikatov, o konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah, o izvajanju določil XV. ustavnega amandmaja, o izvajanju določil zakona o delovnih razmerjih in o normativnih aktih delovnih organizacij. To pa je samo del programa, saj se bodo na seminarju dotaknili vseh vprašanj, ki sodijo v področje dejavnosti sindikatov. S takimi seminarji imajo že nekaj izkušenj, zlasti dobre pa so v podjetjih Iskra, Meblo in Vozila Gorica, kjer so lani organizirali sindikati seminar za predstavnike samoupravnih organov, za člane izvršnih odborov OSO in za člane odborov mladinske organizacije. KOPER Na seji izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije obrata tovarne kovinske galanterije v Šmaijah so sprejeli dokončne predloge za novi pravilnik o delitvi osebnega dohodka, ki so jih posredovali samoupravnim organom. Zlasti je pomembno, da so samoupravni organi sprejeli predlog o najnižjem osebnem dohodku na najmanj zahtevnih delovnih mestih s polnim delovnim časom in ob polni produktivnosti, ki bo poslej znašal najmanj 800 dinaijev. K. C. KRANJ NEVAREN ZAOSTANEK Iz obsežne študije, ki jo pripravlja občinski sindikalni svet v Kranju o primerjavi pogojev gospodarjenja, dopolnjene še z osebnimi razgovori, sledi, da industrija v kranjski občini v marsičem zaostaja za razvojem v republiki. O resničnosti te ugotovitve med drugim pričajo tudi nekateri podatki. Tako znaša vrednost delovnih priprav v kranjski občini le 3 milijone S-dinarjev na zaposlenega, medtem ko je republiško povprečje 6,900.000 S-dinarjev. In nato: sposobnost delovnih priprav označuje v republiki podatek 40,5 %, V Kranju pa to stopnjo dosegajo le trije: Exoterm, Kovinar in Toše. Povrhu vsega pa je tudi akumulacija kranjske industrije znatno bolj obremenjena z odplačevanjem anuitet, kot to velja za republiko kot celoto. Prav to dejstvo pa opozarja, da se utegne kranjska industrija v prihodnjem obdobju razvijati še počasneje. Kljub napovedim večine podjetij, da intenzivno iščejo rešitve v prestrukturiranju in intenziviranju go-spodaijenja, je predsedstvo občinskega odbora sindi-kata delavcev kranjske industrije na zadnji seji vendarle sklenilo pozvati osnovne organizacije, naj na občnih zborih in v svojih bodočih delovnih programih upoštevajo zdajšnje razmere kot zelo resne. S.B. ZASAVJE Ne mimo konference ZKJ ZAGORJE POMOČ OGROŽENIM Članom —m— SPREJELI SO AKCIJSKI PROGRAM NADAUEVANJE S 1. STRANI medtem ko so osnovne organizacije sindikata o osnutku razpravljale in ga obogatile z mnogimi tehtnimi in konkretnimi pripombami. Predsednik celjskih sindika- tov je potem natančneje obrazložil vsebino dokumenta-o neposrednih nalogah celjskih sindikatov v zvezi s samoupravnim položajem delovnega človeka, na področju deUtve dohodka, nagrajevanja in združevanja v gospodarstvu, naloge v zvezi s Predlog za zvišanje Velenje: najnižji osebni dohodek 1971. leta: 900 dinarjev Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje je na zadnji seji sklenil predlagati Občinskemu sindikalnemu svetu Velenje, da začne z akcijo, da bi bil v prihodnjem letu v Šaleški dolini naj- nižji osebni dohodek 900 dinarjev. O tem predlogu bo v kratkem razpravljalo tudi že predsedstvo velenjskega občinskega sindikalnega sveta. Sicer pa so na seji občinskega odbora sindikata delavcev industrije in TREZNO IN PREMIŠLJENO NADAUEVANJE S 1. STRANI kaže dramatizirati razmer, saj za to ni vzroka. Pri zavzemanju stališč sindikatov do bodočih ukrepov za stabilizacijo bo potrebna predvsem treznost in premišljenost; kakršnekoli improvizacije ne morejo priti v poštev. Zavedati se moramo, da I. konferenca ZKJ še zdaleč ni odgovorila na vsa vprašanja stabilizacije, dala je le načelno usmeritev, ki jo bo sedaj potrebno uresničevati s konkretnimi ukrepi. Tu pa bodo gotovo nastala različna nasprotja, s katerimi se bodo sindikati morali spoprijeti. Potreben bo torej političen boj, potrebno bo ustvariti med članstvom sindikatov odločno razpoloženje, da vrnitev na nestabilno gospodarjenje ni sprejemljiva. Sindikati morajo razbijati vsako nezaupanje v resnost stabilizacijskega programa, za katerega uresniči- tev vidijo najboljše zagotovilo v odpravljanju pogojev, ki so omogočali različne pritiske in s tem tudi naraščanje inflacije; to pa bo v prihodnje onemogočeno predvsem s tem, da bodo mnoge važne pristojnosti prenesene s federacije na republike. Sindikati bodo morali zaščititi življenjski standard delovnih ljudi, sodelovati pri saniranju tistih podjetij, ki poslujejo z izgubo, vse delovne organizacije pa pripravljati na poslovanje, ko bodo delovali ukrepi stabilizacije gospodarstva. Predsedstvo je razpravljalo tudi o dopolnilnem družbenopolitičnem izobraževanju sindikalnega aktiva. Uvodne misli za razpravo je podal podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar, poudaril pa je predvsem veliko potrebnost tega izobraževanja, za katerega boljši uspeh bi bil nujen družbeni dogovor vseh zainteresiranih dejavnikov. M. P. rudarstva Velenje govorili še o potrebi, da v delovnih organizacijah čimprej izdelajo in sprejmejo programe razvoja do leta 1975. Govorili so še o stanovanjski problematiki zaposlenih ter o vplivu stanovanjskih najemnin na standard delavcev, o nelikvidnosti, o investicijskih naložbah na račun bančnih sredstev, o vzrokih nestabilnosti itd. Člani odbora pa so tudi obravnavali oddih in rekreacijo zaposlenih in predlagali, da naj bi v prihodnje pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje delovala posebna komisija, ki bi usklajevala želje in možnosti delavcev glede letovanja ter poskušala poiskati nove zmogljivosti za letovanje delovnih ljudi iz velenjske občine. Prevladuje tudi mnenje, da bi kazalo že za prihodnje leto enot-neje urediti politiko regresiranja zaposlenih. (vš) PRED OBČNIMI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V MISLINJSKI DOLINI V Zasavju so z velikim zanimanjem sprejeli stališča prve konference jugoslovanskih komunistov. Ljudje živahno razpravljajo o sprejetih sklepih, jih seveda marsikje po svoje prikrojujejo, ne glede na to pa je vsepovsod čutiti zadovoljstvo, da vsaj začasno cene ne bodo naraščale in da smo pred sprejetjem še drugih ukrepov, s pomočjo katerih naj bi se lotili postopne stabilizacije našega gospodarstva. V zvezi s tem je zanimivo sedanje prizadevanje za vsebinsko usmeritev občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v zasavskih podjetjih. Občinski sindikalni sveti so namreč že predlagali, naj bi na te delovne dogovore vnesli duha kot tudi stališča Zveze sindikatov Jugoslavije o predlogu stabilizacijskega programa našega gospodarstva. Več kot ocena minulega dela Na občnih zborih bodo spregovorili predvsem 0 vprašanjih, ki zadevajo materialni in družben1 položaj delavcev Te dni so se začeli sestanki vodstev osnovnih organizacij sindikata v Mislinjski dolini. Na njih obravnavajo priprave na občne zbore, ki naj bi bili opravljeni do konca leta, razpravljajo pa tudi o trenutnih problemih in nalogah slovenjgraških sindikatov. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji zadnji seji sklenilo tudi letos iz svojega proračuna nameniti najmanj 15.000 din za enkratno podporo zdravstveno in socialno ogroženim članom osnovnih organizacij sindikata zagorskih podjetij. V zvezi s tem so predlagali na seji, naj bi vodstva osnovnih organizacij sindikata proučila, kateri njihovi člani bi bili upravičeni do enkratne denarne pomoči. Prejeli pa jo bodo predvsem vsi tisti delavci, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 250 din na mesec, in vsi tisti, ki so zdravstveno prizadeti in so bili zaradi bolezni letos dalj časa odsotni z dela. Tako Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec kot vodstva posameznih osnovnih organizacij se zavzemajo, da bi na bližnjih občnih zborih kar najbolj podrobno in objektivno ocenili dejavnost osnovnih organizacij sindikata v zadnjih dveh letih. Pri oblikovanju programa' za delo v prihodnjem obdobju pa bi morali upoštevati politične cilje in naloge slovenskih sindikatov, sprejete na II. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. Ko na sestankih vodstev osnovnih organizacij pregledujejo delo, opravljeno v zadnjih dveh letih, skušajo ugotoviti, katere naloge so bile in katere niso bile opravljene. Analizirajo zlasti, zakaj posameznih stališč, sklepov in nalog niso opravili. Ponekod tudi ugotavljajo, ali so stališča osnovne organizacije sindikata oziroma slovenjgraških sindikatov dejansko odražala potrebe, mnenja in žeije članov in v kolikšni meri so osnovne organizacije sindikata z aktivnostjo, predlogi in stališči vplivale na razreševanje najbolj perečih problemov in nalog v zvezi s položajem in razvojem delovnih organizacij, ali so obravnavali le probleme, ki so bili drugotnega pomena. V dosedanjih pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata v Mislinjski dolini je prevladalo mn.e' , nje, da bi morali na bližnjih zbonn | spregovoriti predvsem o tistih vpr?" šanjih, ki zadevajo materialni ® i družbeni položaj delavcev. V sr®j . dišču pozornosti bi tako morala bi1 vprašanja, ki zadevajo predlog sred': njeročnega programa razvoja P0**' meznih delovnih organizacij in s čine, politiko nagrajevanja, nad°' mestil, rekreacije in oddiha, stanO' i vanjske gradnje, varstva pri delj" j kulture in izobraževanja ter uspe; sabljanja itd. Prezreti ne bi s,n® tudi nalog v zvezi z nadaljnjim nj* S vojem in krepitvijo samoupravljanj«’ saj bi se morale prav osnovne organ zacije sindikata prizadevati, da se z« Q gotovi še večji vpliv delovnih Ijdd na proizvodnjo in delitev dohodK: Obravnavati bi tudi morali inf0171' ranje in izpopolnjevanje notranje*® v konodaje. Na občnih zborih bi « ..................... • -i bile zalo oceniti, v kolikšni meri so m p pri usklajevanju samoupravne zaK ^ nodaje upoštevane int^nHie a uvumj,. u£/\,£V. enem’pa zagotavljali izboljšanj® j,- Ijenjskih in delovnih razmer zap : nih. Občni zbor se je zavzel, .j. & podjetju čimprej dokončajo Lji ^ pravo analitične ocene ,del.u si' mest, govorili so o izboljšanj .e)Ii stema obveščanju, o intenzivn J ^ izobraževanju proizvajalcev upravljavcev - nasploh o večji za socialno varnost delavca auciamu vojiium n r niki". Kot prioritetno nalog0 delegati zadolžili novo vodstvo, va|i prihodnih dneh, ko boVruh organizacijah. Na ^ ^sanje razmer v času od ^ "PliSkn daneS pa-1° 0dl0filn° ^ Shr~ 16 organizacijske in druge V Ž,lrJ’embe v tovarni TOMOS, asa k bolj^h proizvodnih °v zdaj tam lahko izpla-S $1UJJ° tudi bistveno boljše za-„1- 0 prizadevanjih kolek- i iTPMoS ste v DE že pisali, d0 hav,-,8ih podrobnosti ne bi di- vajai.