Pofttnlna platana v gotovini 1)1© Postercblihr bar bezuhlt Slovenski dom | Leto IX. — šlev. 47 "] PREIS - GENA L 2.— TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 25. novembra 1944 0 vzrokih anarhije Živimo v času največjih hudobij in lopovščin; v času herostratizma in prevratov, v katerih no odloča zdrav razum, ampak divjajo in usužnjujejo duha najbolj surovo strasti. Tudi za naš čas veljajo besede rimskega zgodovinarja Sallusta, ki pravi: ^Kajpada če bi odločala duševna moč, ki se človeško življenje razvijalo bolj enakomerno in stalno in ne bi bilo treba gledati, kako gre vse vsaksebi in kako se vse spreminja in čudno meša«. To je čas anarhije (zmešanega brezvladja) v katerem se strastno uveljavljajo največji škodljivci človeške družbe. Kako moramo anarhijo preprečiti? Treba je poznati njene vzroke in pravo borbo proti njej. Anarhija nastopi, kadar odpove vodstvo človeške družbe. To pa se zgodi ali po krivdi vodstva samega ali pa po krivdi vodstva množice. I. Vodstvo lahko odpove, če svoje dolžnosti zanemarja, medtem ko je množica še dobra in nepokvarjena, Ta anarhija se začasno še najmanj bridko občuti, dokler množica še vedno ostane dobra in si prizadeva, da bi se vodstvo prav preosnovalo ali nadomestilo. Ce pa se množici to prizadevanje ne posreči, se seveda tudi sama kmalu pokvari in anarhija je potem popolna. II. Lahko pa nastane anarhija tudi Po neposredni krivdi množice in vodstva, kadar se množica sama v sebi pokvari in se ne pokori več svojemu sicer dobremu vodstvu. Če vodstvo ne nastopi proti takšni pokvarjenosti pravočasno in zadosti učinkovito, pade krivda za nadaljnjo popolno anarhijo tudi nanj. III. Tako med množico kakor tudi v vodstvu pa lahko proti svoji najboljši volji negativno povzročajo in pospešujejo anarhijo tudi tisti ki se hočejo boriti proti njej, n se ne bore na pravi način. 1. Ako vodstvo misli, 'da bo anarhijo premagalo s tem, da ne stori nič drugega, kakor da spolnjuje tiste svoje dolžnosti, ki jih je hvalevredno spolnjevalo v času, ko še ni bilo auarhije,se p r o-|I anarhiji ne bori pravilno in jo zato tudi ne bo premagalo. Vsako takšno tradicionalno in konservativno Izpolnjevanje vodstvenih dolžnosti je v primeru množične anarhije nezadostno •polnjevanje lastnih dolžnosti. Takšno vodstvo mora zgodovina obijati, najsi bo drugače še tako dobro in Pošteno. Saj je tudi spanje ponoči dobro >» pošteno delo in vendar Kristus obsoja ljudi, ki so spali — ne podnevi, kakor si morda mi iz svoje samoljubnosti navadno mislimo, ker si tako neradi priznavamo svoje slabosti in sami sebe tako radi napačno hvalimo — Kristus obsoja ljudi, ki so spali ponoči, medtem ko je sovražnik nasejal ljuljke med pšenico. 2. Dalje vodstvo greši in zgodo-vina ga mora obsojati, če ne pusti, da bi stali na straži pred sovražnikom tisti, ki imajo boljši čut za stražo, ali pa jih pri tem njihovem prizadevanju ne podpira in v svoji kratkovidnosti rajši podpira tiste, ki govore, da ni nobene nevarnosti, ker takšno govorjenje bolj prija njegovi lagodnosti, ali pa, ker se takšnim Pvigovarjalcem ne mara zameriti, oziroma se jih nekako boji. Na te načine se Vndstvo no bori pravilno proti anarhiji in nnarhijo nasprotno negativno povzroča. Za dobro in uvidevne ljudi je takšno vod-stvo lahko mnogokrat hujša pokora ko anarhija sama. 3. Med množico pa se napačno " 0 «• e proti anarhiji tisti, ki 8* i« svoje samoljubnosti po-sltižujejo neke napačne tek-n,.e v človeški modrosti in prehodnosti. Ta njihova samoljubnost je anko izraz velike nehvaležnosti, neod- 1 hl"sti 'n brezobzirnosti, ki vso družbo anko pahne v največjo pogubo. T° so ljudje, ki nikakor ne P j’ das' ne stoje na straži. 0d zaščito straže, ki so jo Postavili drugi, se lahko mirno med seboj pogovarjajo in modrujejo. Mo-.> U1®1° na tihem, da ne bi koga motili in dr 8 lo, svojo tihoto še bolj uspavali Čnš^f T njihovem napačnem mišljenju, k° lel° i° vsa množica v borbi Proti sovražniku edina. Ldina? Nikakor ne, samo če vprašamo, o čom oni na tihem med seboj modrujejo. Modrujejo o tem, k a k o b i bilo reba straže zamenjati in bo-.1 e razpostaviti. Prepričani so, da j® samo njihovo nnziranje pravilno. A tega svojega prepričanja ne marnjo razlo-*'ti pristojnemu vodstvu; pač zato, ker vedo, da ga pristojno vodstvo ne bo sprejelo, ker ni zadosti modro. Zato se pogovarjajo na tihem in kujejo »ačrte, kako se bodo sami uveljavili kot novo vodstvo In tiste, ki so jih do tedaj ččitili, v odločilnem trenutku nadmodrili. Pripravljajo se na to, da bodo takrat, ko se bo sovražnik že povsem blizu prikradel, začeli oznanjati, da je treba namesto starih in dobrih straž organizirati in postaviti nove,, od njih zamišljene straže. 