1ZDAJACP-G0RENJSKI TISK«. - UREJIIJK UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZN1K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1962 ST.19 ▲ i i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA' ŠTEVILKA 20 DIN ZA GORENJSKO Letošnje proračunske spremembe in naše razmere Predvideva se večji odliv kakor priliv Povečanje bruto dohodka Novi zakonski predpisi bodo v letošnje proračune ljudskih odborov vnesli marsikatere spremembe. Razen tega, da se znižuje udeležba proračunov ljudskih odborov na skupnih dohodkih, je pomembna novost tudi glede plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. Zadnja številka lanskoletnega zveznega Uradnega lista je namreč prinesla dopolnilo, da je proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev dohodek proračuna tiste občine oziroma drugih politično-teritorialnih enot, kjer ima delavec, iz čigar dohodka se ta prispevcek plačuje, svoje stalno prebivališče. Ta odlok bo tako prizadel tudi kranjski okraj oziroma naše občine. Izračuni kažejo, da bo tako odteklo 'z našega okraja bruto 300 milijonov dinarjev, medtem ko bo to zmanjšalo proračun za nekaj manj kakor 150 milijonov dinarjev, ""oliko pa bo imela Gorenjska priliva, še ni znano. Dejstvo pa je, da bo odliv večji kakor pa priliv. Nekaj sredstev lahko pričakujemo le iz ljubljanskega okraja in ta sredstva se bodo stekala pretežno v proračune škofjeloške in kranjske občine. Številke o prelivih sredstev prispevka iz osebnega dohodka znotraj kranjskega okraja, to je med gorenjskimi občinami, pa povedo, da bo imela največ odliva jesenišk* občina, ki ga bo precej dobila Acina Radovljica. V trži-ški občini se prilivi in odlivi nekako izravnajo, medtem ko bo imela občina Skofja Loka malenkostni odliv ozirorrja diferenco. Ker pristojni finančni organi še nimajo podatkov o pritoku omenjenih sredstev iz drugih okrajev, je tako mogoče ustvariti zaenkrat le še približno sliko. Nc glede na to pa lahko ugotavljamo, da bo dopolnitev oziroma sprememba odloka o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka različno vplivala na naše gorenjske občine. Letos se bodo delno povišale tudi občinske doklade kmetom v povprečju za šest odstotkov. Najvišje povišanje naj bi bilo v zaledju večjih potrošniških centrov. Prometni davek v trgovini in gostinstvu bodo vskladili, povečal pa se bo tudi občinski prometni davek na maloprodajni promet. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka smo imeli do sedaj uveden neenotno. V gospo danstvu je ta znašal od osem do deset odstotkov. Odslej naj bi imeli v vseh občinah enotno 15-odstotno stopnjo dopolnilnega proračunskega prispevka. Do višine deset odstotkov bi bil ta prispevek proračunski dohodek, ostalih pet odstotkov pa bi bila sredstva skladov za šolstvo. Ob taki delitvi bi se v sklade steklo 240 milijonov dinarjev. Ob upoštevanju nastalih sprememb bi tako znašali letos deljivi bruto dohodki v našem okraju 7 milijard 400 milijonov dinarjev, realizirani pa so bili preteklo leto v višini 6 milijard 61 milijonov dinarjev. Tako predstavljajo letošnji bruto dohodki v primerjavi z lansko realiz^ijo 18-odstotno povečanje. Predvideva se, da bodo letos občine udeležene na deljivih dohodkih s 35 odstotki, medlem ko bi občini Skofja Loka in Tržič dobili še dopolnilno udeležbo v višini pet odstotkov. Ob taki udeležbi na deljivih dohodkih bi letos občine sorazmerno in skladno povišale dohodke v primerjavi s preteklim letom. Proračun Okrajnega ljudskega odbora Kranj se letos predvideva v višini milijarde 163 milijonov dinarjev in' je tako nekako za 18 odstotkov večji od lanskoletne realizacije. V okrajnem proračunu pa so med negospodarskimi investicijami zajete tudi nekatere postavke, ki so sicer bolj občinskega kakor okrajnega pomena. Med njimi je na primer gradnja počitniškega doma v Novem gradu, bolnica Jesenice, gradnja centra za vzgojo inštruktorjev tekstilne stroke in gradnja sodne stavbe v Kranju. O predlogu proračuna bo razpravljal Okrajni ljudski odbor Kranj predvidoma v začetku marca. - J. P. Takole je na Jesenicah nekaj po 14. url, ko delavci zapustijo Železarno Prve volitve v samoupravne organe Temeljni zakon o javnih cestah in zakon o cestnih podjetjih sta letos vnesla tudi na to področje bistvene spremembe. Zakonski predpisi namreč ukinjajo nekdanje uprave oziroma direkcije za ceste in ustanavljajo cestna podjetja, ki. bodo odslej upravljala s cestami. Tako se končno tudi cestna služba vključuje v naš celotni gospodarski sistem. Skladno z določili teh zakonov je prišlo tudi na Gorenjskem do določenih sprememb. Prejšnjo Direkcijo za ce^ste in področno tehnično sekcijo Uprave za ceste LRS so ukinili, na-.mesto njih pa je bilo ustanovljeno Cestno podjetje Kranj. To podjetje je tako eno izmed najmlajših na Gorenjskem, saj je bilo ustanovljeno šele s prvim januarjem in je do prvega marca v izgradnji. Cestno podjetje v Kranju se je takoj po ustanovitvi 6rečalo s pre cejšnjimi težavami. Podjetje nima ne potrebnih delavnic, ne g.i raž in končno niti lastne upravne stavbe .V tom pogledu imajo dru- Med startom in ciljem Z večjo ali manjšo razliko so občine našega okraja še najdlje zaorale v ledino pri uveljavljanju novih smernic za reorganizacijo šolstva. Take ocene se namreč slišijo tudi izven Gorenjske. Seveda ne gre za trkanje na prsi, zakaj tu so objektivni pogoji najugodnejši. Tako so v kranjski občini že proglasili šole za samostojne ustanove, v tržiški občini so ob splošnih razpravah že začeli pripravljati razpise za vodstva teh ustanov itd. Z novim šolskim letom, vsaj tako upajo, naj bi se povsod že uveljavili novi odnosi v teh ustanovah. V sklopu celotnih in obsežnih priprav pa so zainteresirani kolektivi trenutno najbolj zaposleni z izdelavo pravilnikov o delitvi dohodka. Prvi tak predlog, ki je nastal ob praksi šole »-Lu-cijana Seljaka« v Kranju, služi kot delni pripomoček tudi posameznim sorodnim ustanovam. Seveda se pri tem odpirajo povsod številni nerešeni problemi, zlasti v notranjih odnosih teh kolektivov. 2e sedanji sistem je poznal na šolah tri činitelje: šolski odbori, kolektiv oziroma zbor in ravnatelja. Videti je, da so se šolski odbori že delno uveljavili, zlasti pa so se ravnateljstva. Tisti pa, ki naj bi imel glavno besedo — kolektiv, skoraj nikjer ni zaživel kot organska celota. Da bi se kolektivi hitreje uveljavljali in sprejemali nove oblike odnosov, so v zadnjem času pri mnogih šolah - kjer so seveda možnosti - ustanovili tudi osnovne organizacije ZK. Prosvetni de- Prve volitve v delavski svet Cestnega podjetja v Kranju, ki so bile retekli četrtek po sedežih cestnih nadzorstev na Gorenjskem, so po svolem uspehu pokazal, da so si cestni delavci že dalj časa želeli delavsko samoupravljanje. Na volišča so prihiteli že v zgodnjih lutraniih urah, saj je bil to zanje nedvomno pomemben dan. — J Posnetek s škofjeloškega volišča. lavci - komunisti bodo tako v svojih ustanovah skušali utrjevati in usposabljati kolektive kot celoto za reševanje raznih težav. Trenutno se v kolektivih največ slišijo pripombe v zvezi z materialnimi problemi. To ponekod zamegli odnose. Marsikje pravijo takole: »Kaj nam bo pravilnik o nagrajevanju, če pa nam občina ne da denarja.