Novice.
55
Deželni zbor kranjski.
V deveti seji dne 1. februvarija stavijo poslanci baron Apfaltrern, Grasselli, in tovariši naslednji samostalni predlog: „Visoki deželni zbor naj sklene: Vlada se nujno naprosi, da pri prihodnji premenibi stanovališč c. kr. železniških obratnih ravnateljstev prej ko mogoče tako železniško oblastvo ustanovi v Ljubljani ali pa je od drugod premesti v Ljubljano, da vodi obrat državnih železnic v južnih planinskih deželah, zlasti na Kranjskem. Deželnemu odboru se naroča, da v tem smislu hitro in odločno stori potrebne   korake pri vis. vladi."
Posl. Murni k predlaga, da naj se voli železniški odsek 9 članov. Se sprejme
Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog glede premestitve vojaške bolnice v Ljubljani. Govornik pravi, da je odstranitev bolnico z ozirom na asaniranje in razširjanje mesta neobhodno potrebno, poudarja,   koliko  je že mesto  ljubljansko
56
storilo v ta namen, a doslej vse brez vspeha. Vojno mini-sterstvo stavi prevelike zahteve. Govornik upa, da se bi dalo kaj doseči, ko bi visoka deželna vlada v zvezi z mestno občino ljubljansko storila potrebne korake pri vojaški upravi v tem oziru. Predlog se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Posl. Povše utemeljuje samostalni predlog, naj deželni zbor sklene spomenico na trgovinsko ministerstvo, da naj se v prospeh naše mlinarske obrti odvzamejo olajšave ogerskim mlinom pri uvaževanju žita iz balkanskih dežel. Govornik poudarja, da neugodni železniški tarifi in olajšave, katere imajo veliki ogerski mlini pri uvažanju žita iz balkanskih dežel močno škodujejo razvoju naše mlinarske obrti in celo pretijo to uničiti. Na podlagi statistiških podatkov dokazuje govornik svojo trditev. Uvažuje se k nam cela množina žita, zato propada domača mlinarska obrt. Treba je kaj  storiti v to svrho.
—   Predlog se izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje.
Posl. dr. Žitnik utemeljuje predlog, da naj se izjava g. deželnega predsednika glede planinskih pašnikov v tržiškem okraji izroči združenima finančnemu in upravnemu odseku. Predlog se sprejme z veČino narodnih poslancev.
Posl. Višn i kar poroča imenom finančnega odseka o prošnji cestnega odbora na Bledu za posojilo in za podporo za preložitev ceste Bled-Javornik in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da po cestnem odboru blejskem predloženi načrt s proračunom o odpravi klancev med Rečico in Gorjami deželne ceste Bled-Javornik da pregledati po deželnem stav-binskem uradu in da se takoj po odobrenem načrtu in ko se doženejo potrebni dogovori z udeleženci, prične s projektova-nimi pripravami navedenega dela deželne ceste. Delo je izvršiti tako, da plačata dežela in cestni okraj vsak polovico stroškov. Deželni odbor se pooblašča, da srne cestnemu odboru v pokritje nanj spadajočih stroškov dati potrebna predplačila iz kredita za vzdržavanje deželnih cest proti povračilu.
—  Se vsprejme.