8 tem postavljajo sebe in druge v nevarnost, da bodo brez pravega in organiziranega vodstva prav v tistem trenutkn, ki le najbolj odločilen. Za razsodnega člove- r i i i Mit klingendem Lied nnd mit nnbeugsamen Mut marschierl die slovenische Landesvvehr durch Rudolfsvverth — »umom v srcu wie durch so viele andere slovenische Orter. — Z navdušeno pesmijo na ustih in z neupogljivim pogin korakajo domobranci skozi Novo mesto — kakor skozi toliko in toliko slovenskih krajev — poroki naše lepše bodočnosti in svobode. ProtMjševSka Rusija vstaja Gibanje generala Vlasova, njegov program, nalili in cilji V Hradčanih, 6tarem gradu sredi Prage, so se pred tednom dni zbrali zastopniki ruskih in neruskih narodov, ki prebivajo na ozemlju današnje Rusije, ter razglasili sonarodnjakom in svetu, da so si ustvarili politično in vojaško organizacijo, s katero so odločeni podreti Stalinovo nasilno vladavino in Rusijo spremeniti v državo svobodnih narodov. Zborovanje je vodil general Vlasov, poveljnik ruske osvobodilne vojske m voditelj ruskega protiboljševiškega osvobodilnega gibanja. General Vlasov je imel pri tej priliki govor, v katerem je razložil smernice in načela 6vojega programa. Silovit spopad idej, v katerem si stojijo nasproti na eni strani kapitalistični imperializem z intemacionalnističnim komunističnim nasiljem vred, na drugi strani pa narodi s težnjo po neodvisnosti in samostojnosti, to je postavilo tudi milijone Rusov pred izbiro, ali se odločijo za mimo čakanje, ali pa za dejanski poseg v boj na strani Nemčije, da se njihova domovina osvobodi rdečega jarma in ljudstvu vrnejo oropane politične, narodnostne in socialne pravice, General Vlasov je ugotovil, da ruski narodi niso žalovali za padcem carske vladavine, ker so bili car in njegovi nesposobni odpraviti v Rusiji ostanke suž-nosti ter gospodarske in kulturne zaostalosti. Burne revolucijske dni so izkoristili komunisti, ki so 6 skrajnostnimi gesli o socialni pravičnosti in popolni svobodi potegnili za seboj ljudske množice, potem so pa zločinsko izrabili ljudsko nevednost in ustvarili vladavino, ki ji ga po nosilnosti ni para na svetu. Ljudstvo je izgubilo še zadnje politične pravice, kmetu 60 vzeli zemljo in pravico do sadov lastnega truda, delavcu pa, mesto da bi mu dali obljubljenega raja, odrekli celo pravico, da si sam izbira delo. Onemogočili so vsem narodom naravni razvoj in dvig in so vse nasilno vjiregli v izdelovanje orožja, s katerim so mislili vsiliti Evropi in svetu komunizem — ne za ceno nečloveškega trpljenja in žrtev ruskih narodov. Ta zločinski sistem se je vrgel v vojno ne iz narodnih potreb, temveč da bi zasejal seme krvave revolucije še v drugih državah in potopil vse svobodne narode v potoke krvi. Ob usodni uri, ko je boljševizem z vsemi silami na delu, da ohromi odporno moč drugih narodov, so tudi narodi, živeči pod komunističnim nasiljem, strnili svoje moči in napovedovali boj tej pošasti. General Vlasov je cilj svojega nastopa in baja označil takole: »Docela zavedajoč se odgovornosti do naših narodov, do zgodovine in do potomcev so 'zastopniki narodov naše domovine ustanovili osvobodilni odbor ruskih narodov za skupni boj proti boljševizmu. Osvobodilni odbor mskih narodov hoče: 1. strmoglavit] Stalinovo strahovlado, osvoboditi narode tvoje domovine boljše-viškega jarma in jim dati zopet one pravice, ki so si jih priborili z ljudsko revolucijo leta 1917; 2. končati vojno ln skleniti časten mir z Nemčijo; 3. ustvariti novo svobodno narodno državo brez boljževizma b brez izkoriščevalcev.« Program, ki si ga je rusko protibolj-ševiško osvobodilno gibanje zadalo, je obsežen in vsestranski. Pomeni popolno nasprotje z boljeviškim sistemom, vendar upošteva okoliščino, da zaradi politične, zaostalosti ruskih narodov ni mogoče -misliti na naglo uvajanje raznih svoboščin po zgledu drugih evropskih narodov, ki so ves čas po prvi svetovni vojni lahko skoraj nemoteno razvijali svoje sile in sposobnosti. Zato je zlasti potrebna popolna jasnost glede končnih ciljev, pravilen izbor narodnega vodstva b točno začrtana pot, po kateri naj se brez večjih pretresov izpelje temeljita preobrazba vsega državnega ustroja iz boljševizma v ljudsko državo. General Vlasov je glede temeljnih ciljev ruskega osvobodilnega gibanja povedal tole: »Vsi narod na ruskem držaftnem ozemlju morajo uživati popobo enakopravnost, za katero je prvi pogoj pravica do narodnega razvoja, samoodločanja in suverenostL Državni red mora temeljiti na načelih narodnega dela, ta red pa mo. ra služiti ustvarjanju višje življenjske ravni za ljudstvo. Z vsemi zavezniškimi državami se sklene mir, urede prijateljski odnošaji ter se poglobi meddržavno sodelovanje. Država mora poskrbeti za varstvo družine in za stalnost zakonske zveze. S tem v zvezi se mora upoštevati tudi pravica žene do enakopravnostL Delavcu se vrne nekdanja prostost, to se pravi zlasti svobodna izbira poklica b dela. Prisilno delo se odpravlja, raz- C'e se kolhozi, zemlja se vrne lastni-in obdelovalcem, hkratu pa se kme. tu da svobodna izbira