« Takih ali podobnih odgovorov je slišati marsikje. Ob tem pa se je celo že javilo malodušje in težnje, naj bi ostali kar pri starem - pri nekdanjih plačah. Seveda so take težnje pri posameznikih z višjo kvalifikacijo, daljšo delovno dobo itd., kar vse tem posameznikom zagotavlja določene prejemke, in to ne glede na delo, na prizadevanje in uspeh. Čeprav bi bilo napačno govoriti o ekonomski osnovi za uveljavlja' nje novega sistema in nagrajeva nje po delu v šolstvu, pa je vendar že danes jasno, da so nasploh boljši pogoji' kot prejšnja leta Obstajajo možnosti, da se bodo prejemki prosvetnega in pedagoškega osebja povsod močno približali ali celo morda izravnali s povprečjem v gospodarstvu, kar je bilo doslej v neupravičenih razponih. Nekatere občine so že določile, druge pa pripravljajo predloge o letošnjih sredstvih za potrebe šolstva. Tako je predvideno, da bo skupno v te namene v škofjeloški občini letos na razpolago 261 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo lani le 167 milijonov. V tržiški občini je predvideno, da se bo skupna vsota za osebne dohodke te dejavnosti povečala od lanskih 66 na letošnjih 102 milijona dinarjev, v jeseniški občini predvidevajo povečanje teh sredstev za 30 do 40 odstotkov, nekaj podobnega je tudi v Kranju. V radovljiški občini so v nekaterih oblikah zbiranja sredstev za šolstvo Šli še više kot ostale občine, da bi tako zadostili najnujnejšim potrebam, zlasti pri investicijah. Letos je povsod opaziti, da ljudski odbori s posebnim razumevanjem skušajo zadostiti potrebam izvengospodarskih dejavnosti in seveda tudi v šolstvu. Spričo tega je pričakovati, da bo povsod zagotovljena tudi ekonomska osnova za uveljavljanje novih družbenih odnosov v tej'dejavnosti in je odveč vsako malodušje posameznikov na sedanji začeti poti med startom in ciljem. - K. Makuc ga cestna podjetja številne prednosti. Razen tega ima kranjsko podjetje nepopolno mehanizacijo in pjfav zato bo moralo za izvajanje cestnih del nabaviti še nekatere stroje. Problem zase so tudi kamnolomi, s katerimi upravlja Cestno podjetje Kranj. V njih je namreč vsa oprema popolnoma dotrajana. Vse te bežno opisane in še druge neomenjene te;ave kažejo, da je podjetje pričelo gospodariti v dokaj težkih razmerah. V četrtek, 15. februarja so cestni delavci Cestnega podjetja Kranj prvič izvolili svoj samoupravni Obisk v Iskri V sredo, 14. februarja ob 10.30 sta obiskala tovarno »Iskra« v Kranju predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in član republiškega Izvršnega sveta Tone Bole. Sprejema v Iskri sta se udeležila tudi sekretar Okrajnega-komiteja ZKS Kranj Janko Rudolf in predsednik OLO Kranj Jakob 2en. Gosta sta si ob tej priložnosti ogledala laboratorije Zavoda za avtomatizacijo, nato pa sta s predstavniki Zavoda in tovarne Iskre obravnavala probleme in delo Zavoda in združene Iskre. Pretežni del razgovorov so posvetili proizvodni orientaciji Iskre v okviru elektroindustrije, dalje investicijskemu programu, izvozu, smotrnosti in preusmeritvi nekaterih proizvodov, kar bi se nedvomno odražalo pri obsegu izvoza itd. Gosta sta se zadržala v Iskri do 14. ure, nato pa sta se odpeljala v Iskrin obrat v Lipnico. Vsi vse in posledice Na seji sekretariata Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo za okraj Kranj so danes ugotavljali, da kmetijska proizvodnja in s tem tudi sam proizvajalec — kmet prihaja v določeno krizo. To pa zlasti spričo tolikih teženj, ket vsaka organizacija, vsako posestvo in celo vsaka zadruga hoče proizvajati vse in se ukvarjajo z lesom, s pitališči in farmami itd. Vse to pa zmanjšuje in drobi skupne sposobnosti, sredstva, strokovni kader in onemogoča uveljavljanje sodobnih tehnoloških postopkov v proizvodnji, dviganje de'ovne storilnosti teh delavcev in zniževanje cen končnim izdelkom oziroma pridelkom. Pri tem gre tudi za vključevanje individualnega kmetovalca v celotne proizvajalne zmogljivosti. Bili so mišljenja, da bi morale vse organizacije na določenem proizvodnem območju imeti pome roke dela v primerni specializaciji. Kmetijsko posestvo naj bi na primer dalo pobudo za silirano koruzo itd. Kdor bi se javil z ugodnejšimi pogoji, zadruga ali rud! privatni kmetovalec, s tem bJ Visoka zavest cestnih delavcev j oklenili pogodbo. Taki bi bili lah- organ. Vse doslej cestni delavci niso mogli direktno odločati o svojem gospodarjenju in nadaljnjem razvoju, čeprav je bila to njihova dolgoletna težnja. Družbeni razvoj pa jim je uresničil tudi to željo, čeprav v primerjavi z ostalimi dejavnostmi nekoliko pozno! Zelja cestnih delavceev, čla bi si sami rezali kruh, se je najlepše mamfestirala ob samih, volitvah v delavski svet. Na vsa volišča po sedežih cestnih nadzorstev v Kranju, na Bledu, na Jesenicah, v Radovljici in v Skofji Loki so prihiteli volivci že v zgodnjih jutranjih urah, da bi izmed 25 kandidatov, ki so jih izbrali na obč-nih zborih sindikalnih podružnic, izvolili 15 sodelavcev v prvi delavski svet Cestnega podjetja Kranj oziroma v prvi organ delavskega samoupravljanja v cestni službi. in težnja po neposrednem uprav Ijanju se je v znatni meri pokazala že pred volitvami v delavski svet. Ti so se namreč živo zanimali za volitve in prizadeto razpravljali o tem, koga naj izvolijo v prvi samouoravni organ, da bo lahko s svojim delom čimveč prispeval k napredku podjetja. Tudi cestna služba je namreč težko in odgovorno delo, ki (Nadaljevanje na 2. strani) ko odnosi tudi med zadrugami ir kmetovalci. Tako bi se izoblikovala določena teritorialna proizvodnja in potrošnja območja. Kat pa se tiče splc5ncga načrtovan*; kmetijstva, organizacije proizvodnje, komerciale, vskladlsčevanjn in prodaje, so menili, da je trebs imeti ored očmi celotno Gorenjsko. Razprave o teh problemih bodo organizirali v širših krogih - K. M. Sporočilo Okrajnega odbora RKS Kranj Po elementarni nesreči, ki je prizadela kraje v Dalmaciji in Hercegovini, so tudi ljudje na Gorenjskem dokazali svojo visoko moralno zavest, tovarištvo in vsestransko razumevanje do ponesrečencev. Delovni kolektivi, sindikalne organizacije, odbori SZDL, šole, družbene organizacije, organi družbenega in delavskega samoupravljanja, ljudski odbori, JLA, Podmladek Rdečega križa in mnogi posamezniki so po prvih vesteh o potresu in na poziv RK takoj začeli z organiziranim zbiranjem materiala in finančnih sredstev. Do 8. februarja je bilo tako zbranih prispevkov v denarju in raznem materialu v vrednosti nad 30 milijonov dinarjev. Podjetjem, ki so namenila ponesrečencem gradbeni material, bomo v najkrajšem času sporočili, kam ga bodo lahko poslala. Ob zaključku organiziranega zbiranja pomoči se vsem organizacijam, ustanovam in darovalcem, ki so pripomogli, da je bila dodeljena pomoč tako v veliki meri in hitro zbrana, izrekamo priznanje in iskreno zahvalo. Okrajni odbor RK Kranj IM!ll|lt!1i»;!1 iiiiiiiiiiiiiiiiiinniinm daljšem) odmoru in med predsedni- su moderno mehanizirane tovarne kovimi vzpodbudnimi besedami pri- nekje v tujini... javi k razpravi prvi govornik. Ta Za drugim govornikom se je zvr- meni, da so bile ocene o tem, ka- stil tretji. . udi ta je prejšnjega dn- ko vpliva novi gospodarski sistem polnil in nenadoma zašel na ceste, na poslovanje podjetij čestokrat Njegovo diskusijo je nadaljeval če- odvisne od tega, v kakšnem polo- trti, ki je ugotovil, da imamo tudi zaju je bila tedaj gospodarska or- izredno slabo mestno kanalizacijo, ganizacija. Nato je povedal še te Kro? govornikov se je širil in rax- Po polurni zamudi se je seja le in one ugotovitve ter se z rahlim prava se je končala ob menda pit- pričela. Odslej je vse potekalo v poklonom umaknil izza govorniške šibkem električnem tokn. redu in delovni predsednik se je mize. " Omenjeno razpravo, ki je shem% v imenu delovnega predsedstva za- Začetek je vedno težak — potem nekaterih naših posvetovanj in st'u bvalil za zaupanje. Prisotne je seznanil z dnevnim redom, čeprav so bili o njem že vsi pismeno obveščeni pred tednom dni. Toda tako zahteva navada in ta je železna sraJca. Konec koncev pa je tema o pa steče. In ze je bil za govorniško bi lahko primerjali s tisto igrico, uyeljavljanju novega gospodarskega mizo naslednji govornik. — Svojo ko otroku nekdo pove določen« ltsterna res dokaj aktualno vpra- razpravo je pričel z nagovorom, da besedo, ta pa Jo pove naprej takt,, sanje in že to opravičuje predsed- namerava predgovormka še ^malo kakor jo je razumel. Tako nastane m kove besede o dnevnem redu. dopolniti. Za podjetja je pereč pro- iz slona muha in iz zrnja pleve; Uvodno poročilo — spet^ kot pn blern tudi zastarelost strojev. Pre- ali z drugimi besedami — prvotni navadi! Potem se po krajšem (ali teini del razprave je namenil opi- pomen je izgubil svoj smisel. — P. Na stransko pot n:iT"i!r!|!