« bj "^kšne pa so možnosti, da %!v najbližji prihodnosti na pK/d?01 področju povsem od-O zaslužke izpod 800 di-^ na mesec? “ W h6 u bh da s0 te možnosti koiek.. re. Kaže namreč, da v k\t • vlh spoznavajo, da je te- !Vat'ln Pr°bleme možno razrede 1. Pmdvsem znotraj lastne živ- > aenimo z organizacijskimi sle; *** spremembami, s posegi v tehnologijo in podobno. Po tej poti je šel TOMOS, po enalci poti gresta DELAMARIS in MEHANOTEHNIKA. V teh kolektivih so osnovne organizacije sindikata zahtevale od samoupravnih organov, od strokovnih služb in od vodstev podjetij, da poskrbijo za tako tehnologijo in vsaj najmanjši zaslužek, kot ga zahtevamo v sindikatih. Kot rečeno, je TOMOS pri tem že dosegel tisto, kar je zahtevala sindikalna organizacija. V tovarni DELAMARIS zdaj pripravljajo tak pravilnik o delitvi delovnih obveznosti. V podjetju MEHANOTEHNIKA pa se je osnovna organizacija sindikata zavzela za minimum 700 din, kar pa bi — upoštevaje povprečno preseganje delovnih obveznosti — tudi pomenilo najmanj 800 dinarjev mesečnega zaslužka za najnižje kategorije zaposlenih. Obalni sindikalni svet v Kopru podpira pobudo osnovne organizacije sindikata v tovarni Mehanotehnika, da je sploh sprožila zahtevo po ureditvi nagrajevanja v tovarni. Sodimo pa, da bi glede na svoje poslovne uspehe tudi Mehanotehniki lahko zaposlenim zagotovili start pri 800 dinaijih. Prav zato se ne moremo strinjati s tem, da bi v tej sindikalni organizaciji zago-vaijali stališče, ki ni v skladu s priporočilom obalnega sindikalnega sveta in slovenskih sindikatov. Poskušali bomo vplivati, da bi se tudi sindikalna organiza- cija v tej tovarni že.v sedanjem trenutku borila za uresničevanje stališča, kot ga izraža priporočilo obalnih in tudi slovenskih sindikatov.44 SINDIKAT ŠE NAPREJ OSAMLJEN ALI PA ... »Tovariš Javoršek, najbrž ne bo lahko odgovoriti na naše vprašanje, pa vendar: ali in v čem so prizadevanja sindikatov za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih podprli tudi drugi družbeno-politični dejavniki na slovenski obali? 44 »Sindikati smo začeli z akcijo na tem področju; sodeč po podatkih jo tudi vodimo proti uspešnemu zaključku. Vendar pri tem prihajamo v nekakšno KAM BI DEL? Na zadnji seji predsedstva Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane so obravnavali tudi finančno poslovanje ljubljanskih sindikatov. Predsednik nadzornega odbora je poročal, da je to poslovanje naravnost vzorno. Bolj kot to, so zbudih pozornost podatki, da je ljubljanski Mestni sindikalni svet v devetih mesecih letos prihranil nič manj kot 94 milijonov starih dinarjev, ki se na ta naslov stekajo iz sindikalne članarine in da ima 60 milijonov starih dinarjev že oročenih pri banki. Medtem ko so za slednjih 60 milijonov starih dinarjev takoj pojasnili, da so to »rezervirana44 sredstva za razreševanje problematike otroškega varstva v Ljubljani, nikakor niso mogli najti odgovora, kam s 94 milijoni starih dinarjev. Morda jih bodo deležni brezposleni? TONE KROPUŠEK: Stabilizacijski ukrepi morajo temeljiti na potrebah in realnih interesih gospodarstva, ne pa na političnih pritiskih # Nadaljnja rast gospodarstva je odvisna samo od krepitve njegovega materialnega položaja # Najvažnejša naloga sindikatov je zaščititi življenjski standard delovnih ljudi Povečati manevrski prostor gospodarstva nasprotje z lastnimi stališči. Eno je na primer priporočilo o najmanjšem zaslužku 800 din, drugo pa katalog o vrednotenju dela v družbenih dejavnostih. Določila prvega kataloga smo na obalnem področju izpolnili nekako z 89 %. Novi, torej drugi katalog prinaša višja merila. Glede na naše finančne možnosti ga najbrž tudi ne bo mogoče uresničiti v več kot 85 % do 90%. Popolno uresničenje meril po katalogu bi namreč zaposlenim v družbenih dejavnostih prineslo višje zaslužke, kot pa so jih deležne enake ali sorodne kategorije zaposlenih v gospodarstvu. Niti najman ne mislim, da delavci družbenih dejavnosti ne bi zaslužili tistih prejemkov, kot jih navaja katalog, ne bi pa bilo prav, če bi bili zavoljo tega oškodovani v gospodarstvu. Zaradi tega smo se za zdaj v sindikatih povezah predvsem z občinskimi skupščinami, zlasti pa še z njihovimi sveti za gospodarstvo; od njih pričakujemo, da bodo z večjo pozornostjo obravnavah pogoje gospodarjenja delovnih organizacij, njihovo razvojno politiko in seveda tudi problematiko osebnih dohodkov. Ne kaže namreč pozabiti na to, da občinske skupščine s svojo politiko na neki način tudi krojijo usodo delovnih organizacij na svojem območju. Če bo sodelovanje sindikatov z občinskimi skupščinami uspešno, kaže pa, da bo, bomo najbrž lažje dosegli skladno gibanje osebnih dohodkov enakih ali podobnih kategorij delavcev, najsi bodo zaposleni v gospodarstvu ah izven njega. Po mojem mišljenju pa bi bilo tako edinole prav!44 MILAN GOVEKAR (Nadaljevanje s 1. strani) linearno delujejo na celotno ekonomiko - denimo o zamrznitvi vseh cen, o linearnem zmanjšanju investicijske porabe, splošne porabe itd. Takšni ukrepi pa pomenijo samo zamrznitev obstoječega stanja, z vsemi napakami in neskladji, ki nam povzročajo glavobol. Zaradi tega menimo, da bi ti ukrepi morali biti diferencirani in da bi razlike morale biti pogojene s potrebami gospodarstva, ne pa morda izsiljene s političnimi pritiski. Takšen gospodarsko pogojen pristop k diferenciranju stabilizacijskih ukrepov pa bo možen le tedaj, če bomo s federacijo v čim večji meri prenesli pravice in obveznosti na republike in na druge subjekte združenega dela. VPRAŠANJE: Kaj naj bi po vašem mnenju še zadržala federacija, kaj pa naj bi prenesli na republike? ODGOVOR: Federaciji naj bi v bodoče ostal samo še njen proračun, ki pa bi ga bilo potrebno precej .oklestiti”, in sklad za nerazvite, ki bi posloval po kreditnih načelih, s sedanjo stopnjo prispevkov, se pravi do 1,85 % družbenega proizvoda. Vse druge obveznosti federacije, predvsem pa investicijske, bi bilo potrebno prenesti na republike, in to skupaj z dolgovi, anuitetami in sredstvi - potem pa naj republike odločajo, kaj hočejo ali kaj zmorejo. Sklad za regresiranje izvoza bi bilo prav tako potrebno ukiniti oziroma naj bi se tak sklad formiral na podlagi sredstev neposredno in posredno zainteresiranega gospodarstva. Rekel sem že, da bi proračun federacije bilo potrebno »oklestiti", dodam pa naj še, da bi se federacija morala odreči regulativni dejavnosti, ki zadeva socialne obveznosti in dajatve, zdravstveno politiko itd. Te stvari naj urejajo republike v skladu s svojimi specifičnimi potrebami in seveda v skladu s svojimi možnostmi. VPRAŠANJE: V Sloveniji imamo kakih 60 delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. Kakšen je odnos slovenskih sindikatov do izgub v gospodarstvu nasploh in kje vidite izhod iz tega položaja? ODGOVOR: Naj poudarim najprej to, da izgub gospodarstva ne moremo pokrivati na ravni federacije. To je stvar republik predvsem pa delovnih organizacij samih. Podjetja, ki poslujejo z izgubo, je treba sanirati s pomočjo skladov skupnih rezerv občin in republike ter s pomočjo bančnih sredstev. Intervenirati moramo z razvojnimi programi teh delovnih organizacij, katerih proizvodnjo moramo prestrukturirati. Tu se bomo morali tudi sindi Jcati zelo angažirati, saj takšne delovne organizacije lahko postanejo žarišča konfliktnih situacij, ki bodo pritiskala tudi na odlašanje z ukrepi, ki so sicer nujni. VPRAŠANJE: Slišati je, da bo menda prišlo tudi do zamrznitve osebnih dohodkov? ODGOVOR: V sindikatih menimo, da je naša najvačnejša naloga zaščititi standard delovnih ljudi, ne dovoliti, da bi se znižal, čeprav se zavedamo, da bo nekaj časa najbrž stagniral oziroma počasneje naraščal. Kar pa zadeva pohtiko osebnih dohodkov, moram povedati, da smo v sindikatih odločno proti njihovemu zamrzovanju, saj bi s tem zamrznili še tiste samoupravne pravice, ki jih sedaj delovne organizacije zares imajo. Osebni dohodki morajo biti ekonomska kategorija, to pa so lahko le v sorazmerno stabilnih ekonomskih razmerah. Če pa takšne stabilnosti ni, potem osebni dohodki dobivajo elemente politične in socialne kategorije. n ir r st POHIŠTVO Naj s tem v zvezi poudarim še to, da bi bilo potrebno pospešiti opredelitev politike do usmerjanja dohodka. V Zvezi sindikatov Slovenije menimo, da bi morali čimprej sprejeti republiški zakon o usmerjanju dohodka. Dovolj bi bilo, če bi v sedanji fazi ta zakon uredil vsaj proceduro samoupravnega dogovora in obveznost, da se takšen dogovor sklene, kriteriji za delitev dohodka pa bi se potem lahko oblikovali s pomočjo družbenega dogovora in v praksi samoupravnega dogovarjanja. V to so tudi usmerjena naša sedanja prizadevanja. M. P. S» V^UsiLA ■S pl>' .i>\ d 4 & t)«' pl ■il **M*0*0jrr/,*MtM**M*********************nr*****rM0MtM*0r/i0i'rMMjMJM0M/rM0gMWft*wjrw*w*w0aM***M*»wt*jrtM*t*tMjrM0MM0Mfwt**0/r0M*tt00** DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Tudi tebi, bralec, nekaj nasvetov in priporočil! N,* od sestavkov smo govorili, kaj pričakujemo od dobrega glasila, in H ^ ’ da mora ta tisk zagotavljati med bralci seznanjenost z delom orga-tJr6anj2a°Uprav,janja> strokovno vodstvenih organov in družbeno-političnih |)J' ^ti °blikovati mora med bralci socialistično javno mnenje; izmenjajo! VeIčatj ^ c*ani delovne skupnosti mnenja, stališča in poglede ter bralce ob-ifi Ker t CC*otnem dogajanju v delovni organizaciji. sPre»aZmi?banje ° glasilih delovnih organizacije ne bi bilo popolno, če ne q.V°r'li tudi o njihovih bralcih, posvečamo današnji sestavek prav j( 1 no J® namreč, da glasilo ne more biti dobro, če se v njem ne K ° s sv°jimi sestavki tudi bralci! ^ BRalce? ^ ^ ne* 0c^ovora> toj predvsem zanima bralce glasila delovne organiza- ^ Sa' .*t0t'čanVe!J10' ^eijetno ga bomo dobili čez pol leta. Takrat računamo, da njcn * ^rU®a laza raziskave o glasilih delovnih organizacij v Sloveniji, S iti*"al'konDnaJI?.en Ptedvsem ugotoviti učinkovitost tega tiska in želje bralcev. 