LTSTEK Isjis ieijg u Hjn peljB. Piše Anton . L e'b a n v Komnu na Krasu. Peti naj naše so želie, pesem duha nam vedri; petje pritiese veselje, žalost od nas odpodi! Fr. S. Cimperraan. Petje izobražuje človeško srce in domišljijo, okus in mišljenje. Zato je potrebno, da ljudska šola goji lepo petje. Otroci se naučijo v šoli lepih, preprostih narodnih pesmic. ki jih pojo ob katerisibodi priliki še dolgo potem, ko so že odrasli šoli. To petje jim blaži nravstven čut. Naš narod ima velik broj takih pesmic. Te pesmi so dragocen zaklad našega naroda, so mil spomin na mlada, blažena leta, to je onega časa, ko se jih je mladina naučila v šoli. To je povod, da se mladina nasrka. veselja dw petja. — In baš Slovenec prav rad poje, zakaj: »Saj dali petje so^ bogovi, da lajša dušo nam trpečo« — je pisal nekoč pesnik Iv. Jenko. Ni je vesele družbe, cerkvene ali narodne slavnosti. da bi se ne glasila naša lepa narodna pesem. Slovenci ljubimo najbolj pesem, zloženo' v narodnem duhu, ki oživlja plemenite čute. Seveda mladina rada izliva vesele in resne čute v primer- no pesem.Tako petje negujemladima še poitem:, ko je dozorela v krepke mladeniče in čvrsta dekleta, stopivši v razna pevska društva, nahajajoča se v občinah. In tako petje — v društvu — se polagoma širi v vse narodne sloje od roda do roda. Lepo petje spremlja človeka v tej solzni dolini po poti veselja in žalosti. Ono nam je, da z L. Tomanom govorim: »V žalosti za-i vetje, v bolečiiii hladilo«. | > Petje navdušuje v vojnem času vojaka, da se osokoli in ohrabri in gre pOgumno y boj za cesarja in domovino. PriIiko imam — sedaj ob vojnem času — ob italijanski bojni fronti opazovati in poslušati vojake raznih narodnosti, pevati v svojem materinem jeziku vojne in narodne pesmi. In zares, milo mi je pri srcu, ko to petje poslušam. Tako slišim Slovence, Hr~ vate, Nemce, Italijane, Čehe, Poljake, Madžare in druge. Pa nobeno petje tako milo ne dirne človeškega srca, nego lepa, slovenska narodna pesem. Seveda, kar je presrčno, bolj sili k srcu, zakaj to je naravna pot. In vendar, kakšna velika razlika med našim, in drugorodnim petjem?! To ni čudno, zakaj Slovenci imamo1 velik zaklad lepih narodnih pesmi. Smelo rečem. da jfc malo narodov, ki bi se mogli z nami meriti. — To dejstvo, da smo mi bogatejši narodnih in bojnih pesmi, so spoznale razne šolske oblastnije. Med temi v prvi vrsti nižjeavstrijski c. kr. deželni šolski svet na Dunaju, je poslal sebi podrejenim okr. šolskim svetom in šolsl^im vodstvom ukaz, da naj se v šolah bolj gojijo potne in vojaške pesmi (»Marsch- und Soldaten| lieder«). Citiram ad verbum omenjeni ukaz: »dass gerade die deutsch-osterreichischen Soldaten itn Vergleiche zu anderen liederarm sind und nur wenige Lieder anstimmen«. Iz tega je razvidno, da ta deželna šolska oblast nekako — en passante — očita svojemu učiteljstvu brezbrižnost glede tega petja. Da je prišel nižjeavstrijski c. kr. deželni šolski svet do tega spoznanja, je provzročila mobilizacija avstrijskega vojaštva. • Povsod so našli, da manjka patriotičnih, bojnih in narodnih pesmi. Tuintam ni bilo znano vojakom popolno besedilo pesmi. Nekateri so znali le prvo kitico pesmi, a oddaljene kitice so jim bile neznane ali pomanjkljive in niso znali besedila citirati. Pesem pa mora biti celotna, sklepna in nam mora podati pravo jedro. Nahajajo se celo v besedilu razne variante, in tako je pravilno petje nemogoče. Ti pojavi se pa — po večini — ne nahajajo pri nas, ampak med drugorodci in celo v nemški armadi — naši zaveznici — to je v nemškem cesarstvu, kjer stoji šolstvo in vojaštvo na višku popolnosti. Taka pomanjkljivost odseva v vojaštvu tudi glede cerkvenega petja. To so doznali vojaški kurati o priliki vojaških in nedeljskih maš. Edino ljudske in srednje šole morejo tej nedostatnosti v okom priti. Petje naj se v ljudskih in srednjih šolah temeljito' goji — in take posledice izostanejo. Naši vojaki kateregasibodi naroda znajo pevati le to, kar so se učili v ljudski in srednji šoli ter to, česar so se navadili v pevskih