|;n!n„ TE DNI PO SVETU f Moskva nezadovoljna z zahodnimi predlogi Stališče zahodnih sil do predloga Hruščeva, naj bi se v Ženevi sestali voditelji držav in razpravljali o razorožitvi, so v Moskvi ocenili kot slab znak in opozorili zahodne države, da prevzemajo vso nevarnost nase. Moskovski list »Pravda« ugotavlja, da bi bilo Prve volitve v samoupravn eorgane (Nadaljevanje s 1. strani) ne terja od slehernega delavca le marljivost, temveč tudi ustrezno strokovno usposobljenost, 2al pa 60 doslej v naši javnosti pogosto prevladovala drugačna in popolnoma napačna ter zgrešena mnenja. Zato je dolžnost samoupravnih organov in sindikalnih podružnic, da odločno pokreenejo v tej smeri, da se tudi ceestnega delavca družbeno pravilno ovrednoti. Javnost pa naj dokončno spozna, da med vrednos'jo njegovega dela in dela drugih proizvajalcev ni razlike. Nedvomno pomeni ustanovitev Cestnega podjetja z delavskim samoupravljanjem pomemben napredek na področju cestne dejavnosti. Delovni kolektiv omenjenega podjetja bo namreč vztrajno težil za čimboljšim gospodarjenjem. To pa ni v korist samo cestnim delavcem 6amim, temveč vsej naši skupnosti. — P. veliko bolj smotrno, če bi v Ženevo prišli najvišji voditelji in povedali svoja stališča do razorožitve. Tako bi lahko začeli razvozlavati ta mednarodni vozel. Q Spremembe v kongoški vladi Spremembe v sestavi kongoške vlade so sprožile obširna ugibanja. — Tako so s presenečenjem sprejeli vest o imenovanju Kami-tatuja na mesto ministra notranjih zadev. Kamitatu ni bil v prvi Lumumbovi vladi, vendar je nudil podporo prvemu kongaške-mu predsedniku vlade. Sedanji notranji minister je bil imenovan na položaj prvega podpredsednika vlade. Katnnški poslanci zahtevajo, da bi dobila Katanga ministrske položaje v osrednji vladi v sorazmerju s politično in gospodarsko pomembnostjo pokrajine. A Kuba izstopila iz organizacije Na seji sveta Organizacije ameriških držav v Washingtonu je kubanski zastopnik izjavil, da je izključitev Kube iz te organizacije nezakonita. Predstavnik jo polem, ko mu niso dovolili, da bi govoril na začetku seie, zapustil sejo in izjavil, da Kuba »v sedanjih pogojih nima interesa ostati v tej organizaciji.« 9 Sestanek s kraljem Laoški premier Suvana Fumo bo danes prišel na razgovore z laoškim kraljem Savang Vatanom. S kraljem se bo razgovarjal o možnosti za sestavo koalicijske vlade Laosa. *M»t:IIUIIM .(; I: *r:t;j; >.. U i H M1 i i M U U1 > t: M i H111IIM!'i 111MI f 1 i IUI i I i U! 1.11 f ti 1 f 11111UI [ 111 ] 11E1111U t E! L: 1111 lili i 11 i liltllf i| ni:i.|liii!!:ii:.«. Vendar v teh dneh še nihče ni pričakoval kakšnega izredno ugodnega konca. Vnaprej smo bili namreč obveščeni, da bodo s »skritimi stiki« skušali izgladiti manj bistvena vprašanja, ki so ostala v osnovi ?e vedno »odprta«. V alžirskih krogih so ta dvogovor na meji delo, ki je bilo uspešno opravljeno. Izbira tem za »razgovore na meji« je obsegala pretres -.tališč o usodi političnih zapornikov po prenehanju sovražnosti, ki jih francosk- oblasti držijo v zaporih in taboriščih, dalje so spravili na dnevni red o politični amnestiji in organizaciji oblasti po prenehanju sovražnosti, o problemu sodne oblasti v času premirja in o zagotovilih v čigavih rokah bo ključ sodne oblasti. To so bila uvodna vprašanja, k! so jih najbrž z vso skrbnostjo pretresali, brez starega strahu, da bi povzročila zastoj. Skriti razgovori pa bi morali določiti tudi vlogo francoske vojske v šestmesečnem razdobju po prenehanju sovražnosti do glasovanja o samoodločbi. Zadržanje francoske vojske v tem Glavna vprašanja, med katere 1 sodi tudi položaj evropskih jjff- E seljencev v Alžiriji in izkorišča- g nje petrolejskih vrelcev v Saha- = ri, so že rešena. Sporazum v teh i stvareeh je dosežen s skritimi f stiki v Tuniziji in Maroku. Po I petletni dobi se bodo evrops&i 1 naseljenci lahko odločili ali za | francosko državljanstvo ali g bodo sprejel alžirsko. Za dobo f petih let pa se je začasna alžir- j ska vlada zavezala, da bo ščitila njihove koristi. Uresničitev sporazuma, ko bo prišlo do prenehanja sovražnosti, ne bo lahka naloga. To tem bolj, ker sporazumu nasprotujejo desničarski skrajneži in tajna teroristična organizacija OAS. Štirideset tisoč vojakov alžirske vojske pa bo prav gotovo lahko obračunalo s peščico skrajnežev, Zdravko Tomaže j niiiinimiiiiiiiiiiiiiM^ prodam Prodam novo vseljivo dvostano-vanjsko hišo. Oddati ponudbo pod »Bližina Kranja« 564 Prodam brejo svinjo. Ki bo v 14 dneh kotila. - Franc Skrjanc Lahovče 13, Cerklje 633 Prodam 1000 kg slame in zidno opeko. - Pivka 2, Naklo 634 Prodam peso, korenje in seno. Kupim 1 kub. meter smrekovih desk 20 mm. — Bertoncelj, Gode-šič 52, Skofja Loka 635 Prodani hišo in nekaj zemlie. Poizvc se Račevo 11, Ziri 636 Prodam lepo brejo svinjo, Orc-hovlio 1. Kranj 637 Fiat 500 C. dostavni yoz, v dobrem stanju, registriran za leto l')o2, ugodno prodam. - Naslov v ' o-lasnem oddelku 638 Novo n"rcv"i-1 rirann motorno k'.)Io ->Tomo---PiK'h-< SV 175, pro- j dam. - Pečnik, Savska 10, Kranj ' 630 Prodam prašičke, 6 tednov stare. - Breg ob Savi 8 640 . Prodam nekaj lepih lipovih sa- j d k in ramo visoko sadje. — Matevž Berčjč, Valjavčeva 1, naspro- j ti nove bolnišnice, Kr?nj 641 j Prodam 2 nova vozička z der- ' crni. - Naslov v oglasnem oddelku 642 Plinski štedilnik »Ignis«, prodam. — Naslov v oglasnem odd. 643 Prodam vola, 400 kg težkega in svinjo, brejo 11 tednov. — Pšenična polica 7, Cerklje 644 Ugodno prodam motorno kolo Jawa 250. - Kokrica 80/A 645 Prodam 3000 kg sena, otavo in lucerno. — Duplje 44 646 Prodam gumi voz ali zamenjam za konja. — Janez Krč, Kokrški log 10, Kranj 647 Prodam popolnoma nov 20-1 i trpki bojler »Elektron«. Naslov v oglasnem oddelku 613 Prodam dva lepa prašička, po 50 kg težka. Suha 14, Kranj 614 PletilnJ stroj št. 8 50, prodam. Cilka Svab, Kočna 43, p. Blejska Dobrava 67} Iščem delavko, ki dela na 2 izmeni, za pomoč v kuhinji. Naslov v oglasnem oddelku 620 Prodam krmilno peso in korenje. - Cerklje 99 672 Prodam Lambreto 125 cem za 25 tisoč din. Naslov v oglasnem oddelku 673 Prodam repo in peso. Naklo 73 674 Prodam late in krivence za kozolec. Naslov v oglasnem oddelku 675 Prodani kravo in junico po izbiri ter 30 in 50 mm suhe daska, i Bašelj 17 ' 676 j Nujno prodam Fiat 630, letnik 1257. Poizve se pri Jelenu na dvorišču 677 Prodam črno semensko deteljo, j Britof 70 673 Samsko sobno pohištvo poceni prodam. Jerman, Tavčarjeva 39, Kranj 630 POVOZILA GA JE TOVARNIŠKA LOKOMOTIVA V četrtek, 15. februarja ob pol sedmih zvečer, je prišlo v Železarni na Jesenicah do nesreče, ki je terjala življenje 33-letnega Milana Podravine. Ponesrečenec je bil zaposlen v Železarni, sicer pa je bil doma iz okolice Bihača. Ljudje vedo povedati, da so Po-dravino videli tisti večer ob pol šestih v gostilni pri Lasanu. Bil je hudo vinjen. Kmalu nato je zapustil gostilno. Uro pozneje pa ga J« povozila lokomotiva ozkotirnega električnega vlaka. Podravina je obležal na tiru, tako da ga vlakovodja ni pravočasno opazil. Lokomotiva ga jo povozila, pri čemer je ponesrečencu strlo prsni koš in mu prizadejalo hude poškodbe na glavi. Poškodbam je takoj podlegel. NEVŠEČNOSTI ZARADI VETRA Vetrovno vreme je v četrtek, 15. februarja, povzročilo ob železniški progi v Kranju kar štiri požare. Of»enj so novzročile iskre lokomotiv. V nobenem primeru pa ni bilo materialne škode, saj so gasilci ogenj še pravočasno omejili. Iz nekaterih krajev Gorenjske prihajajo tudi vesti, da je bil veter v zadnjih dneh še posebno močan; napravil je tudi nekaj škode. Podrl je več kozolcev, polomil drevje in napravil škodo tudi na strehah gospodarskih poslopij. Kupim vprežne grablje. Franc Skofic, Mlaka 24 679 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju, Naklem ali Krizah. Pismene ponudbe oddati pod »Gotovina« 668 Kupim hišico v bližini Radovljice ali Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku podružnice »Glasa«, Jesenice 669 Kupim dobro ohranjeno gnoj-nično črpalko. Krmeij, Sv. Duh 90, Sk. Loka 670 Kupim otroško posteljico. Piis-mene ponudbe oddati v oglasni oddelek 648 Kupim dobro ohranjen - rabljen moped »Tomos«. — Naslov v oglasnem oddelku 649 Kupim italijanski otroški voziček — kombiniran. Naslov v ogl. oddelku 650 Kupim rabljene deske za zidavo. — Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 25-34 651 Obrtno podjetje »Uniforma« Kranj sprejme obratnega Knjigovodjo in skladiščnika. — Nastop službe takoj ali po dogovoru 596 Iščem sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe oddati pod »Novinar« v cglasn; oddelek Dam hrano in stanovanje tovarniški delavki, ki bi pomagala na kmetiji. - Koželj, Cerklje 35 652 Zamenjam garsonjero za eno-ali dvosobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 653 Preklicujem avtobusno mesečno vozovnico na progi Poženk— Kranj. - Martin Koritnik 654 Želim spoznati pošteno in mirno dekle od 2Q do 25 let 6tarosti. Zaželena slika. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 655 Iščem fanta ali dekle, ki bi pomagala na ?;metiji. Nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 658 Anton Stare, za Gradom 3, Bled, sprejme takoj mizarskega pomočnika 657 Sobo oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku 658 Prekljcujem mesečno vozovnico na progi Visoko—Kranj. - Ana Arnež 659 Iščem žen~.ko, ki b| v dopoldanskem času pazila na otroka. Plačam dobro. - Naslov v oglasnem oddelku 660 Ženska srednjih let dobi stanovanje in hrano za d odo klansko varstvo otroka. Preskrbi se tudi lažja popoldanska zaposlitev. Janez Kalan, Podnart 54 661 Opozorilo! Po 31. marcu 1962 bom razprodal vse slike ali druge stvari, prinesene v uokvirjenje ali v delo v letu 1961, brez povrnitve vrednosti, kolikor jih lastniki do tega časa ne bodo dvignili. Otmar Čolnar, 6teklar, Kranj 628 Za 40-letnico skupnega življenja Angeli in Francelju iz Predoselj iskrene čestitke — sestri Johana in Angela ter brat Jože 662 Zamenjam ali prodam 9 mesecev brejo kravo za 1 leto starega veliča. Z. Bela 27, Preddvor 633 V nedeljo zjutraj okrog sedmih sem izgubila zlat prstan od Po- j kojninskega doma do Kokre. Ker I ni moja last, prosim poštenega I n::-:":tol;a, naj ga vrne v »Kokri« I pri blagajni 664 i Scfer C razreda s prakso išče clulbo. Naslov v oglasnem oddel-' ku 655 Mizarski pomočnik, vajen fur-nirukih del, dobi dobro službo. ! Naslov v oglasnem oddelku 666 Stanovanje in hrano blizu avto-, busne postaje nudim tovarniški delavki za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 667 V kavarni Evropa v Kranju je ples vsako sredo, soboto in nede- I ljo. — Za manjše zaključne družbe (do 20 oseb) je zelo prijeten prosior kmečka soba v hotelu Ev- , ropa v Kranju. Prostor lahko rezervirate. Obratovalni čas po do-noveru. Odlična kuhinja 588 objave Delavska univerza v sodelovanju z EDS v Kranju razpisuje tečaj za kovinarsko in elektro poklice. Pogoj za sprejem je priznana polkvalifikacija podjetja, v katerem je kandidat zaposlen. Pouk bo trikrat do štirikrat tedensko od 16. ure dalje. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, gimnazija (stranski vhod), tel. 27-33, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 24. februarja 1962. Kandidati naj prinesejo k vpisu: — rojstni list, — zadnje šolsko spričevalo, — potrdilo podjetja o zaposlitvi in delovnem stažu kot polkvalifi-cirani delavec. TEČAJI ZA POLKVALIFICI-RANE KUHARICE IN GOSPODINJSKE POMOČNICE Zavod za napredek gospodinjstva Kranj organizira pripravljalni tečaj za I. stopnjo izobrazbe za dosego pol kvalifikacije kuharic. — Pogoj za sprejem v tečaj je vsaj eno leto prakse v kuharski stroki. Istočasno se bo pričel tečaj za gospodinjske pomočnice. Pogoj za spreiem v tečaj ^e enoletna zaposlitev v svojstvu gospodinjske pomočnice. Prošnje, kolekovane s kolekom za 50 din in potrdila o zaposlitvi kolkovana s 30 din, pošljite do 1. marca 1962 na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6. RAZPIS Razpisna komisija pri ZAVAROVALNICI KRANJ - z začasnim sedežem v Radovljici — razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 pravnika — visoka izobrazba in praksa; 1 strojnega tehnika — srednja Tehniška šola-strojni oddelek; 10 referentov — admnrstrativ-nih uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo ali z nepopolno srednjo šolo in prakso. V poštev pridejo s^mo kandidati, ki stanujejo na območju mesta Kranja ali iz bližnje okolice, ker se bo ZAVAROVALNICA spomladi preselila v nove poslovne prostore v Kranju. Ponudbe z navedbo življenje-pisnih in šolskih podatkov pošljite na ZAVAROVALNICO KTRANJ - začasni sedež v Radovljici,. Linhartov trg 1. Plača po tarifnem pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, skrbnega očeta, starega očeta, strica in svaka ANTONA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, z nami sočustvovali in nam izrazili so-žalje. Posebna zahvala g. dr. Cr-netu Zdravku, p. duhovniku Pavlinu, železničarjem in sosedom. Zaloše, 13. februarja 1962 Žalujoči domači in sorodniki Potrošniki VELIKA POSEZONSKA RAZPRODAJA VOLNENIH TKANIN VSEH VRST PO globoko ZNI2ANIH CENAH. BLAGO SI LAHKO OGLEDA-TE IN NABAVITE V POSLOVALNICI »M I CA« (zraven hotela Evropa) Veletrgovina »K OKRA« KRANJ ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega očeta, se prav lepo zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo krajevnemu odboru ZB Železniki, predsedniku ZB Niku Smidu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo pevcem iz Selške doline, godbi iz Škofje Loke, kakor tudi vsem ostalim. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi dr. Rešku, ki je očetu nesebično nudil zdravniško pomoč. Družina Tolar ELEKTRARNA SAVA - KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJNIKA - STIKALO A HE Kokra-Kranj, HE Pristava-Tržič, HE Sora-Šk. Loka HE Sora-Fužine, Žiri 2. STIKALCA HE Sava-Kranj 3. SKLADIŠČNIKA 4. NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA Pogoji: Za delovno mesto pod št. 1 se zahteva kvalifikacija iz elektro-strojne stroke. Za delovno mesto pod št. 2 se zahteva kvalifikacija iz elektro stroke. Za delovno mesto pod št. 3 se zahteva srednja strokov-na izobrazba iz ekonomske stroke ali daljša skladiščna prakca iz tehnične stroke. Osebni dohodek je določen s pravilnikom. Pismene prošnje je poslati na naslov: ELEKTRARNA SAVA-KRANJ, STARA CESTA 3. Obrtno komunalno podjetje »KLAVNICA« KRANJ odproda naslednja osnovna sredstva: 1. DOSTAVNI AVTO »ŠKODA« TYPA 2001 2. TRICIKELJ 3. MOŠKO KOLO 4. DVOJE VPREŽNIH SANI 5. ZAPRAVLJIVCEK 6. ROČNI STROJ ZA POLNJENJE SALAM 7. STROJ BLuTZ In 8. STROJ WOLF s kompletno transmisijo 9. ELEKTROMOTOR REDUKTOR 4,5 KW 10. DVE LITOŽELEZNI BANJI Interesenti lahko dobijo vsa nadaljna pojasnila o prodaji, ceni in ogledu na upravi podjetja »Klavnica«, Kranj, Majstrov trg 12, aH v Klavnici, Savska cesta 16, vsak dan od 7. do 14. ure, ali po telefonu na številke 20-93, 21-82 in 22-83. Vsa navedena osnovna sredstva so v uporabnem stanju. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor, nato pa tudi zasebniki. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ Gregorčičeva 3 takoj sprejme v delovno razmerje VEČ VISOKOKVALIFICIRANIH, KVALIFI* ORANIH IN POLKVALIFICIRANIH ELEKTROINSTALATERJEV TER NEKVALIFICIRANIH MLAJŠIH DELAVCEV, ki imajo veselje do elektroinstalaterskih del. VEČ FINOMEHANIKOV za popravilo pisarni, ških strojev. Prošnje vložite na gornji naslov ali se osebno zglasite na upravi. Osebni dohodki po dogovoru. TVD »Partizan« Stražišče prireja dne 24. II. \M tradicionalno maškarado Najboljše maske bodo nagrajene, — Rezervirane vstopnice se dvignejo do 22. II. 1962 v gostilni »Benedik«, telefon 21-51. Za ples bodo igrali »ZADOVOLJNI KRANJCI« s pevcema Branko Strgar in Stojanom Venetom. Zabaval pa Vas bo tudi »Lipe Revže« \A Kranja. Ssja ObLO Radovljica iirizem in le: OBČUTNO VIŠJI OSEBNI DOHODKI ZA PROSVETNE DELAVCE Radovljica, 16. februarja - Včeraj popoldne sta imela zbora ObLO Radovljica 10. skupno sejo. Glavna (oč';a dnevnega reda je bila razprava o RESOLUCIJI pers ;ckti\T.ega gospodarskega in družbenega razvoja okraja Kranj. Zbora sta sprejela tudi dva odloka o šolstvu. K Rr30LUCiJi o perspektivnem razvoju 60 imeli nekateri odborniki tehtne pripombe. Giede na to, da je radovljiška območje