4 svojem govoru v Sisku: Menim, da so v dosedanje^ da so v družbenoekonomskem razVb|e Jugoslavije vse republike dob^ približno enako. Kljub -jj. tako rekoč iz vseh republik ^ širno, da jih sedanji ekonom instrumenti postavljajo v ne,Xf. den položaj. In res je g0SP°ate. ski sistem tak, da lahko vsak® ^ publika navede nekatere njegPv elemente, ki jo postavljajo v ^ enakopraven položaj. V Bosb1^ Hercegovini, denimo, menij0’v. jih politika cen že več let post Ija v neenakopraven položaj Hrvaški pa upravičeno trdijo, ima zanje enake posledice de ni režim. Tudi druge rePuS, lahko navedejo podobne dok2. Zato moramo iz gospodarsk sistema uusuamu vse -j. daje argumente, da je nekdo P vilegiran, drugi pa zapostavlja To je nujno ne le zato, da p1^ cionahstičnim elementom - ^ iz rok argumente, ki lahko z2 dejo tudi nekatere dobronam^( lahko samo na podlagi čistik^j čunov in polne enakopravb j, krepimo samoupravne odno*® ti našo večnarodnostno skupb0 Ž VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: M priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 J BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 L J U B L J A N A KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 2 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje e" PODOBE našega ČASA , Kateri aktualni pro-pinf *?VaS torej na)bo\j oku- " Kako bi rekel. .. Pra-e8a zaslužka ni, to je tisto. ~ Aha, razumem, že raznem! Zanemarili ste bazič-110 industrijo, ne? ' Kako to mislite? ' Kot sem rekel, kaj 0rda ni bilo jasno rečeno? i ~ Ja, seveda! Bilo je, z*?,0 ne, oprostite! Indu-. ja, tako je, industrije i j ^anio, ki bi dajala ljudem i e|° in kruh. Pa do mesta in : je daleč. žitve, skratka, gre za kompleks postopne adaptcije tukajšnjih agrarnih kompleksov na višjo stopnjo urbane ureditve regije. — Ooo! Če dovolite in če prav razumem, se nam obeta izdatna družbena pomoč, ne? - Seveda, kako ne, ampak le postopna, sicer bi lahko usodno nagrizli akumulativno sposobnost najbolj vitalnih sil naših gospodarskih potencialov. S tem, kar sem rekel, sem mislil — da ne bo kakšne pomote - na nujnost optimalnega angažiranja lastnih pozitivnih sil. - Kakšnih sil? - Vaših lastnih, kakšnih drugih neki! — Ob družbeni pomoči? — Ja, ob družbeni pomoči! Minuli mesec so imeli v Opekarnah Ljubečna svojevrsten praznik. člani delovnega kolektiva - šoferji so dobili nagrade za uspešno prevoženih 200.000 in 100.000 kilometrov. Nagrade jim je dala zahodnonemška tovarna avtomobilov Man. Pred dobrima dvema letoma so kupili v Opekarnah Ljubečna prve kamione te zahodnonemske tovarne. Rdeči kamioni s prikolicami odpeljejo vsak dan iz Ljubečne na tisoče in tisoče kosov opečnih izdelkov v vse konce Slovenije in v sosednje republike. Kamioni so dobri, šofeiji izurjeni. In tako v Opekarnah Ljubečna kot v zahod-nonemški tovarni avtomobilov Man vedo, da brez vestnih šoferjev tudi še tako dober kamion ne vozi dolgo. SKRB ZA RENTABILNOST POSLOVANJA, TODA V ŠKODO DELAVCEV NA (JESENSKEM) OBISKU BREZ PRAVIC IZ DELOVNEGA RAZMERJA Zdi se neverjetno, vendar je resnično: beograjski podjetji »Jugoslovanski progres« in »Inženiring« sta na koprskem področju izvajali dela z delavci, s katerimi nista sklenili delovnega razmerja in jih tudi nista javili komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje I Potrebna in aktualna je * ^I CT/ l »n T ■ *> jjjj^J gradnja infrastruktur- objektov, če prav raz-^nr, ne? I tekel! Prosim? Infrastrukturnih, sem 1- ^ste Aha, že razumem! Na mislite, ne? Ne samo na ceste, na ftfši kompleks problematike. hc"So na primer PTT insta-v 'Je.> storitve, reguliranje . ani|i zajetij, melioracijski 569, arondacijske zaokro- - ,Kako pa sodite o naši farmi perutnine? - Lepi petelini, ni kaj reči! Človek bi nikoli ne rekel, da ste jih pridelali v teh nerazvitih krajih. Samo ponosni ste lahko nanje ... — Hvala, tovariš Štefan, za obisk in spodbudo. Kako lepo, da se spomnite kdaj svoje rojstne pokrajine in zibelke vsega, kar je. Drugi se ne. Pa še kdaj pridite, vas lepo prosimo. VINKO BLATNIK Vsej kontroli navkljub so, žal, precej pogosti primeri, ko zasebniki zaposluje delavce „na črno“, ko z njimi ne sklenejo delovnega razmerja niti jih ne prijavijo zavodu za socialno zavarovanje. Da si to zaradi večjega dobička in na škodo delavcev privoščijo privatniki, vemo, zdi pa se povsem neverjetno, da bi si karkoli podobnega upale privoščiti delovne organizacije družbenega sektorja. Vendarle se dogajajo tudi taki primeri: V Kopru sta bili to beograjski podjetji jugoslovanski pro-gres“ in „Inženiring“. Za kaj pravzaprav gre? Obalni sindikalni svet je na pritožbo delavcev o zadevi takoj obvestil inšpekcijo za delo pri skupščini občine Koper, ki je ugotovila naslednje: — jugoslovanski progres" je za potreba naše PTT prevzel dela v zvezi z izkopom zemljišča za polaganje telefonskega kabla na trasi Postojna—Trst. Na tem gradbišču so se dela začela v avgustu letos, zaposlenih pa je bilo kakih 40 delavcev iz drugih republik. Izvajalec del z delavci ni sklenil nobenih pismenih pogodb, ni jih prijavil so- Nič več! .Odburnilci škofjeloške jjpsčine so se odločili, da trni °do re^ smešnih in for-ža ^ih situacij. Pristojnost Cg ddj0Čanje maloprodajnih jj bodo prenesli na k Pobliski zavod za cene. cen 0£°če je> da bi se lahko L c živil v eni občini razli-.jkod cen istih živil v so- ejj-hh občinah. Če bi ob-S(j Podpisala nižje cene, bi jjjjjje vse pokupili, ob viš- čan'<‘Clla^ Pa bi domači ob-tj' hodili drugam. Razen pa zavod za cene največ- Prej pristane na povi- Ptea ?.en ah P enostavno triQr.USc- Občinski možje til0 JJ.0 v vsakem primeru sa- Sv°j ki'at'’ tak°50 V Kako bodo škofjeloški od- Ptav*'4* usPeli, še ni jasno, pOt°V0 pa ■’e’ po' Gostinska v o . i • tore P° rte rj e m sva se vilaul1 Petek ob 19.30_usta-hotcll Prenovljenem Šport t hotela0^-11’' fNajPrej,sva 'Hsčn ieia odžejati na keg-) p s tonic \vatcr. Sov0a nimamo!“ je bil od- >ten iMomern sva hotela igrati na ‘nate. sPef',i(t'aiT10 drobiža!" je Od8ovordl1 nič kaj prijazen vtacitf°,SVa večerjala -PiSo j hotela in dožh ____j—J. v resta- - iin doživela, da ^agaTri* sadnega soka, ki fitjvga želela ■ da, da so nama ape- PKfn^Postregli v počenih, ''tliš 1,1 kozinih in dveh različnih noi!n. m da Je bilo pivo že vncrVaino toplo. Ssvafc^b.hi je.zelo to 1^‘a^VeJetno'z^o, ker t uruai . iver > L+Z(: PreJ spoznali, da t kIjub mnogim etanu.™11Jonom’ že zme' “fsikaj manjka. M. Ž. cialnemu zavarovanju niti jih ni poučil o načinu izplačevanja in višini osebnih dohodkov. V primeru bolezni ali nesreče pri delu ti delavci torej ne bi uživali nobenih pravic iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja, zaposlitev pa se jim tudi ne šteje v delovno dobo. Delavci so vse to prenašali do začetka oktobra. Potlej so zahtevah sestanek ž vodstvom podjetja in ker med delavci in direktorjem ni prišlo do sporazuma, je 30 delavcev takoj po sestanku, ki je bil 15. oktobra, zapustilo delo in odšlo domov. — „lnženiring“ izvaja gradbena dela pri adaptaciji trgovskega lokala tovarne Franjo Kluz" v Kopru. Pri teh delih je bilo zaposlenih 8 gradbenih delavcev, med katerimi je bilo tudi nekaj KV zidarjev, s katerimi podjetje ni sklenilo delovnega razmerja niti jih ni prijavilo socialnemu zavarovanju. Zaradi tega je tudi na tem gradbišču prišlo do spora med delavci in „njihovo“ delovno organizacijo. Sporazum ni bil dosežen in prizadeti delavci so po mesecu dni zapustili delo in odšli drugam. KOLIKO ČASA ŠE -PO DOMAČE? V obeh primerih je Obalni sindikalni svet v Kopru ukrepal takoj, ko je zanju zvedel. Hkrati s tem, ko je delavce poučil o njihovih pravicah, je o zadevi obvestil tudi inšpekcijo za delo, ki bo prav gotovo (če še ni) brezsrčnima dobičkarskima delovnima organizacijama izrekla ustrezne kazni. Karkoli drugega v danem primeru tudi ni bilo mogoče storiti. Ne glede na to pa ostaja nekaj odprtih vprašanj. Najprej bi se veljalo povprašati o tem, kakšna sta sploh vloga in aktivnost sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v obeh beograjskih podjetjih, da vodstvom podjetja dopuščata opisani način poslovanja „po domače"? Ali se resda molče strinjajo s tem, daje rentabilno poslovanje treba zagotoviti na kakršenkoli že način, pa čeprav v škodo? Domnevamo namreč lahko, da sta tako jugoslovanski progres", kakor tudi „Inže-niring" dobila delo kot najbolj ugodna' ponudnika. Vnaprej zavračamo sleherni ugovor, da samoupravni organi in sindikalni organizaciji navedenih beograjskih podjetij „nista vedeli", kako v praksi ukrepata vodstvi njunih podjetij. Če pa bi že bilo tako, bi se spet znašli ob temeljnem vprašanju: ali sploh potrebujemo podjetja, ki „živijo“ na račun tega, da zaposlenim kratijo najbolj osnovne pravice iz delovnega razmerja. Odgovor je lahko samo odločen - NE! —mG Med štirimi očmi Študija zveznega inštituta za kriminološke in kriminalistične raziskave dokazuje, da kriminaliteta upada. Leta 1962 so na primer registrirali 10.030 prestopkov proti družbeni lastnini, lani pa le 6.028. Skupščinska razprava o podkupovanju in korupciji pa kljub temu kaže, da dobiva gospodarski kruninal vse večje razsežnosti. Dejstvo je namreč, da podkupovanje in korupcijo odkrivamo le v izjemnih^ primerih, ker sklepajo takšne dogovore med štirimi očmi. Statistični podatki ne vključujejo niti 10 % prestopkov. Eden od pomembnih vzrokov za te pojave v gospodarstvu je vsekakor ukinitev odloka o notranji kontroli v prodajalnah in dejstvo, da republike, ki imajo možnost predpisati pravico obvezne evidence poslovanja, tega doslej še niso storile. Zato so zvezni upravni organi hkrati z gradivom o gibanju kriminala skupščini predlagali, naj bi uzakonila sodobno evidentiranje gibanja blaga, denarja in druge družbene lastnine. Evidenco naj bi vodili v podjetju in v organu družbene kontrole. Služba notranje kontrole naj bi bila podrejena organom upravljanja, ki bi jun poročala tromesečno in javno. Ne ve se še, kakšna bo usoda predloga. Nedvomno pa drži, da je ,.atmosfera" za njegov sprejem ,,nadvse I ugodna". pik — I Modna hiša je za jesensko - zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS V CELJSKI OBČINI Gradnja stanovanj upada Letos 350 novih stanovanj Nujen je dolgoročnejši program gradenj spektiva za gradbena podjetja V tem je tudi boljša P^' Izhodišča o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva so bila predmet razprav tako na razširjeni seji sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, občinskem sindikalnem svetu in tudi na zadnji seji celjske občinske skupščine. V razpravi na seji občinske skupščine ni šlo samo za republiška priporočila, kijih je skupščina podprla, marveč za konkretizacijo vseh -tistih sklepov, ki so jih odborniki sprejeli že v preteklem letu in po » katerih naj bi v celjski občini zgradili vsako leto najmanj 500 stanovanj. modna friša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Na seji skupščine so ugoto- v gradbeništvu zaradi tega, ker vili, da je ta plan sicer realen, da je amortizacija glavna postavka pa tudi letos ne bo dosežen, v stanarini. Sedanja, tako ime- Predvidevajo, da bo letos zgra-^- novana gradnja za trg, je defor-jenih samo 300 do 350 novih mirala tržišče in ustvarila mo- stanovanj. Poudarjali so, da je nopolni položaj. Drugi faktor, nujno potrebno analizirati cene ki bistveno vpliva na ceno, je Tresla se je gora... Na zadnji seji enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SRS so razpravljali o predlogu zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij. ki opravljajo dejavnosti družbenih služb. Zakon so na predlog Izvršnega sveta skupščine SRS obravnavali in sprejeli po skrajšanem postopku. Največ so od republike, ki je po pooblastilu iz 18. člena zveznega zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij pristojna, da uzakoni določene specifičnosti o knjigovodstvu delovnih organizacij, , ki opravljajo dejavnost družbenih služb, pričakovali šolniki. Ti so bili tudi edini, ki so se oglasili v razpravi na zasedanju enotnega zbora. „Čakali smo skoraj dve leti in upali, da bo administracije po sprejemu tega zakona v šolstvu manj“, je dejal v razpravi eden od poslancev. „Sedaj pa je približno tako: tresla sc je gora, rodila sc je miš! Ali je bilo treba toliko časa za to, da so našli za nas bolj komplicirano in zamudno rešitev od sedanje." Protest šolnikov je prav gotovo upravičen. Denarja nimajo mnogo in zato se tudi povečanju upravnega kadra izogibajo. Vsakršna večja administracija pa zahteva tudi več časa in več ljudi. To, kar dobe šolniki sredstev, jih lahko knjižijo kar po enostavni varianti. Na zasedanju so bili šolniki v manjšini in zakon je bil sprejet. Vzdrževanje „miši po hitrem postopku" zanje ne bo poceni. Pojedla bo še enkrat več kot dosedanje enostavno knjiženje. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll SKUPŠČINA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE: Strokovnjakov manjka Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje se je minulo sredo prvič sestala v novem sestavu. Izvolili so tudi novega predsednika Janeza Japlja, člana predsedstva republiških sindikatov, in se dosedanjemu predsedniku Mitji Švabu zahvalili za uspešno vodenje skupščine. Mimo teh formalnosti so člani skupščine že na prvi seji obravnavali celotno pro- blematiko zaposlovanja v naši republiki. Pri tem so ocenili, da je gibanje zaposlovanja ugodno, saj imamo letos že 4% več zaposlenih kot lani. Še zmeraj pa ima služba zaposlovanja evidentiranih 16.000 brezposelnih delavcev. Od tega je 70% mladih ljudi, predvsem deklet, ki nimajo nikakršne izobrazbe niti dokončane osnovne šole. Še bolj kritič- no je dejstvo, da delovne organizacije sploh ne morejo dobiti strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Vzroke za to so na skupščini skušali opravičiti z odhajanjem slovenskih strokovnjakov na delo v tujino in tudi s tem, da strokovnjaki, ki delajo v naših podjetjih, iz različnih vzrokov niso vedno zaposleni na pravem delovnem mestu. Ž. komunalno opremljanje grad-beilih zemljišč. Pocenitev pa je mogoča le s povečano gostoto, oziroma z gradnjo večjih stanovanjskih objektov. Uveljaviti pa je potrebno sistem pospešenega plačevanja stanarine kot dopolnilnega vira finansiranja za gradnjo stanovanj. Tako v načelu in v smislu sprejetih smernic. Praksa pa je precej drugačna. Stanovanjska gradnja v celjski občini se je začela zmanjševati zlasti po letu 1967. Medtem ko je še leta 1967 bilo zgrajenih 483 stanovanj, je bilo leta 1968 zgrajenih le 377 stanovanj, leta 1969 pa komaj 236 stanovanj. V letošnjem letu je bilo do 20. septembra zgrajenih 226 stanovanj. Predvidevajo sicer, da se bo število novozgrajenih stanovanj do konca decembra povzpelo na blizu 350, ker je v gradnji 1169 stanovanj, od tega 426 v družbeni lastnini ter 743 v zasebni lasti. Odborniki so v razpravi pod- prli tudi stališča ustreznih ko misij občinskega sindikalneg sveta ter občinske konferenc SZDL in opozorili na nujno r2 cionalizacijo gradbenih zeinljisc in objektov. Pri tem so dali nj0 čan poudarek pospešeni bio kovni gradnji. . . V razpravi so odborniki o činske skupščine priporoon/J naj se čimprej izdela večlet program stanovanjske gradnj . Tako bi tudi gradbena podjerj imela jasnejšo perspektivo ® tudi njihovo angažiranje denarj bi bilo bolj utemeljeno, boj* ekonomično. Seveda pa gre P tem tudi za drugo plat medalj^ Po dosedanjih podatkih je oko f 30 odstotkov sredstev za gra, njo stanovanj neizkoriščen . oziroma uporabljenih v dnie namene. Če bi pa imeli dolg ročnejši perspektivni progra . bi lahko uveljavih načelo, da j treba namenska sredstva trosi ^ izključno namensko za gradnji, stanovanj. f MILAN BREČE s IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI Naših dvajset let V Slovenjskih Konjicah se pripravljajo na proslavo 20-let-nice delavskega samoupravljanja. Začetek proslave bo ob koncu novembra, končan pa bo v prvi polovici decembra. Osrednja proslava bo 26. novembra zvečer, ko bo otvoritev razstave dokumentov, fotografij | in drugega gradiva, ki bo pričalo o razvoju delavskega samq>-upravljanja na območju občine v minulih dvajsetih letih. Čeprav bodo najbolj dobrodošli • akti iz prvih let samoupravljanja ■ so se organizatorji odločili, da bodo prikazali tudi gradivo iz kasnejših let in tudi letošnje spremenjene in dopolnjene statute delovnih organizacij. Pričakujejo, da si bo razstavo, ki bo v Domu kulture, ogledalo veliko ljudi. Na isti dan zvečer bo v Domu kulture gostovalo mariborsko gledališče. Za to predstavo je občinski sindikalni svet razposlal vstopnice delovnim kolektivom. Praznovanje bo končano v prvi polovici decembra, ko se bodo srečali člani prvih delavskih svetov in predstavniki šestih podjetij iz konjiške občine z vodilnimi predstavniki oblastnih, političnih in gospodarskih forumov v občini. Občinski sindikalni svet bo takrat podelil posebna priznanja pionirjem na področju delavskega samoupravljanja. Ta priznanja bodo dobili člani delavskih svetov podjetij: Konus, LIP in pekarne Rogla iz Slovenskih Konjic, Kovaške industrije Zreče, Tovarne kovinskih izdelkov Vitanje in opekarne v Ločah. Ta podjetja so obstajala namreč že pred dvajsetimi leti, medtem ko so druga podjetja v občini nastala šele po uvedbi delavskega samoupravljanja. Po nepopolnih podatkih še živi okoli 110 članov prvih delavskih svetov in direktorjev, ki so tiste čase tudi bili organi upravljanja. V. L. S Gradbeno podjetje „Graditelj“ iz Kamnika je letos s slavnostno sejo delavskega sveta, ki so jo imeli na Šimnovcu-proslavilo svojo 15. obletnico. Njihova pot ni bila lahkU’ pa vendar je 274-članski kolektiv letos že dosegel 2 nu*1' jardi starih dinarjev realizacije, od tega kar za pol milijar' de starih dinaijev s stanovanjskimi površinami za. tfg' Razen tega, da so širili svoje proizvodne zmogljivosti,5 iz leta v leto izboljševali tudi materialni položaj člane kolektiva. Njihovi povprečni osebni dohodki so letos z 1311 dinaijev. Prihodnje leto bo dograjen samski dom z člane kolektiva, v katerega so vložili svoja sredstva. to svečanost, ki ni bila samo pogled nazaj, temveč P. 0>j nost, da se pogovore o načrtih za naprej, so povabili tu svoje upokojence. — J. M. ■■■■■** Kako delimo in zbiramo sredstva Čeprav se v našem gospodarskem življenju pogovarjamo veliko raje o delitvi kot o ustvarjanju, tudi v razgovorih o tej ,,priljubljeni jugoslovanski temi" še nismo prišli daleč. Enkrat se bojimo „nesamoupravnih posegov v sfero samoupravnih pristojnosti", drugič se izgovarjamo na neusposobljenost davčnih služb, če nam ne uspe zbrati dovolj denarja za kritje druibenih potreb itd. Posledice pa so slej ko prej enake: nekontrolirana politika delitve, nered pri zbiranju denarja za skupne potrebe. Prve praktične korake pri samoupravnem oblikovanju delitve so do sedaj napravili samo gradbeniki. Izkušnje kažejo, da je ta sporazum o delitvi vnesel precej reda v politiko delitve, razen tega pa krepi samoupravljanje in spodbuja modernizacijo v gradbeništvu. V rokah imamo sicer še 1963. leta sprejeti sporazum o enotnih kriterijah (avtorji: sindikat, ZIS in zvezna gospodarska zbornica), na podlagi katerega služba družbenega knjigovodstva vsako leto primerjalno analizira gospodarjenje, in zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah iz leta 1969. Na podlagi tega zakona pa še nobena republika, razen Slovenije, ki je objavila osnutek, ni sprejela svojih zakonov, r' Nekaj novosti v delitvi napovedujejo teze (samo kot delovno gradivo) delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata, zvezne gospodarske zbornice in zveznega izvršnega j sveta. Njihovi avtorji predlagajo: da se spremeni in dopolni zakon o dohodku in sprejme družbeni dogovor na ravni fede- racije o posameznih vprašanjih, da naj republike z zakonom predvidijo obveznost sprejema družbenih dogovorov o točno določenih elementih; da je treba sestaviti skupno telo, ki bi spremljalo uporabo vsega mehanizma usmerjenja delitve, da naj samoupravni in družbeni dogovori postanejo obvezni, ko jih sprejme večina delavcev in delovnih organizacij in da je treba predvideti arbitražo ter določiti enoten sistem družbenega informiranja o delitvi in rezultatih poslovanja delovnih enot. O teh tezah pa bodo šde razpravljali. Kdo ve, morda bodo le doživele boljšo usodo kot nekateri prejšnji predlogi. Kako „moderno" pa zbiramo denar za skupne potrebe, velja ilustrirati z enim samim primerom, z opisom obračunavanja prometnega davka v trgovini. Statistiki so izračunali, da zasosluje trgovina v Jugoslaviji pri obračunih prometnega davka več kot 6.000 kvalificiranih in visokokvalificiranih uslužbencev, kar jo stane letno 90.000.000 dinarjev. Številke postanejo verjetnejše, če upoštevamo, da ima samo zvezni prometni davek 20 tarifnih številk s 60 različnimi stopnjami, vsaka stopnja pa desetine obračunskih osnov. Tako republiški in občinski prometni davek obračunavajo na podlagi več desetin različnih osnov, z več sto podskupinami. Podjetja v Srbiji npr. razen obračuna 20 tarifnih številk in 60 različnih stopenj zveznega, evidentirajo 15 različnih stopenj republiškega in več kot 400 stopenj občinskega davka na podlagi več sto različnih vrst osnov. 