glede obdelovanja ter izkoriščanja plodov dela, ter se mu tudi odpuste vsi dolgovL V organični zve- ka je povsem jasno, da mora takšna trenutna hrezglavost roditi najhujšo nesrečo. Sicer sc bo prej ali slej tudi ta vihar polegel, šum bo utihnil. Vse bo minilo. Le zgodovina nas bo objektivno sodila po zgornjih načelih. Niknr no mislimo, da se je mogoče tudi zgodovini prilizniti, tako da nas bo grajala bolj milo, kakor zaslužimo. Nepristranska zgodovina se ne da prevarati. Kajti če bi objektivna zgodovina ne bila možna in edino upravičena, bi bilo pač edino pravilno, da tudi vso zgodovino vržemo med staro šaro. Ako spoznamo vzroke anarhije, vemo že tudi, kako se je treba proti anarhiji boriti. Borba proti anarhiji je borba proti njenim vzrokom. K tej borbi nas mora spodbujati naša zgodovinska odgovornost ali strah pred sodbo zgodovine. Žalostno zgodovinsko dejstvo je, da je današnji tako zmateri-alizirani človek ta zgodovinski čut izgubil v veliko večji meri, kakor se je to zgodilo ▼ dobi racionalističnega prosvetljenstva. Zato bo naš strah pred sodbo zgodovine tem bolj učinkovit, čim bolj se bomo varovali brezbrižnosti za svojo zgodovino in čim bolj se bomo zavodali, v čem je prava zgodovinska slava in komu more zgodovinska slava pripadati. Najprej se moramo varovati brezbrižnosti za svojo zgodovino. Če bi se za svojo zgodovino nič ne brigali in bi vso zgodovino zamotavali kot staro šaro, bi s tem izpričali, da se svojega človeškega dostojanstva sploh ne zavedamo. Kajti človek se prav po zgodovini ras-likuje od živali, ki nimajo nikakšne zgodovine, ker ne kažejo nobenega napredka. Zato prav pravi Šallust v svoji »evangeljski preparacijic »Vsak človek, ki hoče biti več ko druga živa bitja, si mora z vsemi silami prizaidevati, da svoje življenjske poti ne bo prehodil brez spomina ko živina, ki jo je narava obrnila k tlom in podvrgla trebuhu«. »Vendar pa je bilo — tako nadaljuje Sallust — »vedno mnogo takih, ki so bili vdani letrebuhuin spanju in so zatošli kot neznanci skozi življenje brezvsakega umskega in nravnega napredka. Njim sta bila zares proti nnravi telo v slast, duh pa v breme. Njihovo življenje in smrt se mi zdita enako vredna, ker sta enako brezpomembna. Pač pa se mi zdi, da zares živi in svoje življenje prav uživa le tisti, ki si ves predan svoji nalogi prizadeva za dobro ime kakega sijajnega dejanja ali plemenitega posla.« A ker »dolgost življenja našega je kratka« si moramo prizadevati za čim daljši oziroma večni spomin (= večno ceno) svojih dobrih del, — » rečnem spominu bo pravični, ne bo se bal, da bi kaj hudega slišal«. 8 tem pa je hkratu tudi že povedano, v čem je prava zgodovinska slava. To je slava dobrih del, rast »v modrosti ln starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh«, »ki so blage volje«. Velikanska zmota, ki jo Je treba zlasti danes pobijati, je nazi-ranje, da si ie mogoče pridobiti zgodo- vinsko Blavo tudi z zločini, in sicer tem večjo, čim večji so zločni. Uničevalci, revolucionarji, anarhisti in drugi zločinci ne ostanejo v nepristranski zgodovini prav nič drugega ko to, kar v resnici so, namreč pravi zločinci, to je ljudje, ki so obdani ne z vencem slave, ampak z večno sramoto. Če pa imajo sami za svojo slavo to, da bodo vendarle živeli v neizbrisnem spominu svoje gramote, jih moremo samo pomilovati. Takšno njihovo sramotno slavo, ki pomeni notranje protislovje, morejo občudovati samo zločinci. Nasprotno pa sodi o vsakem izmed njih nepristranska zgodovina prav tako kakor večna Modrost o zločincu Judežu: »Bolje bi bilo zanj, če bi se ne bil rodil«. Zato ni čudno, če zločinci od vsega početka sovražijo dobre, ker vedo, da so to ljudje, ki jih ne marajo občudovati, marveč jih nasprotno odločno obsojajo. Iz tega si je tudi povsem lahko razlagati, zakaj se vsaka revolucija nekako nagonsko obrne proti veri, Cerkvi in duhovnikom. Kdor si ne zapira oči pred tem dejstvom, si ne bo belil glave s mučnim iskanjem posebnih vzrokov za to sovraštvo na strani nedolžnih žrtev in se ne ho vdajal praznemu upanju, da je vendarle tudi z revolucionarji mogoče dobro in mirno izhajati. Kajti tudi tu se mora končna uveljaviti znani pregovor: »Povej mi, s kom občuješ, pa ti povem, kdo si.< ‘Posneto po »Reviji KA« št. 1—3, 1041. Posamezne stavke podčrtalo uredništvo »Slov. Doma«. IZ VSEBINE: Stran 1: O vzrokih anarhije. — ProttbolJ&evtiko Rusija vstaja, Stran 2: Tedenski vojni pregled. Stran S: O uspehih gorenjskih domobrancev. Stran 4: Jctnlštvo v Stični, rešitev in svoboda, Stran S: Spomini na pesnika Franceta Balantiča. Stran 8: Voditelji OF o korupciji ln razkroju t lastnih vrstah. zi s tem je tudi splošna uvedba zasebno lastnine, uvedba proste obrti, trgovine in zopetna uveljavitev zasebne pobude v gospodarstvu. Duševne delavce je treba oprostiti suženjskih spon in jim omogočiti, da bodo pospeševali in množili kulturne dobrine v blagor ruskih narodov. Socialna pravičnost mora biti temelj vsega novega reda, zato je treba vse zlo. je zavarovati pred izkoriščanjem. Odpravi se nasilniška vladavina, prisilne selitve in odgoni. Uvede se prava verska svoboda, svoboda vesti, govora in zborovanj, tiska ter nedotakljivost osebe, doma in lastnine.