z Bledom in Bohinjem izrazito turistični predel Gorenjske, obenem' pa je v tem delu tadi lesno predelovalna industrija močno razvita, je razumljivo, da so se odborniki v svojih pripombah m predlogih k RESOLUCIJI omejevali predvsem na ti dve panogi gospodarske dejavnosti. Resolucija celotno naše gospodarstvo in razvoj v letu 1962 obravnava sicer 6plošno in načelno, vendar pa so odborniki menili, da turizmu in lesno-predelovalni industriji po- sveča premalo pozornosti in ne daje dovolj konkretnih napotil za njun nadaljnji razvoj. Te trditve so odborniki utemeljevali z dvema razlogoma: ker prispeva lesna industirja pomemben delež k na- RADOVLJIŠKA KOMUNA rodnemu dohodku, obenem pa ima vidno mesto tudi v izvozu. Zato jo je treba v resoluciji gospodarskega razvoja okraja ali v družbenih načrtih občin obravnavati enakovredno z drugimi panogami industrije. Utemeljene pripombe na seji sta o tem izrekla odbornika Anton Ilržišnik in Jože Outerman. ki so ju podprli tudi drugi člani obeh zborov. Tudi predstavnik OLO Milan Ekar se je z njihovimi pripombami strinjal. O pomembnosti turizma je v zvezi z okrajno RESOLUCIJO spregovoril Božo Cerne. Zboroma je predlagal, naj zaradi tega, ker REOLUCIJA malo govori o turizmu in gostinstvu, Svet za blagovni promet in turizem ObLO Radovljica na svoji prvi sen obravnava to vprašanje in sestavi konkretni predlog, s katerim bi RE- j SOLUCIJO dopolnili. Predloži naj I ga kot pripombe ali dopolnilo občinskemu oziroma okrajnemu odboru. Z gradivom o okrajnem proračunu se odborniki pred sejo niso mogli seznaniti, ker ga niso pravočasno prejeli, zato niso imeli pomembnejših pripomb, j Stari odlok o načelih za določa-jnje sredstev šolam za njihovo r^novno dejavnost ni več ustrezal. Zato sta na včerajšnji seji oba zbora sprejela novega. Ta deli šole v osem skupin: v nepopolne, podružnične; popolne osnovne, srednje strokovne, vzgojne ustanove itd. Merilo za razdeljevanje sredstev je število otrok. Tako bo po novem odloku podeljeno na učenca letno 5000 dinarjev v vseh šolah, razen tega pa še po 50, 55 ali 60 tisoč na oddelek. Ta odlok daie spodbudno vlogo šolam z večjim Številom učencev. Omenje-' na načela so v skladu z občinsko perspektivno politiko o nadaljnjem razvoju in organizaciji šolstva. Ujema na s^ tudi z zahtevo v P.ESOLUCTJT. ki tiri razdeljeva-niu materialnih sredstev daje prednost šolam v večjih naseljih. Z istim odlokom je ObLO določil povprečje esebnega dohodka posameznim kategorijam prosvetnih delavcev. Tako je sedaj po-vpreefe za prosvetne delavce s srednjo izobrazbo 34.000 dinarjev, z višjo izobrazbo 40.001 dinarjev in z visoko izobrazbo 46.000 dinarjev. Ta odlok bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem vestnikn okraja Kranj, veljal pa naj bi cd 1. januarja 1962 naprej. I. Bohinc Popoldne v radovljiški knjižnici Kad ^ i milijonov xr sklad za šolstvo Zakon o spremembah in dopol nitvah zakona o proračunskem prispevku do'oča, da lahko občinski ljudski odbori predpišejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka do višine 15 odstotkov rednega proračunskega prispevka. Doslej je b'la najvišja dopustna stopnja 10 odstotkov in občine so s svojimi odloki urejale višino dopolnilnega proračunskega prispevka. Tako so v škofjeloški občini plačevali zaposleni v gospodarskih organizacijah dcj-ei procentni, zaposleni izven gospodarstva pa štiri procentni dopolnilni proračunski prispevek. Dohodki iz tega naslova so znašali Mestna odbor Bled je sestavil predlog finančnega sklada mesta Bled za leto 1962, v katerem je predvidel tudi nekatere investicije ki bi jih bilo potrebno letos zagotoviti. Skoraj vse so namenjene izboljšanju pogojev za še uspešne j?i razvoj turizma v tem našem priznanem letoviškem kraju. Veliki vprašaji na steklu navadno pomenijo le to, da so vrata in okna zasteklena in torej ni dobro metati kamenje v prostor. Tile vprašaji, ki so že precej dol-£o naslikani na vratih lokala v novem bloku v Bohinjski Bistrici, pa imajo še en pomen. Ko jih vidijo, Bistričani namreč razmišljajo o tem, kaj bo pravzaprav v tem prostoru. Ko so blok gradili, so vsi vedeli, da bodo spodnji prostori namenjeni manjšemu bifeju, zdaj pa tisti, ki so v bloku dobili stanovanje, temu nasprotujejo. Ali bodo zmagali tisti, ki so za, ali tisti, ki so proti, bomo (upajmo!) zvedeli vsaj do začetka turistične sezone. Največ denarja bo potrebno za nadaljevanje del pri sanaciji Blejskega jezera, 6aj bi ta dela letos veljala ker 32 milijonov 780 tisoč dinarjev. Po vrednosti sledi III. etapa del pri ureditvi vodovoda na Bledu, za katero bi bilo potrebno več kot 16 milijonov dinarjev. Tudi v festivalno dvorano bo potrebno še precej investirati in jo tako porjolnoma usposobiti za vse prireditve, ki se bodo letos zvrstile na Bledu. Letos bodo po vsej verjetnosti prišli na vrsto tudi blejski pločniki, ki so res zelo potrebni asfaltiranja. Le malo je mest, v katerih bi poskrbeli samo za avtomobiliste, za peŠče in na Doslej najrečje žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). prah. ki se dviga ob njihovi hoji pa bi popolnoma pozibili. Sicer pa je ureditev pločnikov precej draga stvar. Na Bledu predvid vajo, da bodo za to uporabili kar 5 milijonov dinarjev. Obenem b radi poskrbeli še za protiprašno obdelavo ceste hotel »-Lovec-« — Dindol in hotel »Jelovica« — Kino Asmltirame ceste proti Dindolu bo vi dan izpopolnjena. Zdaj bodo meren. Adaptacija prodajnega in j asortiman takoj dopolnili še z stranskih prostorov je veljala ; ostalimi modeli. Nedvomno pa že okrog 3,5 milijona dinarjev. 2e takoj prvi dan je trgovina z velikimi izložbenimi okni vzbudila pri potrošnikih precejšnje za- Gostje, l.i sp s.: v V '•' otvoritve trgovine z obutvijo »Alpina Zirl«, so si ob tej prtio&tfUti ogledali neka'c.e modele čevljev sedanja izbira čevljev obeta, da bodo poslej mnogi potrošniki našli tudi v Kranju čevlje po svojem okusu. Prav gotovo tudi mnogi potrošniki, ki so doslej nakupovali čevlje v Ljubljani. Zelo ugodna so tudi mnenja potrošnikov, ki ocenjujejo v izložbah razstavljene čevlje. FRANCE BEVK PRI STRAŽIŠKIH ŠOLARJIH Učenci osnovno šole »Lucijana Seljaka« v Stražišču v Kranju so že pred časom povabili književnika Franceta Bevka, naj jih ob priložnosti obišče. V torek. 13. februarja, se je šolarjem želja izpolnila. Ob deseti uri dopoldne jih je pisatelj, ki so ga doslej poznali večidel lo iz njegovih del, naposled obiskal. Seveda 60 šolarji za to redko priložnost pripravili spored, v katerem je nastopil tudi mladinski pevski zbor šole. Srečanja s pisateljem so se udeležili 4., 5. in 6. razred in po en zastopnik iz ostalih razredov. Pisatelj je prebral eno svojih neobjavljenih povesti in v razgovoru povedal še marsikaj zanimivega. Pripovedoval je tudi o tom, kako nastajajo njegova mladinska dela in kaj *ma še v načrtu. France ^Bevk s« je med mladimi gostitelji mudil polne tri ure, pri odhodu pa Je obljubil, da ee bo jeseni spet oglasil. Njegov na-Stofell obisk bo namenjen tistim UČfSSjp, ki so bili to pot zaradi popoldanskega pouka prikrajšani za to srečanje. — S. Več pozornosti mladim Svobode in prosvetna društva na Gorenjskem so v večini izvedla občne zbore oziroma letne konference. Ponekod so izvolili nove upravne odbore, drugod so jih 6amo dopolnili z dobrimi društvenimi delavci; povsod pa so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli pove delovne načrte. Ena od najbolj razveseljivih Ugotovitev ob letošnjih občnih zborih je. da društva začenjajo res z načrtnim delom. Letošnji načrti niso več tako splošni kot prejšnje leto, temveč so tudi časovno določeni. Zaradi tega, ker je prav v poletnem času več različnih praznovanj, za katera morajo društva pripraviti programe, pa ne moremo več govoriti o tako imenovani mrtvi sezoni v poletnih mesecih. Mnoga društva razmišljajo o programih dela v poletju tudi zaradi turistične sezone. Ponekod pa pripravljajo za poletje razne izlete za svoje člane. Ti izleti naj bi bdi zvezani s kulturnimi programi. Skratka - naša kulturnnprosvetna društva so začela z delom, ki je začrtano