2e razširitev dejavnosti v drugo občino pomeni izplačilo davka na 17 različnih vplf čilnih računov. Za razumevanje teh problemov je zvezfl1 sekretariat za finance izdal več kot 700 tolmačenj, republiški organi pa približno 3.000 takih in podobnih aktov. ReS so davčne stopnje in osnove obdavčenja ena od osnovnih instrumentov ekonomske in tržne politike občin, vendar Pa je vprašanje, 'ali so razlike v stopnjah občinskega davka M V do 37 stopenj), ki znašajo v 40% samo nekaj točk (ne pt() centov), res tako pomemben instrument, da bi delovne orgij' nizacije morale temu posvetiti na milijone delovnih ur, ce hočejo premostiti to oviro pri teritorialno poslovnem širfi' Nič čudnega torej, če trgovina zahteva, da se j jz zakonci’1 določi nadomestilo za davčno-administrativne opravke, Pr' katerih naj bi sorazmerno sodelovale vse teritorialno-p0’1 tične skupnosti. Trgovina je namreč z zneskov’ 8.000.000,00 dinarjev prometnega davka, ki se pobira prek nje,jpostala največji (in še neplačani) davkar. ... C e želimo gospodarsko naglo napredovati (ali se vsaj čith prej izkopati iz sedanjih gospodarskih težav), moramo p° temtakem posodobiti in poenostaviti tudi delitev in obduv čevanje. S kompliciranimi predpisi ni mogoče sprošča tržnih zakonitosti in poslovnih odnosov. Še v srednjem veku si niso privoščili razkošja: kolik0 občin, toliko trgov. Le zakaj bi si ga zdaj? ^ 5°s hi V MEŽIŠKI DOLINI SE PRIPRAVLJAJO Na GLASOVANJE O PRISPEVKU ZA INVESTICIJE V ŠOLSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 22. novembra bodo glasovali »za« bo referendum uspel, v kar pa na Ravnah ne dvomijo, bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom za investicije v šolstvo in otroško varstvo 14 milijonov dinarjev Čeprav so si že vrsto let v ' Mežiški dolini prizadevali, da bi 1 " kolikor toliko — normalizirali 1 stenje na področju šolstva in | “boškega varstva, v tem niso v 1 “Moti uspeli. Štiridesetletno za-■ Mudo je kaj težko odpraviti, 1 Posebej tudi zato, ker se je Me-; Mška dolina zadnja leta hitro j [“Zvijala, število prebivalcev se Podvojilo, naseljevale pa so se Pbdvsem mlade družine. V občini Ravne na Koro-skem so začeli že 1963. leta s Pfvo načrtno akcijo odpravlja-?]“ problemov v šolstvu in otro-varstvu, vendar pa zaradi ““gotovih virov financiranja Vseh problemov prav gotovo ni-80 mogli odpraviti že s prvim Pr°gramom. Letos so ugotovili, da so raz-P°ložljiva proračunska sredstva, P? tudi sredstva delovnih orga-"bacij, premajhna, da bi lahko rešili vse pereče probleme na področju vzgoje in izobraževanja. Po prvih izračunih bi potrebovali 22 milijonov din, vendar pa je treba dakoj dodati, da s tem ne bi ustvarjah kakršnegakoli razkošja, pač pa bi do leta 1975 dosegli — na področju šolstva in varstva — slovensko povprečje. Ker so prebivalci Mežiške doline že doslej solidarno reševali vrsto skupnih nalog, so se odločili za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bo 22. novembra, in če bo to ljudsko glasovanje uspelo, bodo zbrali v prihodnjih 5 letih s prispevki občanov 14 milijonov dinarjev za investicije v šolstvo in otroško varstvo, 4 milijone dinarjev bi prispevala skupnost otroškega varstva, za uresničitev programa investicij pa bi potem ra- Vrtec „Žerjav“ se komaj lahko imenuje vrtec. Otroci imajo sicer streho nad glavo in tudi varstvo, vendar pa je vrtec stara, nekoč stanovanjska baraka. bili le še okrog 4 milijone din, ki pa jih bodo skušali zagotoviti s posojili. Kot je povedal predsednik ravenskih sindikatov ALOJZ JEHART, so delovni ljudje Mežiške doline na zborih delovnih ljudi podrli akcijo, prav tako tudi upokojenci. Oboji pa so menili, da zaradi krajevnega samoprispevka nihče ne bi smel biti prizadet. Zato je občinska skupščina pred dnevi tudi nekoliko spremenila višino obremenitev. S sredstvi krajevnega samoprispevka bi gradili v Cmi, Mežici, na Ravnah, v Javorju, Ko- privni, Podpeči, Šentanelu, Lokovici, Lešah, Kotljah in Strojni ter na Prevaljah. Zaposleni bodo plačevali, če bo referendum uspel, krajevni samoprispevek v takšnile višini: pri mesečnem osebnem dohodku od 700 do 1000 dinarjev 1 %, pri osebnem dohodku nad 1000 dinarjev pa 1,5%. Dru- žine, kjer ne pride 300 din dohodka na družinskega člana (v dohodek se ne računa otroški dodatek in štipendija), pa bodo oproščene plačevanja krajevnega samoprispevka, podobno kot vsi zaposleni, ki prejemajo manj kot 700 din osebnega dohodka na mesec. Upokojenci bi plačevali samoprispevek po naslednji lestvici: tisti, ki prejemajo do 700 din pokojnine na mesec, bi bili samoprispevka oproščeni, prejemniki pokojnin od 700 do T000 dinarjev bi plačevali na mesec 0,5 % krajevnega samoprispevka, pri pokojnini od 1000 do 1300 dinarjev 1 %, od pokojnine 1300 in več dinarjev M. L. Ne skoparijo, ko gre za znanje delavcev Kolektiv tovarne barv in lakov Color v Medvodah že dolga leta posveča pozornost izobraževanju zaposlenih , v Javorjah je v privatni hiši. Prostori so temni, neprimerni za pouk, pozimi mrzli, saj je hiša °trajana in vlažna. Konec tega meseca bo izročil kolektiv medvoškega Coloija svojemu namenu novo najsodobneje opremljeno tovarno. Za delavce, ki so na račun nove tovarne delali zadnja leta z zategnjenim pasom in visoko zavihanimi rokavi, bo to velik praznik. Velik predvsem zato, ker se jim bodo vloženi napori v prepotrebne nove proizvodne površine pričeli obrestovati... Čeprav je kolektiv vsa zadnja leta usmerjal večino svojih naporov v rekonstrukcijo in gradnjo nove tovarne, so samoupravni organi kljub temu ves čas skrbeh za potrebno izobraževanje delavcev in krepitev svojega strokovnega teama. „Za izobrazbo delavcev v proizvodnji že vrsto let skrbimo sami...“, nam pripoveduje KRATKOVIDNOST SE OGRAJUJE S PLOTOM aJne občine skupno načrtujejo svoj gospodarski razvoj # Tudi potrebe po kadrih bi morale po-sestavni del kratkoročne in dolgoročne, politike delovnih organizacij # Strokovnjake potrebu-ssiejo/ poti do njih pa so različne # Najbolj kratkovidna pot je »snubljenje« strokovnjakov področje sodi med pre- le.ki se v Sloveniji najhitreje raz- kj"' pospešen razvoj načrtu-ioi tudi v svojih kratkoročnih in hijJ^čnih programih. Zato je ra-stt0, lv°> da se bodo potrebe po lilte ?Vn*h ijudeh, ki so že sedaj ve-56 Povečale. Znanju so torej na ^ rn področju vrata odprta. % temu pa v zadnjih dveh le-h>nc80tavljajo, da se strokovni kadri 8oSd etltrhajo predvsem v večjih in so farsko močnejših podjetjih, ki Pog0. sPosobna nuditi tudi boljše X* '““L in tudi večji zaslužek. *W Ostajajo manjša podjetja brez L^0°Vn'l' kadrov, čeprav jih še shja “’0trebujejo. Problem pa ne na- % Satno pri strokovnjakih, ki se novo zaposljujejo, temveč je Pereče dejstvo, da strokov- njaki z izkušnjami iz manjših, delovnih organizacij odhajajo v večje. Tako breme izobraževanja in usposabljanja kadrov nosijo predvsem manjša podjetja, ki od teh prizadevanj nimajo nikakršnih koristi. Ob tem na obalnem območju opozarjajo še na drug problem. „Konjunktura“ na tržišču kadrov in ob tem še „snubljenje“ negativno vplivata tudi na uveljavljanje pripravništva, ki je pomemben element usposabljanja mladih ljudi. Med tistimi, ki iz manjših delovnih organizacij gredo v večje, je namreč dobršen del pripravnikov, ki jim večje delovne organizacije še pred potekom pripravniške dobe zaupajo odgovornejšo delo, jim dajo višji osebni dohodek in ob tem poravnajo še obveznosti (štipendije itd.), ki so jih imeli do prejšnje delovne organizacije. Delovne organizacije na obalnem področju so na primer v letu 1969 sprejele 200 pripravnikov z višjo in srednjo šolo. Na tisoč zaposlenih v gospodarstvu je bilo to takrat 12,6 %, čeprav je v Sloveniji ta odstotek znašal 6,6. Nepolni dve leti od uvedbe zakona o pripravnikih pa je povpraševanje delovnih organizacij večje od ponudbe, kar velja tudi za štipendiranje. Na obalnem področju opozarjajo na takšno kratkovidno kadrovsko politiko večjih delovnih organizacij zlasti sedaj, ko so se zedinili, da bodo območje vseh treh občin odslej obravnavali kot enovit gospodarski prostor. Ob tem, ko so ustanovili skupni organ - Obalni svet, ko pripravljajo skupne programe gospodarskega razvoja, je še zlasti pomembno, da tudi manjše delovne organizacije polno zaživijo, kajti le tako bodo skupni načrti izpolnjeni. Sindikati na oblanem področju menijo, da bi bila za smotrnejši in načrtnejši razvoj tega področja vsekakor potrebna tudi bolj načrtna kadrovska politika. Zavoljo tega razmišljajo o tem, da bi delovne organizacije sklenile družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja strokovnjakov. S takšnim družbenim dogovorom naj bi zavrli tudi kratkovidno snubljenje strokovnjakov v tistih delovnih organizacijah, ki danes imajo sredstva, da nudijo delavcem boljše zaslužke C. K. Mirko Korinšek, pravnik v Co-lorju, ki med drugim skrbi tudi za potrebno izobraževanje kadrov. „Za profile delavcev, kakršne potrebujemo pri nas, enostavno ni šol. Niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji. Tako smo v tem pogledu prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in seveda svojim materialnim možnostim." Že dobrih pet let so v Color-ju tako rekoč na dnevnem redu izobraževalni tečaji. Delavci so pri učenju resni in nikogar ni treba siliti, saj spričevala med drugim prinašajo točke, točke pa seveda denar in s tem lepše življenje. „Vse tečaje organiziramo pod okriljem Delavske univerze Boris Kidrič ...“, nadaljuje Mirko Korinšek. „Učne programe izdelamo sami, cfelavska univerza nam jih le pregleda in potrdi. Predavanja pa so pri nas in tudi predavatelji izhajajo izključno iz vrst naših strokovnjakov. Spričevala o doseženi kva-lifikaciji izdaja potlej seveda delavska univerza". Delavci obiskujejo tečaj petkrat do šestkrat na teden v popoldanskih in večernih urah. Glede na to, da imajo tečajniki dnevno od štiri do pet ur predavanj, in to poleg rednega dela v tovarni, predstavlja vse skupaj za posameznika precejšen napor. Tečaj za pridobitev polkvali-fikacije organizira delovna orga- nizacija občasno, glede na število ljudi, ki potrebujejo to izobrazbo. Tečaj obsega osemdeset do devetdeset ur predavanj in je obvezen za vse tiste, ki delajo v proizvodnji in nimajo razen osemletke nikakršne izobrazbe. Tečaj za pridobitev kvalifikacije pa je seveda precej zahtevnejši. Obsega blizu tristo ur predavanj. Od tega je polovica časa namenjena zgoščenemu pouku, druga polovica pa ponavljanju in utrjevanju znanja. Narava dela v tovarni Color zahteva od zaposlenih poleg potrebne strokovne izobrazbe tudi uspešno opravljen tečaj za izprašane gasilce. Temu tečaju, ki traja trideset ur, se v tovarni ne more nihče izogniti, ker je brez izjeme obvezen za vse. Tudi ta tečaj organizira delovni kolektiv po potrebi, lahko bi zapisali vsako leto, kot organizira Color vsako leto tudi tečaj za varnost pri delu. Vsi ti tečaji niso poceni in mora zanje odšteti delovna skupnost čeden kupček denar ja. Samo tečaj za pridobitev kvalifikacije velja kolektiv več kot dvanajst novih tisočakov. In, če k temu prištejemo še šti pendije, ki jih Color redno podeljuje za študij na visokih, višjih in srednjih šolah, potlej vidimo , da v tej delovni organizaciji v ničemer ne skoparijo, ko gre za investicije v znanje zaposlenih. A. ULAGA miest POHIŠTVO VASE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLACDIJA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica Sodobni prostori cerkniškega podjetja Brest Skupina fprmatk za obrez