« Nadalje vsebuje program določila za izpust političnih jetnikov in pravico_ do povratka v domovino za vse tiste, ki so io zaradi preganjanja zapustili. Končno obljublja obnovo vseh po voj« ni uničenih krajev na državne stroške, pozidavo porušenih tovarn in industrijskih stavb ter državno skrbstvo za invalide in njihove družine. General Vlasov je izrekel trdno upa-nje, da bodo vsi svobodoljubni evropski narodi razumeli osvobodilne težnje ruskih narodov in jih podprli. Da se stre boljše* viška pošast, se je odbor osvobodilnega gibanja odločil, da se bo ob strani Nemčije boril proti boljševizmu, pa naj zaradi tega pretrpi še kakršno koli gorje. Vlasov računa tudi, da so izkušnje voditeljev protiboljševiškega gibanja dane« veliko večje kakor leta 1917,-ker jim z* kažipot služi globoko poznanja boljševi-škega zla in njegovih načrtov, podpira pa! jih velika osvobodilna oborožena sila, kateri poveljuje on sam. Prav tako računa, da so razmere v zasužnjeni domovini zrelejše, kajti v zaledju boljševiške vojske že nastopajo uporniške skupine (n. pr. tista, ki se zbira okoli maršala Timošenka), ki majejo Stalinovo nasilni-ško stavbo. S tem da si je rusko osvobodilno gibanje postavilo za poglavitni cilj uničenje boljševizma, je stopilo v službo Evrope same, kateri grozi uničenje in pogin edinole od zverinskega komunizma. Razglas generala Vlasova se končuj« z vabilom vsem vojakom rdeče armade, naj obrnejo orožje proti svojim Zatiralcem, in vsem Rusom v Evropi, naj pod-pro osvobodilna prizadevanja s tem, da posvete vse svoje telesne in umske, moči delu za končno osvoboditev. Generala Vlasova, ki je star 44 let, je vrgla na površje ruska revolucija. Kot sin številne kmečke družine, enajsti po številu, je vstopil v cerkveno pripravljalno šolo, toda v revolucionarnih časih ga je potegnil za seboj mik Vojaške službe. Na strani rdečih se je bojeval proti carekim generalom (n se zaradi sposobnosti naglo povzpel do častnika. Z 19 leti je postal učitelj vojaške taktike na častniški šoli, takoj nato pa je postal pomočnik vodje vojaškega izobraževanja v Leningrajskem okolišu. Čez nekaj let nastopi kot poveljnik nekega strelskega polka ter kot namestnik divizijskega poveljnika. Leta 1938 je bil že v glavnem stanu maršala Timošenka v Kijevu. Se isto leto je bil poslan na Kitajsko za glavnega vojaškega svetovalca maršala Čangkajška« Ko se je leta 1939 vrnil, je prevzel poveljstvo strelske divizije. Dve leti kasneje je postal poveljnik motoriziranega armadnega zbora in je v vojni z Nemci pri Lvovu doživel hude poraze, nakar se je s pobitim maršalom Budjonijem umikal proti Bediševu. Postal je mestni poveljnik v Kijevu, od koder se je ob nemškem sunku v zadnjem trenutku rešil in prevzel organizacijo 20. sovjetske armade, ki je morala braniti Moskvo jeseni leta 1941. Po uspešno prestani preizkušnji je postal poveljnik armade pri Volho-vu, a je bil v hudih bojih pobit in ujet. Tedaj je nosil dve sovjetski odlikovanji, namreč Leninov red m red Rdeče zastave, Ves čas vojaške službe pa se je Vlasov bevil z vprašanji o težki usodi lastnih rojakov pod boljševizmom. Vedel je za vse zločine komunizma in je zato po treznem razmisleku v ujetništvu sklenil boljševizmu obrniti hrbet, ker ni našel opravičila za milijone žrtev, katere j«i moral ruski narod dati za Stalinove nakane. Začel je organizirati ruske ujetnike in klicati pod protiboljševiško zastavo vse, kar je ruskega v tujini. In te sile niso majhne, sej računajo, da je z jetniki, delavci in begunci v Nemčiji okoli 20 milijonov Rusov. rx1wwv-&*>-*r TEDEN V SVETU V zmedi, katero so v Srbijo in Beograd prinesle boljševiške čete, se jasno odražajo cilji Tita in njegovega krvnika Juda Mojzesa Pijade. V nasprotju z uradnim sporočilom o razgovorih, katere je imel angleški ministrski predsednik v Moskvi glede Jugoslavije, in v nasprotju z zagotovili, da se bo povsod uvedla »prava demokracijo«, se komunistični tolovaji ne strašijo nobenega sredstva, da ne bi pod krinko »demokracije« izvajali popolne boljše-vizocije. Tito je v Beogradu nagnal nekaj sto svojih podrepnikov, tako imenovani »glavni protifašistični svet«, torej nekak parlament. Od teh jih mislijo izbrati 250 kot parlamentarne zastopnike Srbije. Ti so izključno funkcionarji komunistične stranke. Hkrati vlada v Beogradu »Glavni odbor narodne osvoboditve Jugoslavije«, ki misli izvesti »federalizacijo Jugoslavije«. Titovi podrepniki so s tem izsilili nekak dvotirni sistem, ker so od. Subašičeve begunske vlade izsilili privoljenje, da lahko vladajo na »osvobojenem