društvih. To petje je šlo od roda od roda naprej. To se je negovalo tuintam pravilno. odnosno nepravilno. Seveda, da za nastale nepravilnosti ni povsem dotično učiteljstvo odgovorno. Petje naj se temeljito reformira, in sicer tako, da bo ugajalo narodnemu in cerkvenemu duhu ali petju. To se v nas Slovencih večinoma že dogaja, a ne tako pri drugih narodih. Da prav dobro ne uspeva narodno in cerkveno petje, so krive tudi druge razmere in okolnosti. Take razmere nahajamo v občinah, kjer se mladini — po končani šolski dolžnosti — ne nudi učenje pravega petja. V takih občinah se zbira odrasla mladina v krčmah in zakotjih — večinoma ponoči — »na vasi« — in daje duška svojim srčnim čutom v raznih »molih« in »durih« — disharmoničnih akordih. Pojejo pač, kakor znajo. Večkrat spakedrano in ne narodno, ampak nerodno. Celo pevska društva pojo časih to, kar ne odgovarja potrebnostim. Pevska društva naj goje in negujejo lepo narodno in cerkveno petje. Tako bi se razširilo mladini obzorje, ki si ga je ona pridobila y ljudski šoli. Snov, pridobljena v ljudski šoli, bi se vsestransko obdelovala in razširila v. narodu. Poudarjain, da pra-1 iad poslušam na italijanski bojni fromi na kršnem Krasu lepo narodno petje naših vojakov, če je estetično, a ne »kruljenju« podobno. Smelo rečem, da ga ni lepšega petja, nego1 je naše slovensko petje. Lepo pojo drugorodci, a čez Slovence jih ni. Tudi nobeno petje ne sega tako do — srca, nego naše lepo narodno petje. Nemci imajo tudi lepe narodne patriotične in bojne pesmi. »Prinz Eugenlied« je na pr. priljubljena pesem in se mnogo peva, a besedilo je različno. in to nroti pravi tok in melodijo petja. Vse to petje je drago, milo in lepo, pa naše narodne pesmi so še lepše. Pozna jih vsak, količkaj ornikani Slovenec. Kako lepo odmevajo sedaj te umestne pesmi! Kako krasno doni v Lavdonu pri Belem gradu! Kako imenitno je petje o Radeckem v Italiji. Te gredo od srca v srce. Nahajamo tudi več pesmi, ki so za naše vojake umestne in krasno — lepo narodne. (»Regiment po cesti gre!) Take in enake pesmi se lahko pojo v kvartetu in tudi »unisono«. Pesmi, le-te, družijo dušno vojaka z domom, narodom in cesarjem! Vojak se navdušuje, postaja pogumen, nepremagliiv. To svedoči hrabrost naših vojakov v sedanjem boju. Vseh narodov vojaki naše mile Avstrije tekmujejo v boju z vztrajno hrabrostjo napram našim verolomnikom. »Vse za dom in za cesarja,-< je niih geslo, ki jih vodi od zinage do zmage. Ceio v vojnem ujetništvu pojo vojaki lepe narodne pesmi. Tam v jarkih ofc front.i jih slišiš pevati. Tako se kratkočasijo in i^isliio :ia svojce v domovini. Naše slovenskc io;;'e in narodne pesmi so se vedtio uvaževaie; so se tudi več ali manj negova'e. Naj bi se tudi našim voi&kom ne zabranjevak- pevati! Nemški marša! Moltke je v vojni leta 1870./71. uvaževal »Die Wacht am Rhein«. Ta je Nemce navduševala. Enako se vrši dandanes. Maršal Radecki, avstrijski vojskovodja, je tudi Ijubil bojno pesem. Peli so jo njegovi vojaki. Tudi danes navdušuje »Lavdonova peseni« naše vojake, boreče se ob Dunavu. Naše šolske oblasti naj bi tudi vbodoče uvaževale take pesmi. Naj posnemajo nižjeavstrijski c. kr. deželni šolski svet! S pomočjo petja veščega učiteljstva pride narodna pesem do svoje veljave v narodu in državi. Razširila se bo v vseh slojih, in vojaki vseh avstrijskih narodov in slojev jo bodo prepevali, navdušujoč drug drugega do zmage. S tem postane petje »comme il faut«, to je tako, kakor bi moralo biti povsod. Petje naj bi po€talo sredstvo k nravni omikanosti v požlahtnjevanju vseh narodnih slojev vseh narodov. Naj bi nam bilo pravo petje vodnik v našem življenju v — dobrih in slabih časih! Takitn potom bo liudska šola izobraževala narode v lepem skladu za Boga, cesarja in domovino! V tem zmislu kličem z Gregorčičem, našim pesnikom: »Bog daj! Bog daj!« zakaj: »Koder razlega se petje, sreča obseva ves kraj; radosti klije tam cvetje, zemlja prestavi se v raj!« — piše pesnik Fr. S. Cimperman. Tem potom se bo v bodočnosti izboljšalo: »Vojaško petje na bojnem polju«.