skozi vse leto. V največ primerih so pripravila društva delovne načrte za koledarsko leto. Pravijo, da je to primernejše. Prej ko smo delili delo v zimsko (delovno) in poletno (mrtvo) sezono, je bilo tseveda delo teže opredeliti. Z občnimi zbori 60 začeli pozno v jeseni. Stari odbori niso delali, ker so čakali na občne zbore, novi odbori pa se niso takoj znašli in tako jim je ušlo nekaj zimskih mesecev z dolgimi večeri (ti pa so za delo seveda najprimernejši). V letošnjih delovnih načrtih so točno postavljene akcije vsaj za pol leta. Se nekaj smo ugotovili ob letošnjih zborih oziroma konferencah. V razpravah o delovnih načrtih niso sodelovali samo društveni delavci, temveč tudi to-r variši iz vodstva organizacij SZDL. Marsikje so se že dogovorili za slavja. V zvezi s tem bodo kulturna društva morala poskrbeti za kvalitetne programe, za ostalo organizacijsko delo pa SZDL, sindikat ali pa druge organizacije. Tudi skrb za materialne pogoje v društvih postaja širša, družbena ekrb. Sredstva, ki jih društva prejemajo kot dotacijo, naj bi se uporabila predvsem za dvig kvalitete, ne pa za razne male investicije in popravila, kot je bilo to doslej. Društva bi si tudi s pripravo kvali- Kranjski pravljičarji v Trbovljah Glas o kranjski -URI PRAVLJIC« je segel tudi v trboveljske revirje, zato so Trbovelj-čani že konec preteklega leta povabili kranjske pravljičarje v goste. Do obiska pa ni prišlo, ker je bilo Prešernovo gledališče preobremenjeno z drugimi obveznostmi. Domenili pa so se za gostovanje v februarju. PreteKlo nedeljo (11. febr.) so Kranjčani naposled razveselili trboveljske otroke v tamkajšnji dvorani Kulturnega doma. Seveda so se morali predstaviti kar dvakrat - ob 15. in 17. uri - saj bi bili sicer mnogi otroci kljub prostorni dvorani prikrajšani za to prijetno doživetje. In še nekaj bežnih vtisov, ki so jih tokrat zabeležili gostjo iz Kranja. Dvorana je bila obakrat tesno zasedena, sam program in izvedba pa 6ta poslušalce zelo navdušila. Se posebno lepe vtise pa sta posredovala topla domačnost in iskreno gostoljubje, ki so ju bili deležni gostje v Trbovljah. Ob tej priložnosti so gostitelji povabili naše pravljičarje, naj se čimprej spet oglasijo. Za novo gostovanje so se domenili že v prihodnjem mesecu. Do takrat pa bodo pravljičarji pripravili nov program, ki bo mlade poslušalce prav gotovo razveselil. Trboveljčani bodo tudi takrat poskrbeli za prevoz z avtobusom in za dobro počutje gostujoče družine. - S. 2e več kot leto govorimo < vključevanju pionirjev v naš. društva. Mišljeni so razni mladinski oziroma pionirski zbori, likovni, filmski, dramski in drugi krožki. Le redka so društva, ki e temi skupinami sodelujejo. Ti mladi ljudje bi bili ob odhodu iz šole lahko aktiven društveni naraščaj. Tu gre v več primerih le za togost društvenih vodstev, ki premalo razmišljajo o tem. Število članstva se j a sicer v zadnjem letu v društvih" povečalo, vendar še marsikatero društvo nima urejene oziroma izpopolnjene evidence članstva. Občinski sveti so s svojimi komisijami največkrat krepka pomoč društvom. Nadzorni odbori obiskujejo društva in njihovim blagajnikom pomagajo pri urejanju društvenih blagajniških poslov. Nekatere občine — posebno jeseniška — so v tem pogledu lepo napredovale. Z občnimi zbori oziroma letnimi konferencami smo lahko zadovoljni. Te so pomemben korak k organiziranemu delu Svobod in prosvetnih društev. — S. O. Pavel Lužnuc Zimska krajina (DOLIK) Informiranost je eden izmed pogojev za uspešno delo Miha Maleč: Sonetni venec tetnih programov za druge družbene organizacije lahko ustvarila nekaj sredstev. To se opazi predvsem v jeseniški občini, kjer ponekod sindikalne podružnice naročajo pri Svobodi svoje programe. V zadnjem času se pri nas vse bolj in bolj razpravlja o tisku. Gre predvsem za to, ali je tisk res v pravem smislu tisto sredstvo, ki po svoji funkciji v celotnem družbenem organizmu ne samo spremlja pojave in jih tolmači, ampak skuša razvoj tudi pospeševati in po svojih močeh usmerjati. Vse češče si namreč zastavljamo vprašanje, v kolikšni meri tisk pomaga pri reševanju določenih problemov. Ce vse razprave tečejo v tej smeri, ne bi smeli pozabiti tudi na to, da postaja torej informiranost eden izmed pogojev smotrnega dela v komuni, v krajevni skup- Teden dni po podelitvi Prešernov ih nagrad Kaj je bilo letos narobe? Kranjčani se ponašamo s tem, da živimo v Prešernovem mestu. Imamo Prešernov grob, Prešernov spomenik, Prešernovo ulico, pevski zbor »France Prešeren«, Prešernovo gledališče, ki ima zelo lepo fasado, šolo »Franceta Prešerna« in tudi Prešernove nagrade. Prav tem bi veljali nekateri pomisleki, zakaj težko je iti mirno mimo njih. saj 6e je letos pri njih vidno zataknilo. Kdor se spominja podelitve Prešernovih nagrad in pohval in okvirne prireditve v prejšnjih letih, je bil letos zares razočaran. To, v kar je izzvenela letošnja prireditev, upravičeno lahko ocenimo kot nekakšen kulturni spodrsljaj. Seveda tu ne mislim na program, ki so ga izvajalci skrbno pripravili. Vrsta stvari je, ob katerih se nam vsiljuje vprašanje (na katera nam verjetno nihče ne bo odgovoril). Zakaj je bilo letos na večeru UMETNIŠKE PESMI IN BESEDE tako malo obiskovalcev? Skoraj dve tretjini sedežev v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju sta ostali prazni. Naj mi nihče ne zameri, če sem dobila vtis, da j« del obiskovalcev prišel na prireditev, ker je v sorodu z nastopajočimi, drugi del pa po služ- beni dolžnosti. Za tiste, ki so prišli zaradi ljubezni do Prešernove pesmi in zaradi naklonjenosti kranjski kulturi in tistim, ki prenašajo deleže njenega bremena, je torej ostal zelo majhen del. Se lansko leto je bila dvorana Prešernovega gledališča na podoben večer popolnoma zasedena. Zakaj niti vsi tisti niso prišli, ki jim je bila prireditev v prvi vrsti namenjena? Ne bi želela, da podeljevanje nagrad, ki se podeljujejo pod Prešernovim imenom, še kdaj zaide v tako mučno situacijo ,kot je zašlo letos. Trije izmed pohvaljeneev 6e sploh niso udeležili prireditve. Ne morem razglabljati o tem, če so imeli za to tehten vzrok alt ne, vendar bi o tem vsekakor moral razmišljati orpan, ki podeljuje te nagrade. Zakaj so bili letošnji nagrajenci in pohvaljenci prikrajšani za sprejem pri predsedniku občine? Kaj ni tak sprejem tudi priznanje? Vzdušje na takih sprejemih, ki so doslej redno spremljali podeljevanje nagrad in pohval, je bilo vedno zelo toplo in domače in zato za vse udeležence posebno doživetje. Ce bo šlo tako naprej, podeljevanje Prešernovih nagrad že prihodnje leto ne bo nič drugega kot formalnost, ki jo je treba opraviti zaradi tradicije. — M. S. nosti, gospodarski organizaciji itd. Poglobljeni sistemi upravljanja, kjer sleherni v kolektivu odloča o sredstvih, ki jih sam upravlja in ki v kolektivu, stanovanjski skupnosti, šoli itd. vsklaja družbene interese s svojimi, terja tudi od tiska, da z nenehno zavestno akcijo prispeva svoj delež pri rasti novih in poglobljenih odnosov. Zunanji izraz prizadevanj na področju informiranosti, s katerim se ne ukvarjajo le komisije za tisk pri odborih SZDL, temveč tudi podobna telesa v okviru sindikalnih organizacij in organizacij LM, pa tudi številne idejno-vzgojne komisije teh organizacij, so razstave tiska, ki jih prirejamo po našem okraju. Te razstave kažejo, da smo po plenumu okrajnega odbora SZDL, ki je lani v jeseni obravnaval ta vprašanja, poglobljeno segli tudi v tovrstno problematiko. Kljub temu pa sodim, da je bilo ob teh razstavah še vseeno pre- malo skupnih prizadevanj. Prav ob teh razstavah bi bilo treba na tem področju povezati prizadevanja sindikalnih organizacij, Ljudske mladine in Socialistične zveze. Tako bi nedvomno potem beležili na področju n. pr. tovarniškega tiska ali šolskega tiska še večje uspehe. Razstave so bile pravzaprav prvi korak v tej smeri. Pokazale so, kaj pravzaprav danes na področju tiska imamo in kaj smo imeli. To pa še vseeno ni dovolj. Treba bo namreč na takih razstavah tudi pokazati, kako sleherni občan lahko vpliva na informacije in v tem