3-2006 18 3-2006 19 po~asnej{im korakom. Le tako bom zmogel priti na vrh in {e ~ezenj, ker je na drugi strani spust veliko la`ji in kraj{i. Z naporom nisem ve~ pretiraval in motor, predvsem pa ~rpalka, sta za~ela delovati normalneje. Velikemu vrhu, na katerem sem nedavno stal, sem se medtem `e odpovedal. Navidezna dru`ba v gorah. To~no uro po son~nem zahodu sem stopil na vrh Begunjske Vrta~e. Pri`igal sem zaslon telefona. Hkrati se je na grebenu Velikega vrha Ko{ute, na obmo~ju, na katerem ni nobene poti, za hip mo~no zabliskal ozek in nenavadno svetal svetlobni snop. Strmel sem ~ez dolino, da bi {e kaj videl, vendar se blisk ni ponovil. Za za~etek februarja je bilo toplo. Skozi rahlo kopreno so migotale va{ke lu~i. Govorile so mi, da v gorah nisem sam. Tudi v telefonskem pogovoru sem za~util ~love{ko bli`ino. Na obzorju je ugasnila {e zadnja svetloba in za sestop proti zahodu sem preklopil stikalo na glavi. Moji za~etni koraki so bili le mehani~no premikanje nog. Na koncu pobo~ja sem pogledal v temo prvega grabna. Verjetno se je dalo spustiti tudi tam, a sem {el raje naprej. Verjel sem, da bom prepo- znal rob, s katerega smo se spustili pred {tirinaj- stimi dnevi. Lahkó prehodni greben, ki je {trlel iz teme v ozkem svetlobnem snopu, je bil videti ostrej{i. Ko je bilo mo~no zdrsano od smu~i, sem vedel, da sem na vstopu v [entanski plaz. Lahkotnost sestopa. Tokratni izlet sem povezoval s prej{njim, ko smo se z Velikega vrha tam z lahkoto in hitro vrnili z Vladom, Ireno in Majo. Zaradi odli~no utrjenega snega prave utrujenosti ni bilo. Cap, cap, cap … Skrbno izdelane stopinje v obliki stopni~k sem pu{~al ob strani. Sredi pobo~ja, kjer je bil sneg dodatno utrjen, poledenel in razbraz- dan od vetra, je nekaj {trlelo iz teme. Redki macesni so {e vztrajali na zeleni{kih strminah. Na smu~i{~u so bile posejane temne lise. Svetloba ozkega pasu lune, ki se je nekaj dni zatem napolnila do prvega krajca, se je lovila v zaobljenem kotlu. Sede`i `i~nice so risali po tleh neobi~ajne sen~ne podobe. V temi smu~- arske naprave vidno niso ni~ ve~ motile. Le refl ektorja teptalca snega, stoje~ega na spodnji postaji, sta me na koncu ~edalje mo~neje slepila. Ne slepim se, da sem sestopal po neokr- njeni naravi. In da ni bil sestop po smu~i{~u veliko la`ji. m V~asih naletimo na napise ~astitljivih starosti. Kažipot pod To{~em v Polho- grajskih dolomitih je drevo skorajda že »požrlo«, vendar nam {e vedno kaže pot proti Govejku. A.S. Napisi na{ih gora V razpokah Govorite o prazninah v svojem življenju. Pravite, da vam skozi {pranje življenje odteka. Strah vas je romanja k lepemu in bežanja k sebi. Kri~ite in zaman vpijete v gluhoto sveta. Ne bom tulil z vami, saj vem, da bom v razpokah svojega življenja zmerom na{el hrib, planino, rož’co ali mavrico, deževno popoldne in svetlobo jutra. Lado Bri{ar