pohištvenih elementov Samoupravljanje je omogočilo nadaljnjo rast podjetja. Centralni delavski svet in drugi organi so pri sprejemanju razvojne politike dajali in še dajejo podporo, da se razvijemo v najmodernejšo in najbolj sposobno proizvodnjo doma in daleč naokrog. To hotenje in ta pripravljenost zahtevata veliko odgovornost. Navajeni na samorastniško prerivanje bomo tudi v bodoče kos vsem težavam, prepričani v zmago naših hotenj. (Iz zapisa v »Brestovem obzorniku44 ob 20. obletnici samoupravljanja) V tovarniškem glasilu »Brestov obzornik44, ki letos izhaja že četrto leto, smo med drugim lahko prebrali, da podjetje »Brest44 na sejmih, kjer sodeluje z razstavljenimi izdelki, prejema številne nagrade in pohvale. Tako je bilo tudi na beograjskem sejmu pohištva, kjer se je »Brest44 predstavil skupno še z osmimi slovenskimi proizvajalci. Izdelki »Bresta44 tudi na tem sejmu niso ostali brez priznanja. Posebna žirija je za najučinkovitejši ambient dnevnih sob »BARBARA44 podjetju podelila zlato skrinjo, za sistem »BARBARA44 pa diplomo. V CERKNIŠKEM BRESTU PO VELIKI REKONSTRUKCIJI V Brestu so se pred dobrim letom odločili za veliko rekonstrukcijo domala vseh svojih tovarn # V nove stroje in v novo teh nologijo so investirali več kot 40 milijonov novih dinarjev # Vrednost proizvodnje se bo po rekonstrukciji od lanskih 120 jonov novih din že letos povzpela na 180 milijonov 9 Prvi v lesni industriji in med prvimi v državi so začeli voditi proizvod njo po sistemu DISPO # Kmalu bodo začeli obdelovati podatke s pomočjo elektronskega računalnika # S pomočjo medh^ rodne organizacije UNIDO so začeli organizirati službo za raziskavo tržišča # Obdelava tržišča in prodaja izdelka po naJ' sodobnejših metodah Cerkniški »Brest44 je eden izmed največjih lesnoindustrijskih proizvajalcev ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji. Izdelke tega več kot 1600-članskega kolektiva zasledimo v vseh trgovinah s pohištvom, na sejmih po Jugoslaviji in izven njenih meja, skratka povsod, kjer iščeš kvalitetne izdelke pohištvene industrije. Že pred leti je veljal »Brest44 s svojimi stroji in s tehnološkimi postopki za sodobnega proizvajalca. Toda glede na to, da je bil le eden med najboljšimi, da torej še ni dosegel svojega vrha, se je delovna skupnost odločila za težko in pomembno nalogo. »Stopiti moramo korak naprej, kar pomeni, da moramo strojno opremljenost, predvsem pa tehnološke postopke še bolj približati evropski in svetovni kvaliteti,44 so si v tistih dneh pripovedovali v »Brestu44. In odločili so se za veliko rekonstrukcijo domala vseh njihovih tovarn. Te dni, ko bodo odprli tudi nove poslovne prostore in ko bodo začeli obdelovati podatke na elektronskem računalniku, bo rekonstrukcija tudi uradno zaključena. za obnovo in razvoj in kredite domačih bank. Vrednost proizvodnje se bo po rekonstrukciji od lanskih 120 milijonov N-dinarjev že letos povzpela na 180 milijonov nove sušilne kanale, ki so popolnoma mehanizirani in avtomatizirani. V okviru rekonstrukcije tovarne pohištva v Cerknici so v I I Kazalci gospodarjenja kažejo, da so v ,3restu“ v prvih devetih mesecih letos dosegli odlične poslovne rezultate. Tako se je povečala produktivnost, merjena s fizičnim obsegom proizvodnje na zaposlenega za 20 %, ekonomičnost poslovanja, merjena s stroški poslovanja v primerjavi z ustvarjenim dobičkom za 7 %, rentabilnost poslovanja, merjena z akumulacijo v primerjavi s poprečno vloženimi sredstvi pa je porasla za 2 %. I I V nove stroje in v novo tehnologijo so investirali dobrih 40 milijonov N-dinarjev. Poleg lastnih sredstev je kolektiv najel tudi kredit Mednarodne banke dinarjev. V podjetju zatrjujejo, da bo mogoče s to rekonstrukcijo v nekaj letih doseči vrednost proizvodnje, ki bo presegala 250 milijonov N-dinarjev ob nespremenjenem številu zaposlenih. Največ denarja so porabili pri rekonstrukciji tovarne pohištva v Cerknici. Razen tega, da so nabavili veliko novih strojev, da so strojni park skoraj v celoti zamenjali, so v tej tovarni vpeljali tudi popolnoma novo tehnologijo. Ta prizadevanja že dajejo rezultate. S to rekonstrukcijo so v tovarni pohištva v Cerknici odpravili ozka grla, ponosni so na centra, ki so ga postavili v »Brestu44. V elektronskem računskem centru bodo prav kmalu začeli obdelovati najrazličnejše podatke, ki jih potrebujejo pri gospodarjenju, na različnih seminarjih pa so usposobili strokovnjake za upravljanje s tako zapletenimi napravami, kot so elektronski računalniki. Elektronskega računalnika pa ne bodo uporabljali samo za potrebe podjetja, marveč se ga bodo lahko posluževala tudi druga podjetja v cerkniški občini. Ob tem, ko so v Brestovih tovarnah v proizvodnji, tehnolo- keting pa je tudi zagotovilo, bomo z njim v podjetju mobili' zirali vse sile, da bi tako zado; voljili potrošnika in da bi bi*1 zadovoljni tudi mi. Skratka čimbolj želimo preiti na lasteč proizvodni program. Se razume; da vsega ne bomo dosegli čet noč. S potrpežljivostjo in pr*23, devnostjo slehernega v delov** skupnosti pa bomo prve rezu tate nove organizacije lahko p° želi v naslednjih dveh ali tre letih.44 Obsežna rekonstrukcija stovih44 proizvodnih zmogfl vosti se zaključuje. Poleg t6**11 Komandni prostor sistema DISPO, iz katerega vodijo proizvodnjo v tovarni pohištva Cerknica STRAN 10 »Brestu44 kot prvi v lesni industriji in med prvimi v državi začeli z vodenjem proizvodnje po sistemu »DISPO44. Bistvo tega sistema je vodenje proizvodnje iz enega centra, kar zagotavlja pregled nad proizvodnjo in kontrolo nad vsakim delovnim mestom v vsakem trenutku. Poleg tovarne pohištva v Cerknici je tudi tovarna ivernih plošč. Pri rekonstrukciji te tovarne so proizvodnjo iveric s popolnoma avtomatskimi obrezovalnimi stroji prilagodili potrebam proizvodnje ploskovnega pohištva cerkniške tovarne. Podjetje »Brest44 ima svojo poslovno enoto tudi streljaj iz Cerknice — v Martinjaku. Tu so proizvodnjo specializirali in zdaj izdelujejo samo oblazinjeno pohištvo, ki je danes na trgu zelo iskano blago. Z nekaterimi novimi stroji so tudi v tej tovarni proizvodnjo pohištva še bolj modernizirali. V zvezi z veliko »Brestovo44 rekonstrukcijo pa moramo omeniti tudi novo poslovno zgradbo, kjer bodo dobile svoje prostore skupne strokovne službe, v spodnjih prostorih pa bo trgovina s pohištvom in stalna razstava vseh Brestovih izdelkov. Gradnja tega objekta je bila nujno potrebna, kajti številnim kupcem, ki so prišli v tovarno, doslej niso mogli pokazati vseh svojih izdelkov drugače kot s pomočjo prospektov. In ko že naštevamo dosežke rekonstrukcije, ne smemo mimo elektronskega računskega Dnevna soba Alexandra giji in organizaciji dela, dosegali čedalje višjo raven, se je pokazala potreba po strokovnejši obdelavi tržišča za prodajo izdelkov. »Ugotovili smo, da moramo imeti ob sodobni proizvodnji tudi sodobno prodajo naših izdelkov44, pripoveduje inž. Dušan Trotovšek, direktor marketinga v podjetju. »Zagotoviti moramo najvišjo obliko odnosov med proizvodnjo in potrošnjo. To pa lahko dosežemo le z organizacijo marketinga, ki smo jo vpeljali s pomočjo strokovnjakov mednarodne brganiza-cije UNIDO44. »Kaj pomeni marketing za vaše podjetje? 44 »To, kar smo doslej delali bolj ali manj na pamet, bo treba zdaj najprej potrditi s sodobnimi metodami pri obdelavi tržišča in prodaji izdelkov. Mar- loških in organizacijskih xx0'f \ii \ pa so v podjetju mislili tuo*^,. izboljšanje delovnih razu*®1 ijjj lavcev. V Cerknici so zgra ^ novo delavsko restavracij0 ^ t lastno ambulanto. Okolic0. v vamiških poslopij so ured* ^ prijetno skladje. Cerknic^, širi, utripa m živi z »rnC;.1 gte. nove hišice delavcev, ve0J®., jji vilo stanovanj v novih bi0*0' v asfaltirane ceste — vse jU3 zadnjih nekaj letih pop°*n spremenilo podobo tega trg - ^ Zaključek rekonstrukcij ^ modernizacije »Bresta44 Pa P v čas praznovanja 20. obje ^ samoupravljanja v podjetJu’ jji lovni kolektiv, ki je iz sk'011 .0- -< žagarskih objektov uSlvarl trjp k demo pohištveno bid**5 >, lahko z zaupanjem zdaj S v.L na prihodnji razvoj sam°uP Ijanja in gospodaijenja. ŠPORT IN REKREACIJA ^LEC: Zaključek iger d [ec letu Komisija za šport in rekreacijo p: I ^inskem sindikalnem svetu Zale ^.organizirala v letošnjem let L^ovanje vil športnih panogah: bn k\Plavanju, namiznem tenisu, J,.“Ja. šahu, smučanju, rokometu, ^anju, odbojki, kegljanju in JOmetu. Tekmovanj se je udele-, O bližu 1.000 delavcev iz 26 de-kolektivov. ^jiajveč uspeha so poželi tekmo-1,0' iz podjetja Ferralit, ki so ijJJ'0 zapored osvojili najvišjo lovo-. 0’ Drugo mesto so si priborili i/«tavniki Tekstilne tovarne Pre-u j4! tretje pa športniki Pohištvene Ostrijo Garant Polzela, ^“.zaključku športnih iger bo ob-sindikalni svet skupaj z Ra-(jJ4 Celje organiziral v mesecu de-bfu javno zabavno glasbeno od-tj,0’ na kateri bodo objavili rezul- delavskih športnih iger v občini kn *n podelili prehodni pokal in Rezultati najboljših ^pIN POSAMEZNIKOV: Linčanje - moški: 1. Markovič j ,annja Žalec), 2. Veber (Prosveta s? ‘e4), 3. Lakner (Prosveta Žalec); 2 n?ke: 1. Kristan (Prosveta Žalec), 5', Delak (Stanovanjsko podjetje 3. Špeh (Prosveta Žalec); KEGLJANJE - EKIPNO: 1. fe24ni obrat Vransko 2. Garant 3. Juteks Žalec; POSA-^GrTi. lrDl0lc ANDE Vransko L ^EZbJO: _____ ______ (j^š^alFerraiit Žalec), 3.' Kačič L^KOMET: 1. Juteks Žalec, 2. ?®nt Žalec, 3. Sigma Žalec; lib POETIKA: 1. KK Mleko Celje, njp^nlit Žalec, 3. Tekstilna tovar- j (g^EELJANJE - ekipno: 1. To-*' njj | nogavic Polzela, 2._LIK Savi-&mf'emPeter 3. Ferralit Žalec; po-. CZno: 1. Novak (LIK Savinja j" {gVjrPe*er), 2. Korun (Tovarna no-. °lzela), 3. Zupanc (Tovarna fcric Polzela); boi^EOS: 1. Tekstilna tovarna Pre-r3 2. Ferralit Žalec, 3. KK Mleko (j JjAkOZNI TENIS - ekipno: 1. ^ata t ^a^ec> 2. Juteks Žalec, 3. Eolzela; posamezno: 1. Ho-•• 'ant „eEs Žalec), 2. Mlakar (Ga-J-^ec) ela)’ 3‘ Fonda (E®113111 NOGOMET: 1. Juteks 'jjo^ejg2- SIP Šempeter, 3. Granat • ,T»u YANjE: 1. KK Mleko Celje, 1 fct ■>sJEna tovarna Prebold, 3. Fer-l-1 rj/nkc; ' Jova OJKA: 1. SIP Šempeter, 2. 1 fCa noSavic Polzela, 3. Garant I.tAH: I. Skupščina občine Žalec, j^ŽaP13 tovarna Erebold, 3. Pro- k\?NCNi VRSTNI RED v tekmo-Mil2,3 Prehodni pokal Občinskega * '!4n|u 6ga sveta Žaleč pa je na- 1 IlokFERRALIT ŽALEC, 1.022 I m&A?- TEKSTILNA tovarna I ^i"°LD 754, 3. GARANT POL-1 »V16- 4- KK MLEKO CELJE | V (?• JUTEKS ŽALEC 556, 6. ŠEMPETER 532 TOČK ITD. V. S. 