procesu tudi sodeluje. Pokazati to, kar imamo, je le enosmeren proces, ki pa je organsko povezan z drugim. To pa obravnava položaj slehernega občana v tem procesu informiranja. Ce pa se zavedamo pomembnosti informacij za slehernega proizvajalca, potem bo nedvomno potrebno ob prihodnjih razstavah pomisliti tudi na to! - J. K. Na sporedu bodo baročni mojstri in sodobni ustvarjalci Filmi,aki jih gledamo BELE SENCE — Italijanski film »Bele sence pripoveduje zgodbe o ljudeh s skrajnega severa o Eskimih. Govori o njihovem načinu življenja, o njihovem svetu, ki se na jugu te mrzle dežele srečuje s svetom civilizacije, široko platno, spretne kulise, pa tudi nekateri naravni posnetki s kanadskega severa so seveda okvir, ki je za resno obravnavanje pravzaprav pomembnega sociološkega vprašanja, skoraj preveč atraktiven. Tudi te »Bele sence« (ria žalost so še vedno srbohrvaški podnaslovi) so tako — kot že številni filmi, ki prihajajo na naša platna z vsega sveta — odkrile le tiste strani življenja (odkrile na zelo naiven način) primitivnih ljudstev, ki slučajno godijo gledalcem. Kljub temu pa so nekateri prizori navzlic atraktivnosti In naivnosti dovolj prepričljivi in — če že ne to — vsaj zanimivi. (Eden takih je, ko glavni junak prinese svoje kože in želi zanje od belcev puško.) In končno je tudi po svoji nameri (če jo sploh ima) film nekoliko patriarhalen. Iskati rešitev tudi naprej v krogu lastne družine, v načinu življenja, ki je bilo lastno prejšnjim stoletjem ni v skladu s časom. Vse to je namreč nekoliko nedomiselno, pred-vsem pa v veliki meri sentimentalno. Slovenski solisti so reprezentativni ansambel, ki ga sestavljajo najboljši godalci, člani orkestrov Slovenske filharmonije, RTV Ljubljana in študenti Akademije za glasbo. Ansambel že pet let deluje pod vodstvom prof. Karla Rupla. Prvi nastop je imel okviru ljubljanskega festivala, odtlej pa je vsakoleten gost naših koncertnih odrov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Skopju pa tudi drugod. Največje uspehe priznanja mednarodne kritike je ansambel doživel leta 1959 na koncertu dubrovniškega festivala. Naslednje leto je imel tritedensko turnejo v Italiji. Tam je koneer-tiral v velikih glasbenih središčih v Milanu, v Bologni, Breschii, Ve-roni. V letošnji 6ezoni se ansambel, ki ga sestavlja 12 solistov, predstavlja v nekoliko spremenjeni zasedbi. Ansambel se je pomladil z nekaterimi nadarjenimi godbeniki. To je požlahtilo ton ansambla in že povečalo kvaliteto. V taki zasedbi bodo gostovali (menda prvič) tudi v Kranju. Spo-ped sestavljajo: dela baročnih mojstrov in skladbe sodobnih skladateljev. Med prvimi bomo slišali dva Bachova preludija (za orgle in violino) v transkripciji za godalni orkester, dve italijanski ariji (B. Marcello De Luca), ki ju bo zapel tenorist Mitja Gregorač j in Locatellijev Concerto grosso s solistoma Albertom Drmeljem in Oko Skalar j evo. Sodobni del programa navaja najprej etude za godala švicarskega skladatelja Franka Martina, Ce-dursko sim-fonijeto slovenskega — v Novem Sadu živečega — skladatelja Mihovila Logarja in koncert za flavto in godala hrvaškega skladatelja Bruna Bjelinskega s solistom Fedjo Ruplom. Koncert bo dirigiral Karlo Rupel. Nedvomno bo koncert doživetje za našo koncertno publiko v Kranju in Tržiču. Koncerta bosfa 22. oziroma 20. februarja. — P. Lipar liHli Le enkrat je bilo omenjeno njegovo Ime. Pripovedovala mi je o tem, kako sta z očetom tik pred nemško okupacijo Norveške zapustila domači kraj in kako sc je potem po nekajmesečnem življenju v Angliji preko norveških vojnih oblasti v Londonu povezala s Komnani Linje in mogla delati zanjo. Očka je pripravil vso zadevo. Delal je v norveški misiji za trgovino in ladjedelstvo v Londonu. Jaz pa sem odpotovala na Škotsko in takoj pričela z delom v nj ihovem glavnem stanu — s petimi drugimi dekleti, ki smo vseh 24 ur vzdržale pri radiu. Tako sem se spoznala tudi z Berntom Olsenom.« »Ali ste vedeli, da je njegovo pravo ime Gcorge Farnell?« sem vprašal. »Takrat ne. Toda bil je majhne postave in temnolas, In tako sem ga nekega dne vprašala, ali je resnično Norvežan. Tedaj mi je povedal svoje pravo ime.« »Vam je tudi povedal, da je pobegli kaznjenec?« sem vprašal. »Da,« je dejala in se tiho smehljala. »Tedaj mi je pripovedoval O vsem, kar je o sebi sploh mogel povedati.« »Pa se vam ni zdelo pri tem rtič čudno?« sem se pozanimal. »Seveda ne,« je odgovorila. »Saj smo bili vendar sredi vojne. Razen tega se je pripravljal za enega prvih in najbolj nesmiselno tveganih dejanj na tedaj sovražno ozemlje. Tri mesece kasneje je odplul na Norveško, da bi se udeležil akcije na Mal6y.« »Zelo stega cenili, ali ne, Jill?« 6em vprašal. Prikimala je. Za trenutek je pomolčala, potem pa je dejala: »Da, takrat sem ga zelo cenila. Bil je drugačen kot drugi - resnejši, bolj zadržan. Kot bi imel v življenju še eno poslanstvo. Ali me razumete kaj menim? Bil je 6icer v uniformi in se je pripravljal na blazno akcijo — a vendarle nekako, ni sodil tja. Živel je — s svojo notranjostjo — nekako zunaj vsega tega.« »Da Farnellova karakteristika med njegovo potjo na Maloy mi ni dala miru. Za Farnella so pomenile kovine prvi smisel življenja. V tem pogledu je bil prav tak umetnik kot na primer kakšen slikar ali glasbenik. Vojna in njegova lastna oseba sta mu pomenili toliko kot nič v primerjavi s silnim vznemirjenjem, ki ga je povzročalo pri njem odkrivanje kovin. VVrightov opis Bernta Olsena v času, ko naj bi odšel na Malčv, in Jillino pripovedovanje o njegovem razpoloženju pred vkrcanjem — sta me privedla do spoznanja: Farnell je odšel v norveške gore iskat nove kovine. Farnella sicer nismo več omenjali. Med ^ražo sme bili popolnoma zaposleni s tem, da 6mo vodili jadrnico in ostajali budni. Kdor še ni opravil takšne morske poti, si le stežka predstavlja, kako zelo prevzame človeka vodenje takšne ladje. Vedno je kaj takega, na kar se je treba posebej pripraviti, predvsem še za kapitana samega. Kadar nisem sam sedel pri krmilu, sem moral vrisovati našo pot, opravljati vse vpise, ugotavljati, kadar je bila priložnost, po zvezdah ali soncu naš položaj, v določenih časih poslušati radijska poročila in vremenske napovedi gjj v redu vzdrževati vrvje. In vse to se je potem obesilo na človeka kot svinec utrujenosti, posebno pri zgodnjih jutranjih urah. Da bi prišel bliže Jorgensenu ali Wrightu, sem imel le malo priložnosti. Nikakor nisem našel pravega povoda, da bi z njima govoril o Famellu. Dokler je dovoljeval veter, so si 6ledlle straže za stražo. Ce je straža zamenjala prejšnjo, je takoj odšla pod krov. Cez dan je bilo treba pripravljati še jed in opraviti še druge podrobnosti. In vedno je bilo treba priklicati še prosto stražo, da je pomagala opravljati z jadri. Edina opazovanja, ki so mi oba prva dneva uspela, so bila ta, da je bil Jorgensen prvovrsten jadralec in da je pri vožnji po vsem videzu tudi izredno užival ter da si je Curtis Wright zelo naglo opomogel. Tretjega dne se je veter zopet obrnil na jugovzhod. Lahko smo razpeli jadra. Prevalili smo že skoro 400 milj. Bilo je pred poldnevom, ko so K0 začele zadeve razvijati. Nekoliko smo si opomogli in mislili tudi na kaj drugega kot samo na jadranje. Proti poldnevu sem predal krmilo Jorgensenu, Dick je sklical obe straži na krov, da bi sneli eno jadro in odmotali zapletene vrvi. Prvič, odkar smo izphjli, sem bil sam z Norvežanom, »Kurz je sever 25 stopinj vzhod,« sem mu dejal in nekoliko otrpel zlezel a sedeža. Prikimal je In pogledovaje na kompas prijel krmilno kolo. Potem je dvignil glavo in opazoval skupino zaposleno ob glavnem jamboru. Slednjič je pogledal še mene. »Samo trenutek, gospod Gansert,« je dejal. Bil sem namreč že pripravljen, da bi tudi jaz stopil naprej in pomagal. Tako sem ostal in on mi j« dejal: »Mojemu zdravju tole kratko potovanje po morju izredno prija. Dvomim pa, da velja to tudi za moje poslovne zadeve — razen če bi se midva mogla sporazumeti.« »Kako to mislite?