ozemlju«, dokler se prava vlada mudi v tujini, šubašič sam se je od 21. oktobra vrtel okrog Tita in skušal najti kako možnost za sporazum, toda dolgotrajna pogajanja dokazujejo, da so se stvari bolj zapletle, kakor pa razpletle. Nazadnje je moral šubašič še v Moskvo, kjer bo govoril s pravimi očeti »jugoslovanske svobodne vlade«. Na Hrvaškem so spodleteli poskusi rdečih tolovajev, da bi si pridobili pristaše dr. Mačka, ali pa vsaj njegove nekdanje poslance. Ze od spomladi prinaša tolovajski tisk ostre napade na te ljudi, posebno na dr. Mačka, kateremu očitsju tudi »Izdajstvo« kakor vsakomur. Od takrat so komunisti stopili v odkrit boj proti HSS in so pospravili tudi več njenih nekdanjih veljakov. Med poslednjimi, ki je padel, je bil nekdanji sušaški župan Sarmič. Razkroj in onemoglost italijanskega tolovajskega gibanja je razvideti tudi iz poskusa, da se v ogromnem številu prijavljajo tudi Italijani, ki so poslušali Badoglia in šli v hribe. Mussolini je objavil pomilostitev za vse, ki se iz hribov vrnejo domov. Do sedaj se je javilo že nad 12.000 skesancev, ki so tik pred novo vojno zimo spoznali, da so se že dvakrat prevarali v upanju, da bo vojne prav v kratkem konec. Ostrina, s katero se napadata obe poljski vladi, begunska v Londonu in rdečkasta v Lublinu, se ni omilila niti po Churchillovem obisku v Moskvi. Ker Sovjeti zaradi navidezne politične spodobnosti ne morejo govoriti sami, pošiljajo zato v boj neodgovorne ljudi Iz svoje lublinske družbe. Ti napadajo londonske begunce, češ da si še zmerom drznejo govoriti v imenii poljskega naroda. Londonski krogi ne ostajajo Lublincem seveda ničesar dolžni. Francija se nikakor ne more izkopati iz zmed, ki so nastale po zavezniški zasedbi. Komunistični uporniki se zaradi groženj zavezniškega poveljstva, ki hoče imeti v zaledju red, skrivajo pod razne zakonite krinke in so iz množičnega gibanja prešli v posamične nastope: v atentate na odločne nasprotnike. Ena zadnjih žrtev je de Gaullov finančni minister Leperca. Madžarska vlada je izdala nove ukrepe za splošno mobilizacijo vseh narodnih sil, da se ustvarijo potrebne rezerve in podvoji udarna sila vojske. Hkratu je bilo uvedeno naglo sodišče za vse tiste, ki bi i/. kakršnih koli škodljivih namenov sabotirali madžarske vojne napore in se odtegovali dolžnosti. Angleški (isk je nenadno nehal raz-pravljati o učinku obstreljevanja z nemškim orožjem »V 2«. lo nemških uradnih poročilih vemo, da je London neprenehoma pod ogniem tega daljnostrelnegu orožja in da se škoda ter žrtve množe od dne do dne. Dopisniki neangleških listov pa odkrito govore, da doslej proti temu orožju niso iznašli niti najmanjše obrambe. Boljševiki so na osvojenem madžarskem ozemlju uvedli takoj svoj strahovalni sistem. V Szegedu so Zapoveduli prebivalstvu, da mora ob mraku postaviti pred hiše vse svoje oblačilne predmete, razen tistih, ki jih ima na sebi. Kdor bi obdržal odvečna oblačila in bi ga zalotili, bo ustreljen. Podobno so v naslednji dan uredili za živila. Ljudje so morali oddati vse pa iti jest iz skupnega kotla. Tako so Sovjeti temeljito izropali vse mesto. Nič drugače niso ravnali v drugih zasedenih kraiih. Razvoj v Finski gre točno po poti, kakor jo doživlja vsaka država, ki pride »v prijateljske sosedske od-nošaje« s aovjetijo. Vlada za vlado in v vsaki uovi je vedno več rdeč-karskih, če že ne rdečih ministrov. V novi finski vladi, katero je sestavil zmerni levičar Paasikivi, je več kot polovico članov, ki so bolj ali manj rdeči. Švedski tisk začenja trezneje presojati finski položaj in uvidevati neposredno boljieviško nevarnost na švedskih mejah, čeprav se doslej za to ni nič zmenil in obsipaval Finsko z nasveti, naj se pobota s svojim sovražnikom, ako hoče odnesti zdravo kožo. Svojo pravo barvo so pokazali tudi belgijski komunisti, ki so se uprlj zapovedi vlade, du morajo odložiti orožje. V znak protesta sta odstopila tudi oba komunistična ministra in uprizorila množično protestno zborovanje. Odločilen udarec pa je komunistom zadalo zavezniško po- Naš tedenski vojni pregled: Zahodno evropsko bojišče spet v ospredju vsega vojnega dogajanja Kadar koli se tisk iz ameriškega in angleškega tabora loti vprašanja, zakaj so dozdaj, ko to pišemo, izostali veliki, odločilni uspehi na zahodnem bojišču, katere so poveljujoči zavezniški generali zatrdno napovedovali takoj po posrečenem prodoru pri Avran-chesu v Normandiji, obstane pred uganko, katere ne more zadovoljivo rešiti. Spominjamo se še, da je kmalu po 12. avgustu (prodor pri Avranchesu) general Montgomery izdal svojim četam dnevno povelje, v katerem jih je vzpocfbadal k novemu zagonu z oznanilom, da stojijo tik pred popolno zmago. Nesporno so takrat nastopile okoliščine, ki so takšno optimistično napoved naglega konca vsiljevale. O teh okoliščinah bi se zavezniki lahko razpisali, vendar danes ne bi bilo koristno, ker bi se