'Vr it ^ Z novomeške slovesnosti: Janko Goleš, podpredsednik OSS Novo mesto izroča priznanje predstavnici komunalnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Poljančevi (foto: S. Dokl) OB ZAKLJUČKU SEDMIH LETNIH SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER ObSS NOVO MESTO Vse več plavalcev Letošnjih sindikalnih letnih športnih iger OSS Novo mesto se je udeležilo 1200 delavcev ali blizu 10 odstotkov vseh zaposlenih Pred dnevi je bila v Novem mestu, v dvorani občinskega sindikalnega sveta, prisrčna slovesnost. Prisostvovali so ji predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij, tekmovalci, člani občinskega sindikalnega sveta, predsednik občinske skupščine in številne osebnosti z območja novomeške občine. Osrednja točka slovesnosti je bila podelitev priznanj vsem tistim športnikom oziroma delovnim organizacijam, ki so se na minulih letnih igrah ObSS Novo mesto najbolje odrezale. Tekmovalci so prejeli diplome in plakete, tri najuspešnejše ekipe delovnih organizacij pa lepe pokale. Tudi to pot so se najbolje odrezah športniki gradbenega podjetja Pionir, ki so na igrah zbrali v vseh tekmovanjih rekordno število točk in tako zasluženo osvojili lep pokal v trajno last. Po podelitvi priznanj smo zaprosili za besedo Staneta Zupančiča, dolgoletnega predsednika odbora za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto. „Že uvodoma naj poudarim razveseljivo ugotovitev, da so na letošnjih igrah sodelovale vse večje delovne organizacije naše občine. V desetih športnih panogah je merilo svoje moči 1200 predstavnikov osnovnih sindikalnih organizacij, ki so zastopali 18 delovnih kolektivov. Seveda so na igrah pridno sodelovale tudi ženske, ki so tekmovale v šestih disciplinah. Medtem ko je na prvih letnih igrah pred sedmimi leti sodelovalo blizu 300 delavcev, se je to število v zadnjih letih povzpelo na 1200 in vse kaže, da tudi v prihodnje glede števila nastopajočih ne bo večjih sprememb .. .“, nam je dejal Stane Zupančič. Vrstni red najboljših: 1. Pionir 575 točk, 2. Novoteks 538, 3. Družbene službe 532, 4. „Krka“ 386, 5. Novoles 383, 6. IMV 188 točk itd. „Nekdanji tekmovalni sistem na izpadanje se nam ni obnesel...“, je nadaljeval predsednik odbora za delavske športne igre. „Delavci so namreč menili, da sodelovanje na eni sami tekmi ni preveč interesantno. Zato smo se že pred leti odločih za ligaški sistem tek- movanj. Le prvi dve leti smo tekmovali na izpadanje ...“ Med zaposlenimi na območju novomeške občine vlada velik interes za kegljanje. Žal pa so možnosti za razvoj tega športa tu silno omejene, saj ljudje praktično nimajo kje kegljati. Gradbeno podjetje Pionir razpolaga namreč le z enosteznim kegljiščem, poleg tega pa obstoja tu še privatno kegljišče, s katerim si športniki žal ne morejo dosti pomagati. To pa je tudi vse. No, če bodo na Otočcu držah obljubo in tam zgradiU kegljišče, bodo imeli kegljači že v bližnji prihodnosti lepe možnosti za trening... „Prijetno presenečeni smo bili letos nad dejstvom, da je v vrstah naših delavcev vse več plavalcev. Tekmovanj v plavanju na 50 m prosto, 50 m prsno in v štafeti 4 x 50 m se je udeležilo namreč presenetljivo veliko število ljudi. Medtem, ko so včasih v vseh disciplinah tekmovali tako rekoč isti ljudje, je bilo letos prav obratno. To med drugim potrjuje, da ima plavanje kot oblika poletne pa tudi zimske rekreacije še lepe perspektive ... “ je z zadovoljstvom ugotavljal Stane Zupančič. |nvredstavlja na tem znameni-uraden začetek zimske l„Kktesezo?e- (jj'Ji to tlvno športno prireditev sta .Pot organizirala Zveza za j? "kiju ^uv na morju in podvod-vV y n°sti ter Hotelsko podjetje pe naVse^ Pogledih je bilo tekmo- kV?" tekmovanja je pihal tako vJidnjiT®0’ daje moral organizator Ir ' jL1? trenutku spremeniti pr-sPli tvčft-. Namesto na zunanji Menih otokov so na rarnn spremeniti pr- Namest hjkga''Menih otoke ______________ Oci n., etra in dežja lovili tekmo- Ua Lcismu- t'iOri,aVeJrni strani, kjer praktič-(A |/JU ni življenja. Ako ^ je bilo ob prehodu na cAa Q, ttstično sezono - in s tem fe"Slss”S7i.:t. Medvn6 okoli šeststo. Bilo pa bi Aas t,?,?110 Precej več, če ne bi A in n1?6111 kljub neštetim izkuš-? še v a m°č dolgoletnemu šola-Alo. ono skregan s turistično Ze samo potovanje na naše otoke predstavlja za vsakega posameznika skoraj herojski podvig. Pa še na moč iznajdljiv moraš biti, če želiš priti na primer iz Ljubljane na Hvar prej kot v štiriindvajsetih urah. Do Splita še gre, od tod dalje pa je že vse narobe, saj so zveze z mestom Hvarom razmeroma slabe. Kljub vsemu pa je na druge naše otoke še težavneje priti kot na Hvar. Na nekatere otoke vozijo ladje le enkrat tedensko; medtem, ko so nekateri prelepi kotički na našem Jadranu z javnimi prevoznimi sredstvi sploh nedostopni. .. Zato, da mi je v Splitu postrešček prepeljal z vozičkom dve potovalki od železniške postaje do trajekta, razdalja znaša blizu tristo metrov, sem moral odšteti petnajst dinarjev. Štiri dinarje več, kot pa me je stala vožnja od Splita do Starega grada na Hvaru. V Starem gradu, znanem iz priljubljene televizijske serije pod imenom „Lipo malo misto“, nisem bil niti najmanj presenečen, ko sem moral „stopati“, če sem hotel prispeti v devetnajst kilometrov oddaljeni Hvar. In ko sem v mestu Hvaru po uri prestopanja pred turističnim uradom le dočakal tricikel in njegovega lastnika, ki je naložil mojo težko opremo za podvodni ribolov, sem se pet minut zatem znašel v luksusnem hotelu Adriatik. Za slabih šeststo kilometrov dolgo pot sem porabil skoraj dvajset ur in več kot dvesto dinarjev. Pa vendar, prišel sem na Hvar, kjer so me čakali blaga klima, toplo sonce, temno modro nebo in bazen z ogrevano morsko vodo. Kdo bi si v teh pustih in mrzlih jesenskih dneh želel še kaj več? Pod streho luksusnega Adriatika so že čakale številne mestne reprezentance za nedeljski spopad v svetu tišine. Francoski tekmovalci iz Marseilla, trije najboljši podvodni lovci v Evropi, so si že teden dni prej ogledovali teren in si na svojih specialkah zabeležili vse, kar so videl' pod morsko gladino in kar bi jim utegnilo koristiti na tekmovanju za H. veliko nagrado Hvara. Ekiffa iz Ljubljane, Jože, Krešo in jaz, smo bili v tem pogledu precej bolj skromni. Zadovoljili smo se z dvema ogledoma. V soboto smo pregledali velik del področja, ki pride v poštev za podvodni ribolov na zunanji strani Peklenih otokov. Zaznamovali" smo nekaj velikih „primer-kov“ in si dobro zapomnili vsa mesta, kjer smo opazili šarge in konje. Naš „barkariol nas je sicer opozoril, da bo naslednji dan slabo vreme in da s čolni ni mogoče na odprto morje. Pa mu nismo čisto verjeli, saj je bila sobota tako lepa, da si človek lepše ne bi mogel zamisliti. Sonce je grelo kot septembra, nebo je bilo brez oblačka, razgled pa se je razprostiral vse tja do Korčule, Lastova Sušca in Biševa ... Naslednji dan bi morali odriniti na morje že okoli sedme ure zjutraj. Zaradi silnega juga, dežja in razburkanega morja, smo se vkrcali v čolne šele ob pol devetih. Na razočaranje vseh smo lovili na notranji strani otokov. Po šestih urah plavanja in napornega potaplanja je bil plen prav vseh reprezentanc nenavadno skromen. Tako skromen kot na red-kokaterem tekmovanju v podvodnem ribolovu. Evropska reprezentanca iz Marseilla, ki se je po pričakovanju najbolje odrezala, je zbrala komaj nekaj več kot 28.000 točk. Na presenečenje vseh so bili odličnim francoskim lovcem takoj za petami fantje iz Trogira, ki so se z 21.000 točkami uvrstili na izvrstno drugo mesto. Ekipa Ljubljane je ulovila osem veljavnih rib in zasedla sedmo mesto. Za seboj je med drugim pustila italijanske lovce, reprezentanco Monaka in prvokategornika z Reke. Kljub slabemu rezultatu smo bili z' uvrstitvijo zadovoljni. Italijani so na primer ostali brez točke, ker niso ulovili ene same ribe, ki bi ustrezala propozicijam tekmovanja. A. ULAGA POVRATNO PRIJATELJSKO SREČANJE ŠPORTNIKOV PODJETIJ »VOZILA« NOVA GORICA IN »ITAS«, KOČEVJE Tesno sodelovanje Zdrav duh v zdravem telesu je vodilo obeh podjetij iz Nove Gorice in iz Kočevja, ki med drugim tudi skrbita za dobro počutje svojih delavcev. Na povabilo kolektiva Itas so prišli 7. novembra na obisk v Kočevje gostje iz Nove Gorice. Obe podjetji imata zelo podoben proizvodni program in njuna dejavnost se prepleta na vseh področjih. Zato ni čudno, da sta sklenili sodelovati tudi na športnem področju. V Kočevju so bili gostje toplo sprejeti. Po ogledu muzeja so Novogoričani obiskali tudi podjetje Itas, kjer so spoznah, da so kolegi v Kočevju napravili v minulem času veliko novega. Po ogledu podjetja so povabili delavci Itasa svoje goste na kosilo v hotel Pugled, od tod pa so se vsi skupaj napotili v športni park TVD Partizan Kočevje. Gostje in domačini so se pomerili v odbojki, streljanju in šahu. Tudi na igriščih je prevladovala dobra volja. Pri nikomer ni bilo opaziti sledu nejevolje. Videti je bilo, daje namen tega tekmovanja le prijateljsko srečanje in zbližanje med kolektivoma, ki se iz dneva v dan srečujeta z podobnimi problemi. Mimogrede še športni rezultati z omenjenega tekmovanja: V odbojki so premagali domačini goste z rezultatom 3:0. Tudi v streljanju so zmagali športniki Itasa. V tej panogi sta se zlasti odrezala Franc Novak in Milan Kos. V šahu so domačini premagali goste s 3:1, medtem, ko se je peta igra končala neodločeno. Vso pozornost sta poželi igri na prvih dveh šahovnicah, na katerih sta se pomerila direktorja in sekretarja obeh podjetij. DRAGO AHAC CELJE Cetis in Prosveta prvaka v odbojki Te dni je bilo v Celju zaključeno sindikalno tekmovanje v odbojki za članice in starejše člane v okviru sindikalnih športnih iger. Ekipe so v obeh konkurencah tekmovale v jesenskem in spomladanskem delu. V jesenskem delu se je odvijalo tekmovanje po liga sistemu, vrstni red najboljših pa je naslednji: ČLANICE — 1. Železarna 12, 2. Prosveta 10,3. Savinja 6,4. Ingrad 6 točk itd. Starejši člani - 1. Ingrad 10, 2. Cetis 8,3. Železarna 4 točke itd. S seštevkom točk obeh delov tekmovanja pa je vrstni red nadjednji: Članice — 1. Prosveta, 2. Železarna, 3. Ingrad, 4. Savinja itd. Starejši člani - 1. Cetis, 2. Klima, 3. Ingrad, 4. do 5. Železarna in Emo itd. j GORŠIČ TVD PARTIZAN MARKOVCI: Uresničila se jim je dolgoletna želja V Delavski enotnosti smo že večkrat pisali o izredno marljivih in prizadevnih članih telovadnega društva Partizan iz Markovcev pri Ptuju, ki slovijo po lepih dosežkih na tekmovanjih vrepubhškem merilu. Njihovi rezultati so še toliko pomembnejši, ker gre za vaško društvo, ki je eno izmed najbolj delavnih v Sloveniji. Vrsto let je vzgajalo društvo mladi rod v težkih pogojih, vendar z voljo in željo, da bi enkrat prišlo do svojega lastnega doma. In končno se je ta dolgoletna želja izpolnila. Društvo si je zgradilo v bivši krajevni dvorani nov telovadni dom in ga minuli mesec predalo svojemu