« sem vprašal. Naslonil se je nazaj, krmilno kolo rahlo držeč v krepkih rokah. »Priznam, da do vas nisem bil popolnoma odkrit, ko sem vam dejal, da se ne zanimam za Farnella. Zanimam se - sedaj tem bolj, ko vem, da je do nedavnega bil povezan z vami. Ce prav razumem, vam je sporočil, da je na Norveškem odkril važna rudna ležišča?« Ni bilo razloga, da bi tajil. »Njegovo sporočilo je govorilo o tem,« sem mu odgovoril. »Ali vam je sporočil tudi, kakšne kovine je našel?« je vprašal. Prikimal sem. »Da,« sem dejal, »poslal nam je vzorce.« »Gotovo po pošti?« Opazoval me je s priprtimi očmi. Smehljal sem se. »Način, kako nam jih je poslal, je bil nekoliko manj uraden,« sem dejal. »Toda vam naj bi zadostovalo -zdi se mi — da sem te vzorce v redu prejel.« »Ali veste, kje leži ruda?« je zopet vprašal. Ni se mi zdelo potrebno, da bi ga odvrnil od tega razumljivega suma. »Brez tega podatka bi nam vzorci ne koristili mnogo,« sem dejal. Po kratkem obotavljanju je nadaljeval: »Menim, da bi se vendarle nekako sporazumela. Predpostavljam, da plujemo naravnost proti Bergenu, ali ne? Tam vam lahko obrazložim natančnejše predloge, vi pa se lahko s sirom Clintonom —?« Beseda mu je obtičala v grlu. Zastrmel s- je v nekaj za menoj. Obrnil sem se. Spredaj na krovu je stal Dah1 •. Odkar .<*:.<■» iaiHVt'11 Temzo, ga nisem več videl vse do nekega srečanja, jr^ «rr, v pol-temi trčil obenj, medtem ko je hotel h krmi. J& 6e je bila, zavzela zanj. Izza oblaka se je pokazalo sonce in v tej žarki svetlobi je bil njegov razbrazdani obraz videti pepelnato siv. Na sebi je imel Dickov pulover, ki mu je bil za več podi prevelik, in 6tare hlače, ki so bile spodaj dvakrat podvihane. Njegov pogled je bil uperjen v Jorgensena. Zopet sem se zavedel skritega sovrašta mel <' . ma možema. Dahler g* je nerodno plazil po zibajočem se krovu, Moral je bil slišati, o čem je Jorgensen govoril, Rajt; dejal je: »Tako ste torej prišli do določnejših predlogov, ali ne?« DOKLMhMI! IVA* JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 71 »Obšla me je zla slutnja. Le kje naj bi bil Janez? t Začel sem spraševati tovariše, ki pa so me nekako pre- J slišali. Nazadnje se je našel nekdo, ki je komaj razločno i izjecljal: — Veš kaj, Biček ti bo to povedal! I Tedaj tega tovariša nisem pustil naprej ter sem J hotel izvedeti kaj več. V tem sem opazil tudi očeta, kako !> je tudi on iskal Janeza. Tedaj sem zvedel od tovariša, } da je bratu prebila krogla obe stegni. Nekaj časa so ga vlekli s seboj, ko pa je uvidel, kako je, jih je prosil, na,! i se rešijo vsaj oni, njega pa puste. Menda se je sam a ustrelil. Tedaj sem pomislil na očeta, kako mora biti pr: } srcu njemu, ki verjetno sluti, kaj se je zgodilo. Zato ' sem se ga izogibal, čeprav si nisem bil čisto na jasnem, J zakaj. Bil sem pač prepričan, da še ne ve, kako in kaj a je bilo z Janezom. 4 Pomikali smo se v strmino. Srečanja z očetom sem ' se še vedno bal. Končno smo prilezli do pastirske koče a na Kališniku in utrujeni posedli okoli ognja. Naenkrat 4 je oče vstal in mi pomignil, naj mu sledim. ^ Znašla sva se zunaj v mrazu. j — Janez je padel, kajne? me je vprašal brez uvoda, t ' — Da. Nisem hotel lagati. Molče se je zagledal v noč, se obrnil in tiho rekel: — Vrniva se! i Takrat sem občudoval tega trdnega moža, svojega J očeta ... Sel sem za njim in ko sva sedla, so bile vse $ Ji oči uprte v naju. Takrat je nastal mučen molk, a nena- 4 (i doma ga je pretrgala tiha partizanska pesem. J ■ Oče je sedel nasproti meni, med nama je gorel ogenj a in takrat sem opazil, da so se premikale tudi očetove 4 ustnice, tudi on je pel z ostalimi, po licih pa so mu tekle ^ solze. Star sem bil 18 let in kljub trpkosti sem bil ponosen a na svojega velikega očeta. Prav zaradi njega so mi spo- 4 mini na dražgoški boj ostali globoko v spominu. Niti f na misel mi ni prišlo, da bom naslednji dan izgubil tudi t njega...« a Bataljon je bil sredi noči končno na Kališniku, kjer 4 so bili tudi tako dragoceni hlevi. Tovariši so počivali, £ kurili In čakali na nadaljnje ukrepe. Med njimi je bilo 5 tudi nekaj Dražgošanov. ) Kljub mrazu, in Čeprav je bila noč, so postavili J straže, a borci so komaj še zmagovali ta napor. Toda šlo a je za življenje, in kaj bi se lahko zgodilo, če bi Nemci 4 nenadoma odšli na Kališnik!? I Kako pa je bilo s tistimi, ki so ostali v vasi? Anton a a Gosar se tega večera spominja takole: t I j »Nekaj vaščanov je še vedno ostalo v goreči vasi. ' I Večji del hiš je gorelo, ko smo z nekaterimi sosedi od- a a hajali. V tisti zimi smo se napotili čez Jelovico proti 4 { Rovtarici. Žalostna je bila ta pot, tako žalostna, da je ni | mogoče popisati. Pred nami sta hodila dva partizana, nas varovala in vodila. Najmanjše otroke so matere nosile na hrbtih. Proti jutru smo končno prišli na Rovtarico i1 in se potaknili po gozdarskih kočah. Nekaj družin pa se j ' je spustilo naprej v Bohinjsko dolino, da bi se od tam a vrnili k sorodnikom. • Cez nekaj dni so prišli za nami Nemci in brez vsega ] začeli streljati po kočah. Kolendrova mama je bila ra- -ra 335,$, 2. Skofja Loka W, 3. Bled 330,5; Skoki - mladinri (15 m skakalnica): 1. Janko Smctej (Gimn. Je- senice) 209,7, 2. Janez Toporš" (TTS Kranj) 199,2, 3. Mihael Kunšič (MIS Jesenice) 196,6; Ekipno: 1. Gimnazija Jesenice 391,8, 2. Tehn. tekstilna šola Kranj 386,0, 3. MIS Jesenice 382,2. Smučarska zveza Slovenije je tekmovalce — pionirje v najtežji in včasih nekoliko zapostavljeni panogi — v tekih — nagradila s skromnimi, toda lepimi praktičnimi darili. — Štefan Ošina Ekipno republiško prvenstvo v kegljanju na ledu NAJBOLJŠA EKIPA DRINOVEC Kot smo poročali v ponedeljkovi številki, je bilo v nedeljo na Jesenicah posamezno in ekipno prvenstvo slovenske lige v kegljanju na ledu. Kakor posamezno vodijo Jesenice tudi ekipno in je rezultat prvenstva naslednji: 1. Jesenice ekipa Drinovec 24 točk, 2. Jecenice ek!pa Božič 22, 3. Je- I sonice ekipa Talar 22, 4. Jesenice ekipa Hudrič 18, 5. Ljubljana—P■> ( I je 18 tol:k itd. K prvemu mestu s 24 tojkami je precej pripomogel evrops'.:i prvak Koblar, ki je igral v Drinovčevi ekipi. - U. Prvenstvo v hotelu »Evropa« Na posameznem šahovskem prvenstvu Kranja so bili v II. in III. Kolu doseženi naslednji rezultati — II. kolo: Engelman : Udir 0:1, Gavrič : Skrab 0:1, Podgornik : Bukovac preloženo, Bertoncelj : Braniselj remi, Longer : Pogačnik 0:1, Krajič : Prev 0:1; III. kolo: Prev : Engelman 1:0, Pogačnik : Krajič 1:0, Braniselj : Longer 1:0. Bukovac : Br.rioncelj remi, Skrab : Podgornik preloženo, Udir : Gavrič 1:0. Po tretjem kolu je vrstni red naslednji: 1. Friderik Prev 3 toč- Pojasnilo V 18. številki Glasa (14. februarja 1962) je prišlo v članku pod naslovom »LETNO 800 MILIJONOV DINARJEV«, kjer je govora o pripojitvi medzadružrn m LIP »Jelka« Radovljica h KZ Dovjc-Mojstrana, do neljube napake. V prvem odstavku članka, kjer se glasi tudi stavek: »To sta potrdila tudi že ObLO Radov! lica in ObLO Jesenice.«, velja le, da sta o pripojitvi sklepala le delavska sveta omenjenih podjetij m ta sklep predložila obema občin kima ljudskima odboroma v potrditev. Do 6edaj oba ObLO lega še nista potrdila. ke, Pogačnik. Branitelj 2,5, Skrab 2 točki itd. Ljubitelje šaha obveščamo, da bodo prvenstvo od VI. kola naprej igrali v kavarni hotela »Evrope«, in sicer v ponedeljek, 19. februarja, torek in potok od 16.30 ure naprej. - Sg ra naslove reniib.iškili Letos se bodo sankači ze petič pomerili na republiškem prvenstvu. To bo danes 't jutri na Jesenicah pri Savskih jamah. Nastopili bodo člani, članice, mladinci In mladink*. Tekmovanje prireja Sarkask« zveza Slovenije v crgani-.ptdjl Sankaškesa kluba Jesenice. Proga za letočnje repebM: ..a prvenstvo v sankanju bo po-tekala po sorski poti pri Savskih Jamah s st rtom Pri »Skale!« in ciljem pred losar-skt> hi"o. - DoLina proge je okoli 1000 metrov s povprek nim padcem 9 odstotkov m iz mcxa izdelanimi ter pelede-nel/Cli zavoji. Ker jc sankanji« fotervo med najbolj množičnimi zimskimi šporii. se tudi to pot obetajo med tekmovalci hude borbe. Liri*™* tepu športa na Jesenicah in :z drugih krajev bodo prišli «P«* na svoj račun. - M. Z. 1975