izkazalo, da so zavezniški generali precenjevali delne motnje v nasprotnikovem taboru Ako pa hočejo opravičiti spodletele napovedi in izostanek željno pričakovanega zloma na zahodnem bojišču, pa morajo poseči globlje v stvar. Poročila iz Eisenhowerjevega glavneg.i poveljstva namreč nepretrgoma poudarjajo neverjetno odpornost, pogum, spretnost in neugnanost nemškega vojaka, ki se zna naglo znajti v vsakem, še lako kočljivem pdožuju in uporablja zmerom nove taktične domi.leke, s katerimi izravnava razliko v oborožitvi in številu, ki gre v njegovo škodo. Zavezniki ne morejo postaviti na bojišče po kakovosti enako vreefnega vojaka, zato tudi sami govore, da boio nasprotnika strli s premočjo in množično uporabo oklepniških, topniških, mehaniziranih in letalskih sil. Koder se razvname bitka, prihaja tehnična premoč precej kasno do izraza, ker ima nemški vojak zelo učinkovito orožje za onesposabljanje mehaničnega orožja it* neposredne bližine. Vsaka ozemeljska pridobitev zaveznikov je zmerom odkupljena z velikimi tvarnimi in človeškimi žrtvami. Južna Holandija vsa preprežena z neštetimi rekami, rečicami in zveznimi prekopi, je bila in je še bojno prizorišče, na katerem preizkušajo svojo moč in tekmujejo z nemškimi vojaki Angleži in Konudci. Pri kraju so siloviti napori ob izlivu zahodne Schelde in na južnem robu izliva južnega rokava reke Maas, kjer so branilci preprečili naspratmknrpre^ hod v sredino Holandije s tem,' i« so * uničili najdaljši železniški mo«j v E K*,1 ropi pri Meercfijku. Angleška vojska ima zdaj v oblasti približno petino Holandije in se je prebila do južnega brega reke Maas. Neposredni cilj njenih napadov je JSe zmerom Arnheinu kjer je poskus s padalci že enkrat tako drago spodletel. fz Arnheima do skrajnega spodnjega Rena ni več daleč, toda vojaško gledano bi ta sunek močno olajšal udarec iz Hertogenboscha in Helmonda naravnost proti vzhodu. Ker pa je ozemlje severno od reke Maas prav tako težavno, kakor je južneje ocf tod, in bi bilo prodiranje prezamudno, so Angleži usmerili svoj napad na prostor od Helmonda do Venloja proti vzhodu, 14. novembra so začeli z velenapadom, toda do danes se še ni pokazal noben omembe, vreden uspeh. Dva dni kasneje so Amerikanci na prostoru od Geilenkirchena do Hiirt- genskega gozda s temeljito topniško ter letalsko pripravo sprožili nov velena-pad, ki mu Nemci pravijo tretja bitka pri Aachenu Na TO km (folgem bojišču so vrgli v boj ogromno silo, ki si je prvi dan priborila le malenkostne uspehe, pa je zato morala žrtvovati tisoče vojakov in desetine oklepnikov. Bojna črta se je proti vzhodu pomaknila le vzhodno od Geilenhirchena in nekoliko bolj na jug od tod pri Stolbergu. Bitka se je razplamtela do neverjetne silovitosti in trdote. Poročajo. da so Amerikanci ponekod vpri-zorili celo po 42 napadov na dan. Manjši kraji so pogosto menjali lastnika. Šele tretji dan se je posrečil vdor v nemško bojno črto, vendar so bili hkratu zavrnjeni probojni poskusi pri Wiirselenu in Stolbergu. Edini vit?ni napredek je bil izsiljen s tem, da so Amerikanci težišče bojev vzhodno od Aachena prenesli na odsek pri mestecu Eschweiler. Bojna srditost še ni pojenjala in se napadalec vedno nanovo zaganja v nemške, črte. Tretji odsek, koffer se bijejo hudi boji, je prostor okrog trdnjave Metza in pas, ki se vleče od tod v jugovzhodni smeri do Morchingena. Trdnjava Metz še zmerom kljubuje vsem napadom in si je njena posadka znala vzdržati zvezo z zaledjem vzlic grozečim kleščam, katere se napadalci trudijo ustvariti z juga in severa. Trdnjava onemogojSa zaveznikom, da bi potisnili bojišče na reko Nied in na Saaro, čeprav je srednje krilo 3. ameriške armade sunilo v bližino Blamon-ta in se močno približalo zgornjemu teku reke Saare, ter St. Dieja tik pod srednjimi hribi zahodnih Vogezov. Šele 20. novembra se je posrečil vdor v zahodni obrobni del Metza, drugod na tem odseku pa so napadi le tu pa tam in se po ostrosti ne dajo primerjati z boji, ki potekajo severneje od tod. Boji za vstop skozi Burgundska vrata, za posest Belforta in za j Offl (PA prodor do Rena trajajo že dolgo" Na to bojišče je general Eisenho-\\jpr vrgel francoske oddelke, zlasti Marokance, ki so naskakovali nemške zaporne črte na obeh straneh reke Donbs blizu Mpntbeliarda. Razvili so se hudi boji, y katerih so napadalci počasi, zelo poiasi rinili naprej. Napadalec je na tem odseku izkoristil prednost, ki mn jo nudi švicarska meja in je zaradi bočnega kritja lahko težo vsega pritiska nagnetel na sredino. In prav tik ob švicarski meji je bila Marokancem sreča naklonjena, da so 19. novembra, kakor je povedalo nemško uradno poročilo, vifrli v Alzacijo. Na vdornih področjih so se razvneli hudi boji, enako pa tudi v predtrdnjav-skem pasu Belforta. Tik Ob švicarski meji, to se pravi na skrajnem južnem koncu Alzacije, pa nasprotnik napreduje in je treba pričakovati, da