Posl. baron Schvvegel poroča o ustanovitvi okrožnih bolnic za silo in za izoliranje bolnikov in predlaga imenom finančnega odseka: 1.) V svrho zgradbe bolnic za silo dovolijo naj se tistim zdravstvenim okrožjem, katera z lastnimi sredstvi ne bi mogla zmagovati stavbinskih stroškov, 10 do 15 °/0 doneski stavbinskih stroškov iz deželnega zaklada. 2 ) Deželni odbor so pooblašča, da takim bolnicam za silo brezplačno prepušča inventar iz stare bolnice, v kolikor se ne potrebuje za novo deželno bolnico. 3.) Občini Postojini dovoli se za zgradbo bolnice za silo donesek 200 gld. iz deželnega zaklada. Predlogi se sprejmo in prošnja zdravstvenega zastopa v Idriji za donesek za zgradbo bolnice se na predlog posl. Murnika zopet izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Isti poslanec poroča o zgradbi nove deželne bolnice in hiralnice in po daljšem utemeljevanji imenom finančnega odseka z ozirom na poročilo deželnega odbora predlaga:
1.) Naredba deželnega odbora glede preskrbljevanja z vodo in glede vpeljave električne razsvetljave v novi deželni bolnici se odobruje. 2.) Za dopolnilne zgradbe in za nakup inventarja dovolijo se sledeče svote: a) za ustanovitev lastne strojne električne naprave za 700 svetilnic po 16 normalnih sveč 16.000 gld. b) za zgradbo hiše za uradniška stanovanja 12.000 gld. c) za zgradbo hiše za stanovanja slug, mašinista in kurjačev 5600 gld. d) za opravo sob I in II. razreda, za primarije, sekundarije, operacijske dvorane, pisarne i. t. d. 4800 gld. e) za opravo domače lekarne 2200 gld f) za opravo kapele, za zvonove, altar itd. 3200 gld. g) za ograjo višja potrebščina 6200 gld. h) inštalacija tolefona 1700 gld skupaj 51.700 gld. 3) Deželni odbor se pooblašča, provizo-rično oddati službo mašinista in dveh kurjačev.
Posl. K lun je proti ogromnim stroškom, katere mora dežela žrtvovati za novo bolnico, ker misli, da bi se bila dala
bolnica z manjšimi sredstvi napraviti, ko bi se ne bila v takem stilu zastavila cela zgradba. Govornik je proti predlogom finančnega odseka. Posl. dr. Vošnjak odgovarja predgo-vorniku in zatrjuje, da denar izdan za bolnico ni nepotrebno izvržen. Govornik poudarja, da bo deželo Kranjsko bolnica dosti manj stala, nego stanejo nove bolnice druge dežele. Posl. Lenarčič je proti zgradbi hiš za stanovanja slug in uradnikov. Poslanec Hribar in poročevalec baron Schwegel zavrneta posl. Kluna. Posl dr. Schaffer misli, da naj bi se uprava bolnične lekarne prepustila gremiju lekarnarjev. Pri glasovanji se sprejmo vsi predlogi finančnega odseka.
V železniški odsek se volijo posl.: Murnik (načelnik), dr. Schaffer (načelnika namestnik), Hribar, Klun, Luckmann, Pfeifer, Povše, baron Schvvegel, dr. Tavčar.
Posl. Hribar in tovariši stavijo nastopno interpelacijo do deželnega glavarja:
Občinski svet mesta ljubljanskega je v svoji dne 24. junija 1892., v kateri je sklepal o premembi imen nekaterim obstoječim in o določanji imen novim cestam, ulicam in trgom, mej drugim sklenil tudi sledeče: „Ulične table in hišne tablice za vse od 1 — 4 navedene ceste, ulice in trgi imajo naj samo slovenske napise. Istotako naj se v bodoče dopolnilne tablice naročajo jedino le s slovenskimi napisi".
Ta sklep ustavila je — naslanjaje se na § 84. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano — c. kr. dež. vlada z intimatom št 2033 z dne 24 julija 1892. Mestni zbor, videč iz naznanila c. kr. deželne vlade z dne 3. novembra 1892. št. 19437, da je ostala brezuspešna njegova pritožba do c. kr. ministerstva, pritožil se je pri upravnem sodišču in le-to je z razsodbo z dne 29. decembra 1893. njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano določbo razveljavilo in sicer uvažuje, da oznamenovanje ulic in drugih javnih prostorov spada po smislu § 2^o občinskega reda brez dvojbe v samosvoje področje ljubljanske občine, katera lahko vrši svobodno in kakor sama določi in uvažuje, da ni nobene zakonite določbe, ki bi to pravico občine omejevala ali utesnjevala.
S tem je postal v začetku omenjeni sklep mestnega sveta z dne 24. junija 1892. pravomočen in oslanjaje se nanj, sklenil je mestni svet v svoji seji dne 5. junija 1894. dalje : „Javni napisi pri vseh ulicah in trgih ljubljanskega mesta se imajo tako premeniti, da se napravijo vsi brez izjeme v slovenskem jeziku".