namenu. Na svečanosti je med drugimi govoril tudi predsednik občinske skupščine Ptuj Franjo Rebernik. Pri delovnih organizacijah, društvih, občanih in zasebnikih je zbralo društvo 100.000 dinarjev, medtem ko si je moralo poleg tega najeti tudi posojilo v višini 50.000 dinarjev. V novem telovadnem domu imajo potrebne sanitarije ter vso potrebno opremo za redno delo. Omembe vredno je tudi to, da bo imel dom celo centralno ogrevanje, ko bo dovolj sredstev tudi za nakup peči. F. MEŠKO Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ' pohištvo in oprema za vaš dom leszilzia, centrala ljubljana titova 51 iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin VELENJSKI LIGNIT: V Italijo in na Norveško Zadnje mesece se je izvoznikom iz Šaleške doline (Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, Tovarni usnja Šoštanj, Lesni industriji „Les-na“ Šoštanj in Rudarskemu Šolskemu centru Velenje) pridružil tudi Rudnik lignita Velenje. ^ Izvažajo - lignit. Čeprav H so pred leti trdili, da se trži-S šče, kjer je še mogoče proda-H jati lignit, zožuje, pa se je le-S tos zgodilo, da je prišlo do §E izvoza lignita. In to celo v = daljno Norveško. H Rudnik lignita Velenje je = prve pošiljke lignita poslal S jH septembra, in sicer v Italijo. = || Tja so prodali 8.340 ton li- =|| S gnita. V oktobru pa so ve- 3 H lenjski rudarji izvozili že s H 10.720 ton lignita; poslali so g g ga našim zahodnim sosedom = = 7.440 ton. Oktobra sp od- ^ 3 premili, in to z ladjo, tudi f|{ = prvo poskusno pošiljko 3 ^ 3.280 ton lignita na Norve- M S ško. Za nakup velenjskega li- 3 J gnita so se začeli resno zani- H H mati na Norveškem in raču- j S najo na možnost, da bi bilo H = treba v prihodnje odpremlja- š Š ti na „evropski scver“ večje 3 ^ količine lignita. Sklenitev ||| = kupčije z Norvežani bi bila 3 S verjetno pomemben uspeh = S velenjskih rudarjev. OaMBi 3 Precej lignita iz Velenja pa Š gre tudi v sosednjo Avstrijo. 3 Vendar pa ta „izvoz“ ni evi-Š dentiran, ker prihajajo trgov-§1 ci iz obmejnih področij av-š strijskc Koroške in Štajerske |Š v Velenje in z dinarji kupijo = velenjski lignit. 3 (vš) Most čez dolino Peračice, zgrajen v letih 1964—1966 — remek delo GIP -Gradis« 1945 25 LET 1970 Gradbeno industrijsko podjetje LJUBLJANA, KORVTKOVA Tel. 323-641 Š svojimi poslovnimi enotami Brzojav: Gradis Ljubljana SDK Ljubljana 501-1-564 Poštni predal: št. 89-11 — gradi industrijske objekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; — izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in montira gradbene konstrukcije; — opravlja ključavničarska, kleparska in krovska dela; — projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih, objektov; — izvaja investicijska dela v tujini. šillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli BRKINCI POTREBUJEJO ZA ŽIVLJENJE VEČ KOT SAMO ZRAK IN SONCE So res bogu za hrbtom? Imamo v Sloveniji res še nerazvita območja, se sprašujemo. Imamo jih, pa čeprav veljamo za najrazvitejšo republiko v Jugoslaviji. Ni mogoče zanikati pasivnosti in nerazvitosti občinskih območij v pomurskem predelu, vzhodnem delu mariborske regije, območju Kozjanskega, belokranjskega območja in zahodnodolenjskega območja. Tu so zdaj še Brkini, ki se razprostirajo v sežanski in ilir-skobistriški občini. To je ozemlje, kjer na 564 kv. kilometrih živi nekaj manj kot 12.000 prebivalcev. Medtem ko je bilo za druga nerazvita območja v Sloveniji potrošene že precej tiskarske barve, smo o Brkinih iz časopisov bolj malo zvedeli. Sem in tja smo že slišali, da tu ljudje slabo živijo, da imajo slabe ceste, da hiše razpadajo in podobno. Toda teh podatkov doslej nihče ni argumentiral. Šele v zadnjem času so na-pobudo obeh prizadetih občin izdelali podrobno analizo o razmerah v Brkinih, jo posredovali na najrazličnejše in najvišje republiške oblastne in politične ■ rorume. ..Ne moremo in ne želimo zanikati, da je bil v naših občinah v preteklih nekaj letih storjen velik korak naprej, da smo ustvarili tudi materialno osnovo za še hitrejši in skokovit razvoj v prihodnosti,“ je dejal v razgovoru Vitomir Dekleva, predsednik občine Ilirska Bistrica. „Vendar moramo ugotoviti, da je problem razvoja ali bolje rečeno rešitev Brkinov iz popolnega siromaštva in propadanja široko in težko vprašanje, ki presega moči naših občin in bo zato potrebna pomoč širše družbene skupnosti. ..“ Zakaj propadajo Brkini, zakaj so siromašni? Družbeno-ekonomski razvoj v povojnem obdobju je sprožil množično odseljevanje kmečkega prebivalstva in‘število kmetov, ki se še ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, je zdaj minimalno. To je bil hkrati glavni vzrok za izredno poslabšanje starostne strukture kmetov, poprečna starost je $ blizu 60 let, kar je vsekakor normalno. Če k temu prištejemo še izredno razvejanost zemljišč, veliko oddaljenost posameznih površin in neprimerna gospodarska poslopja, spoznamo, da se kmetijstvo v vsem povojnem obdobju sploh ni moglo razvijati. - Na območju Brkinov živi 2807 borcev in aktivistov NOV. Socialne podpore, ki jih dobiva komaj 950 ljudi, so le tolikšne, da so socialno ogroženi le zdravstveno zavarovani. - Na bistriškem območju Brkinov je okupator požgal 25 ali 60 % vseh vasi. Marsikatera zgradba od skupaj 1.011 uničenih, še danes ni obnovljena. Borcev in aktivistov pa je skupaj z umrlimi v internaciji padlo 372. - V Brkinih je bil lani ustvarjen narodni dohodek iz kmetijstva le blizu 1.500 dinarjev na kmečkega prebivalca ali le dobra tretjina od celotnega narodnega dohodka iz kmetijstva, ki je v sežanski občini znašal 3.840, v ilirskobistriški občini pa 3.200 dinarjev na kmečkega prebivalca. manj razvitim44, je na kratko obrazložil smisel akcije za nadaljnjo usodo Brkinov predsednik Vitomir Dekleva. M. Ž. ■ 12.000 prebivalcev živi zelo slabo # Vodovod ima le 12 vasi od osemindevetdesetih $ Med vojno je bilo v Brkinih požganih in uničenih 60% vasi # Mnoge hiše še dandanes niso obnovljene NOVA TOVARNA NA NERAZVITEM PODROČJU »PLAMA« ZA BRKINCE Minuli petek so v »Piami« v Podgradu ob prisotnosti Staneta Kavčiča, predsednika republiškega izvršnega sveta, spustili v obratovanje novo tovarno za proizvodnjo mehke pene # Nova tovarna je opremljena z najsodobnejšimi stroji in bo proizvajala letno 3000 ton poliuretanske pene „Plarm“ iz Podgrada je bila pred petimi leti še obrat koprskega Iplasa. Toda, ker korpsko podjetje pred petimi leti za obrat v Podgradu ni izdelalo razvojnega programa, se je „Plama“ osamosovjila. Z osamosvojitvijo so nastale nove težave. Predvsem ni bilo strokovnjakov, ker so bile vse strokovne službe skoncentrirane v Kopru. Zato so v kolektivu v minulih petih letih vložili velike napore, da so v podjetju zapolnili največje vrzeli in dobili najpotrebnejše strokovnjake. Zlasti so si morali organizirati močan razvojni oddelek, ki naj bi bil vedno na tekočem o svetovnih dogajanjih v tej stroki. ODLOČITEV: NOVA TOVARNA Lani, ko je dala „Plama“ - tovarna za predelavo plastičnih mas na trg 700 ton poliuretanske pene in ko je bilo povpraševanje po tem izdelku zlasti med pohištvenimi proizvajalci veliko, so se odločili, da zgradijo^ novo tovarno. Minuli petek je tovarna že začela obratovati in letno bodo v njej proizvedli 3.000 ton poliuretanske pene. Tovarna bo s tem lahko zadovoljila vse tržne potrebe. ,,Z razmeroma majhnimi investicijskimi naložbami bo mogoče v naslednjih letih obseg proizvodnje še razširiti, je dejal INŽ. VLADO TURNER, direktor ,flame“. „ v podjetju se že pripravljamo na proizvodnjo raznih plastičnih elementov, ki bodo uporabni v gradbeništvu in v drugi industriji. Računamo tudi na proizvodnjo umetnih smol za potrebe industrije lakov ter premaznih sredstev za potrebe gradbene industrije. “ Letošnja vrednost proizvodnje v „Plami“ se bo s proizvodnjo v novi tovarni od predvidenih 3,7 milijarde S-di-narjev že prihodnje leto dvignila na 7 milijard starih dinarjev. Če pa bodo uresničili tudi program, ki ga je omenil direktor, potem bo vrednost proizvodnje čez pet let znašala že blizu 15 milijard starih dinarjev. 270 NOVIH DELOVNIH MEST Glede na to, da je „Plama“ na dokaj nerazvitem območju, leži med Brkini in Čičarijo, bo seveda uresničenje njenih načrtov odvisno tudi od tega, kakšna pozornost bo v naslednjih letih posvečena problemom infrastrukture na tem področju. „Upamo,“ je nadaljeval direktor tovarne, „da bo tudj razvoj infrastrukture potekal vzporedno z razvojem podjetja. Do 1975. leta se bomo ob bruto produktu 15 milijard starih dinarjev toliko poslovno okrepili, da bomo sposobni za nadaljnjo ekspanzijo. Tako bo naša tovarna dajala tudi prispevek k prizadevanjem, da bi območje, na katerem smo, v prihodnje hitreje lovilo korak z razvitejšimi deli Slovenije in Jugoslavije. “ Računajo, da bo „Plama“, ki je pred petnajstimi led začela z osemnajstimi delavci in zdaj zaposluje 230 delavcev, lahko dala kruh še večjemu številu delavcev. Čez pet let bo namreč v podjetju že 500 delovnih mest. „Tako kot smo složno in z lastnimi napori ter sredstvi delali v podjetju v minulih petnajstih letih, bomo prizadevno delali še naprej. Dokazovali bomo, kako je na nekem nerazvitem območju tudi z lastnimi močmi nwgPfe. pospešiti družbeni in ekonomski razvoj ter tako ustvarjal solidne temelje sodobni samourpavni družbi," je optimistično zaključil direktor inž. Vlado Turner. M. ŽIVKOVlC 9M0S 9 d ii le (1 — Na področju cest so razmere izredno kritične. Komaj dobrega pol kilometra ceste pride na kvadratni kilometer zem-Ijišče. — Od 98 vasi jih je le 12 preskrbljenih s pitno vodo iz bistriškega vodovoda itd. „S' tem, ko že ne vem kateri-krat opozarjamo na problem Brkinov, želimo povedati, da ne gre za kampanjsko akcijo ali alarmiranje, ki naj bi pomenilo zbiranje daril in pomoči. Doseči želimo ne samo solidarnost in moralno politični odnos, marveč tudi materialno obveznost razvitejših centrov, ki naj bi na različne načine pomagali Sodoben stroj za proizvodnjo mehke pene DELAVSKA Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni uredm - - -- - • - - - - - • a ul. 4, postni predal 211 "VI, telefon uredništva 11S-S72, US-C9S. Kačun pri Narodni banki v Ljubljani, SL NB SOLr urednib ENOTNOST POGAČNIK. Naslov uredništva la uprave: Ljubljana, Dalmatinova u. *, +**, **, ............- — -------------- «— *—- —— ------------ - —r—- > —_-— - — raCun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, SL 501-S20-7-2909-19-J»4-t*» — Posamezna Številka stane SS N-par — St S-dm — Naročnina je četrtletna N-din — SS» s-dra — poue*»- <5 13M S-din in letna 2* N-din — 2SM S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »ljudska pravica« Ljubljana