bo Z vso silo pritisnil veljstvo, ki je po generalu Erski-neju sporočilo, du je ukrep za razorožitev uporniškega gibanja sprožilo zavezniško poveljstvo samo, ki bo tudi poskrbelo, da se bo odlok izvedel. Eisenhovver-misli z vso silo podpreti belgijsko vlado pri njenem trudu za ohranitev reda in miru. Ob takšnem odločnem nastopu so onemeli tudi komunisti in takoj spremenili taktiko. Izjavili so, da se podrejajo razpustu in da bodo v določenem roku oddali orožje. Sovjetski listi pa so razpust in oddajo orožja označili takoj kot »neupravičeno«. Slovaška je temeljito očiščena. Poslednji očiščevalni nastopi v prvi polovici tega meseca so razpršili tudi tolpe okrog Ružomberoko. Zaplenjen je bil en tank in več protitankovskega orožja kakor tudi večje količine avtomatičnega orožja. Ujetih je bilo 1200 tolovajev, med njimi 17 Amerikancev. Ker je Slovaška temeljito okusila dobrote boljševiškega režima, so se ljudem odprle oči, nakar se je tudi naglo povečalo število prostovoljcev zu borbo proti komunizmu. Generala Roatta, sokrivca tolovajskega zla pri nas, je dal zapreti poseben preiskovalni odbor, katerega je ustanovila italijanska vlada za raz-iskavanje vojne krivde. General Roatta je bil v času italijanske vduje načelnik glavnega stana italijanske vojske. Nemško bolniško ladjo »Tubingen« «o južno od Pulja napadla angleška letala in jo potopila. Ladja je bila vidno označena z rdečimi križi in je bil tudi njen tovor Angležem dobro poznan, saj so jo trikrat temeljito preiskali. Ko so jo izpustili, Je priplula skoraj do cilja, dokler je ni zaradi nepričakovanega^ letalskega napada doletelo uničenje. Nemške oblasti poudarjajo, da gre tukaj za najvidnejšo kršitev mednarodnih določil. Nove nastope nemških podmornic je napovedal v svojem govoru nemški veliki admiral Donitz. Dejal je, da bodo nasprotniki doživeli 5e presenečenja in da je vsako njihovo zmagoslavje in veselje nad odstranjeno podmorniško nevarnostjo prezgodnje. Boljševiki kažejo vedno večje zanimanje zn vsa vužna oporišča, na katerih sloni britanski imperij. Sovjetski poslanik Novikov, ki je bil odpoklican iz Kaira, je pred odhodom povedni egiptovski vladi, da se Sovjeti resno zanimajo za Sueški prekop in da zatrdno računajo, da jim bo egiptovska vlada odstopila večje število delnic. Sovjetskn vlada vnovič prihaja z zahtevami po mornariških oporiščih ne le ob tečajnem morju, temveč tudi v Baltiku. Zdaj je list »Bdeča mornarica« sprožil predlog, da se Sovjetski zvezi »zaradi življenjskih nujnosti« odstopijo oporišča v južni Skandinaviji in na Danskem. Razoroževnnje grških uporniških organizacij se nadaljuje. Hkrati je oblast začela z angleško pomočjo pobirati orožje pri zasebnikih. Ker se je razorožitvi in vključitvi v grško redno vojsko najhuje upirala grška OF, ki io z brezobzirnim nasiljem močno hromila silo ostalih proti-boljševiških organizacij, so hoteli to vprašanje urediti tako, du so enega izmed voditeljev komunistične »Elias« pritegnili v poveljstvo grške vojske. Vlada Bonoinija. ki je prevzelo krmilo zasedeno Italije po zuvezniški zasedbi Rima, ie zaradi notranjih razprtij in nesloge raznolikih predstavnikov najruznovrstnejših skupin odstopila. Skoraj gotovo je, du je zarudi vladne neodločnosti nastala v Italiji še večja zmeda, nakar »o zasedbene oblasti odločno posegle vmos in dale Bonomiju namig. naj odstopi. proti vzhodu in profi severu. Dopolnilna poročila so povedala, da se je nasprotniku pri Dellu posrečil vdor, nakar je zaradi nagle dovedbe oklepnikov sunil prav do Altkircha. Spričo ten treh močno razgibanih zahodnih bojišč stopajo ostala docela v ozadje, z izjemo madžarskega. V Italiji so po daljšem oddihu oživeli spopadi ob Ligurski obali, pa so bili krajevno omejeni. Pred dnevi so Angleži spet napadli ob obeh straneh Forlija, toda bistveno se položaj tam še ni spremenil. Celotno vzhodno bojišče od Baltika do Kosovega polja pozna le dve žarišči, namreč Kurlan-dijo ter madžarsko Pusto. Sojvjeti so po temeljito spodletelih poskusih v Vzhodni Prusiji zbrali 6voje sile za ponoven naskok na okolico le-tonskega pristanišča Leipaja (Libava) in za napad na južni konec otoka Svorbe, ki zapira dohod v Riški zaliv. Pri Liepaji so branilci vse naskoke strli in jih onemogočili že v kali, na otoku Sworbe pa se je Sovjetom posrečilo zabiti nekaj klinov v obrambo. Bojišče na Poljskem, mimo Varšave pa do Beskidov, je mirovalo, ker so Sovjeti napeli vse sile, da bi izsilili odločitev južno pod Karpati. Za posest Budimpešte se tepo sedaj že poldrug mesec, a vidnega uspeha še ni, niti se za bližnje dni ne obeta. S kakšno silo, s kakšnimi množinami oklepnikov in težkega orožja so se boljševiki vrgli v boj, izpričujejo uradna poročila, ki govore o velenapadu, s katerim so Sovjeti izsilili nekaj krajevnih vdorov, pa 60 morali osvojeno ozemlje povečini zopet zapustiti, ker niso bili kos protinapadom