Proti temu sklepu, ki je v smislu §§ 62 in 85. občinskega reda postal pravomočen dne 19 junija 1894, vložili so Ferdinand Mahr in tovariši dne 25 junija 1894. pritožbo do slavnega deželnega odbora in le-ta jo je v 15. dan avgusta 1894. rešil v tem smislu, da je razveljavil sklep mestnega sveta z dne 5. junija 1895.
Nečemo se spuščati v pretresanje — po naših mislih silno slabotnih — razlogov, katere slavni deželni odbor navaja v podkrepljenje svoje odločbe, konstatujemo le, da je isti brez zakonitega opravičenja posegel jako občutno v samosvoje področje mestne občine ljubljanske; da se je istotako brez vsake zakonite opore postavil na stališče najvišje upravne instance in konečno, da je ravnal proti določbam § 85. občinskega reda ljubljanskega, ker je sprejel in meritorno rešil prekasno vloženo pritožbo Ferd.  Mahra in sodrugov.
Z ozirom na vse to vprašamo podpisani:
1.   Kako opravičuje slavni dež. odbor svoje posezanje v samoupravo mestne občine ljubljanske?
2.  Je-li mu   bila znana  razsodba   c   kr. upravnega  sodišča z dne   29   decembra 1893. in ako   mu   je   bila  znana, kako je to, da se je s svojo odločbo z dne 15  avgusta 1894 postavil na stališče, da je on višja instanca ko c. kr. upravno sodišče ?
3.   Kako razlaga slavni deželni odbor okolnost, da je prekasno vloženo pritožbo Ferdinanda Mahra in tovarišev proti
57
sklepu mestnega   zbora z dne 5. junija  1894   sprejel   in meritorno rešil?
4. Misli li slavni deželni odbor, da njegova odločba z dne 15. avgusta 1894. odgovarja resnobi in važnosti vprašanja, katerega se tiče?
V deveti seji dne 5. februvarija poroča posl. Klun imenom finančnega odseka o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem Poročevalec pojasni na drobno vsa dela in poizvedovanja ki so se o tej zadevi vršila od strani dežele z visoko vlado. Ker je sedaj na prudaj „Cekinov grad" last bratov Koslerjev v Spod Šiški, ki bi bil morebiti pripraven 2i zavod in bi morebiti tudi mestna občina ljubljanska, ki je pri nakupu Cekinovega gradu v namen razširjenja mesta inte-resovana,  kaj  h kupni ceni dodala, predlaga poročevalec.
Deželnemu odboru se naroča: 1. Da naj po deželnem stavbenem uradu da pregledati Cekinov grad (Leopoldsruhe) ter se prepriča, ali bi se dal predelati kot zavod za gluhoneme in slepe otroke ; 2 da v slučaji in pripravnosti njegove poizve od lastnikov, za koliko bi ga hoteli v ta namen pro dati deželi. Ob jednem naj se dogovori z mestnim zastopom ljubljanskim, ali bi ga dežela in mesto ljubljansko ne kupila skupaj? 3 da naj da v slučaji pripravnosti njegove po deželnem stavbenem "uradu pripraviti načrt in proračun za even-tuvalno priredbo oziroma prezidanje in dozidanje njegovo v zavod za gluhoneme in slepe otroke, Ur da o vsem poroča deželnemu zboru Y* prihodnjem zasedanji oziroma stavi potrebne predloge; 4 ako bi s Cekinovim gradom nič ne bilo, naj se zavod za gluhoneme in slepe otroke gradi po drugem spremenjenem načrtu deželnega inženirja Hraskega. toda s tem pogojem, da stavbeni stroški ne presegajo proračunjenega zneska 120.000 gld. oziroma 136 000 gld. 5 Razun tega se pa deželnemu odboru tudi še naroča, da naj vpraša vlado, ali bi bila morda ona pripravljena ustanoviti, sezidati in vzdrževati za^od za gluhoneme in slepe otroke, toda brez vsakaterih deželnih prispevkov. Poslanec Hribar graja deželni odbor, ker že dozdaj ni izvršil potrebnih povpraševanj in priporoča toplo nakup Cekinovega gradu, kar bi bilo v interesu mesta ljubljanskega. Posl. dr. Schffer opravičuje deželni odbor, da je storil svojo dolžnost, Češ Cekinov grad se je lani le mimogrede omenil, ia se torej deželnemu odboru ni bilo pečati s tem, temveč spolniti določne sklepe deželnega zbora. Govornik je proti predlogom finančnega odseka. Vladni zastopnik Gozani pravi da bi Cekinov grad ne bil za zavod in imenom vlade izjavlja, da je ta za novo zgradbo. Posebno poudarja, da naj toi se vlada in deželni odbor dogovorila glede pravil zavoda Posl. Povše poudarja praktične potrebe pouka za gojence, ki naj se priuče vrtnarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu Govorniku se zdi ugoden Cekinov grad. * Posl. Luckmann želi, da bi dežela in mesto ljubljansko skupno kupila imenovani grad V podrobni razpravi «e oglasi proti 5 predlogu posl Hribar Češ, da je v proslovju z drugimi 4,-Ko sfca potrebna pojasnila podala poročevalec Klun in vladni zastopnik Gozani sprejmo se vsi predlogi finančnega odseka. Isti poslanec poroča o vlogi upravništva Glavarjeve bolnice v Komendi za nakup zemljišča za ondotno bolnico in imenom finančnega odseka predlaga, da naj se iz ustanove kupi zemljišče in deželnemu odboru naroči, da naj o namestitvi zdravnika poroča. Vladni zastopnik marki Gozani priporoča, naj bi se predlog v toliko popolnil, da bi se ustanova vporabila le sporazumno, z ustanovno oblastjo. Posl. Kersnik je proti temu, da bi se stvar zopet po nepotrebnem zavlekla in predlaga, da naj se poleg hiralnice kupi malo poslopje za zdravnikovo stanovanje in naj se služba zdravnikova takoj razpiše. Posl. dr. Schaffer zagovarja deželni odbor in se izreka proti predlogu posl. Krsnika, ki je pa vklub temu prodrl. I Krajcu v Novemmestu se na prošnjo za podporo za popravo božjega groba pri Grmu dovoli 200 gld. — Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka o vpeljavi deželne naklade na pivo in o prošnjah   gostilniČarske   zadruge
v Ljubljani in pivovarjev na Kranjskem, da se ne vpelje ta priklada. Po nadrobnem razjasnenji zadeve, da je treba deželi iskati virov za dohodke, da naklada na pivo ne bode obtežila že itak obremenjenih davkoplačevalcev, temveč le pivce, da sta prošoji gostilničarjev in pivovarjev neutemeljeni, predlaga poročevalec imenom finančnega odseka, da naj se sklene po 1 gld naklade od hektolitra na pivo po vsej deželi. Posl. dr. Schaffer piediaga po daljšem utemeljevanji, da naj se za mesto Ljubljano, ki ima že itak naklado na pivo, pobira le deželna naklada 70 kr. od hektolitra, po dež-li pa po 1 gld. Posl. Hribar polemiznje s poročevalcem Klunom glede mnenja o indirektnem davku in toplo priporoča predlog posl. dr. Schafferja Posl Luckmann misli, da z narodno-gospodarskega ozira ne kaže obdačiti piva in predlaga, da se o točki preide na dnevni red. Posl Hribar predlaga z ozirom na predlog pred-govoinika, da naj se o zadevi v eni prihodnjih sej razpravlja. Dež predsednik baron Hein pojasnjuje svoje stališče glede tega vprašanja in poudarja, da je za enako naklado v Ljubljani in na deželi. Posl. dr vitez Bleiweis podpira predlog posl dr. Schafferja Posl Sukije graja, da finančni odsek o tem važnem vprašanji ni sestavil primernega poročila Govornik se izjavlja proti davcnopolitiČnim nazorom poročevalca, ki je vnet za indirektne davke, povdarja da Kranjska že itak največ teh davkov plača in predlaga, da naj se en del primanjkljeja pri deželnih potrebščinah pokrije s povišanjem direktnih davkov, za pivo pa predlaga, da naj se naloži priklada le na 50 kr. od hektolitra. Posl Pakiž je proti zvišanju direktnega davka in priporoča predlog finančnega odseka. Ko je še poročevalec Klun odgovarjal predgovornikom se je glasovalo in sprejet je bil predlog posl. dr. Schafferja in se sklenil dotični zakon o nakladi na pivo   —   Prihodnja seja je danes.