nemških in madžarskih čet. Dočim je bilo pred 10 dnevi naj-živahnejše vojskovanje vzhodno od Budimpešte pri Jaszberenyju, se je pretekli teden težišče pomaknilo severovzhodno od tod. Sovjetsko poveljstvo je opustilo naskoke na področju, kjer so se pokazale preštevilne zapreke in premestilo udarec na ozemlje, ki se vleče ob železniški progi Budimpešta-Miškolc, in sicer je severni sovjetski klin skušal ntrti si pot do Miškolca samega, zahodni pa do Hatvana. Uračna poročila uporabljajo pri označbi tega prostora izraz »južno pobočje gorovja Matra«. Če bi boljševik imeli srečo, bi s prodorom pri Mi Školču po dolini ,rek e Sajo obšli poeorje Matra in se prikazali že na Slovaškem, oziroma bi v širokem loku obšli Budimpešto ter dosegli prvotni namen, namreč nižino, razprostirajočo se od Dnnaja do Budimpešte. Iz zadnjih poročil razberemo, da so po neuspehu pod Matro Sovjeti pritisnili na prostoru od Užhoroda do Tokaja in si hočejo oriboriti širša mostišča čez zgornjo Tiso. Neprenehoma napadajo tudi ob obeh straneh ceste čez prelaz Dukla, vendar so bile vse njihove dosedanje žrtve zaman. Prav tako ni mogoče govoriti o bistvenih spremmebnh na skrajnem jugu ob Donavi pri Apatinu in Batini, kjer se boljševiki zaman trudijo, da bi razširili predmostje čez Donavo. Samo po sebi se ob, pregledu teh dogodkov vsiljuje vprašanje, kako da Sovjetija vzlic svoji tako poveličevani in samohvaljeni sili ne more hkrati vzdržati na vsem vzhodnem bojišču več ofenziv kakor na enem. Gotovo je, da je to očitno znamenje izčrpanosti in utrujenosti, katero potrjujejo tudi poročila iz zasedenih ozemelj. Sovjetska vojska se bori z velikimi težavami glede preskrbe in se oskrbuje le no osvojenem ozemlju, katero obdela z najpopolnejšo roparsko spretnostjo. Morala sovjetskega vojaka ni bila nikoli zgledna, še manj pa je sedaj, ko jo ta vojak prvikrat sprevidel veliko razliko med sorazmernim udobjem evropskega malega človeka in bednim življenjem v Ivoljševiškem redu. glede katerega «o mu vtepli v glavo, da je raj v primeri z razrvanimi razmerami v ostali Evroni. Resnica, ki se mu vsiljuje na vsak korak, je močnejša kakor vsn privzgojeni! laž in spoznanje o do1# jih preprečilo. Nemška vojska si je odprla v*6 preluzo od albanske jadranske ob«>® po do Sarajeva in si s tem zagotovil® širši prostor za gibanje. Hkratu si j0 zagotovilo prosto pot do Hrvatske ,n Ogrske. Zato so se Titove tolpe *^lj* šale zagnati proti Mostarju, da bi pr.1' drle potem do Sarajeva in stisni'® nemške četo na ozki prostor ob Pri.n,j Toda pri Mostarju »o si banditi opekli prste in Sarajevo ne čuti nobene ne* posredne nevarnosti. starih je letelo v gozd, da bi pomagali reševati idrijsko ljudstvo. Nihče ni niti malo pomislil, da morda vendar ne bo 15. septembra konec vojne. Žalostno je, da so bili med temi pobeglimi tudi ljudje, ki ne spadajo med tolpe. Kakor se je izvedelo, so nekateri od teh nesrečnežev že »osvobojeni« za vedno, in sicer od tistih »osvoboditeljev«, ki so jih zvabili v gozd. Mobilizacijo so vodile v prvi vrsti nekdanje savojske vlačuge, tiste, ki so pod Savojci sestavljale sezname poštenih mož in družin, ki so morale v internacijo in od katerih se jih dosti ni vrnilo domov. Ker takrat načrt ni povsem uspel, pošiljajo zdaj v smrt ostale slovenske fante m može. To početje uravnavajo po navodilih italijanskih komunističnih prvakov, ki pravijo: več ko bo Slovencev padlo, tem bolj gotovo bomo spet mi tu vladali... Torej, dragi Slovenec-Idrijčan, pobegni v gozd, da boš z lastno krvjo in trpljenjem napravil spet pro6to pot Savojcem. Pa je začelo pokati v okolici mesta. Videl si terence in terenke mogočno hoditi po mestu, že so bile rdeče zastave pripravljene za sprejem badoljevsko* slovenskih-mongolskih »tovarišev«. Ze so ee pokazale prve skupine rdečih »vojni-kov«. Pa glej gorjel Name6to rdeče »vojske« je prikorakala druga in marsikatera gospa in gospodična ni vedela od prevelikega razburjenja, da ploska — domobrancem! šele ko so zaslišale slovensko narodno pesem in ne Mamelijevo ali tolovajske himne, so se naglo poskrile, da bi jih kdo ne videl. Namesto kruljavega krojača Štucina Filipa iz Cerkna, po tovariško imenovanega »Cvetko«, ki je lansko leto oznanjeval »svobodo« Idriji, m »prepovedal« nemški vojski vstop v mesto, so prišli domobranci, ki so iskali prilike, da bi se pridružili rdečim »tovarišem«. Zaman so jih čakali v Idriji, čeprav so jim dali s tremi topovi znamenja, da se nahajajo tu, v mestu »pripravljeni za vdajo«. Tako je pred in po 15. septembru bilo v Idriji. Danes pa se sprašujejo matere in žene, zakaj so morali sinovi in možje v gozd. S skrbjo gledajo v bodočnost. Morda ne vedo, da bodo morali njihovi sinovi in možje v prazen boj, in sicer v prve vrste po povelju komandantov, kakor so: »kapetan« Brus Damjan in’terenec Breite-berger Franc, oba po poklicu mesarja, ki jih bosta že znala dobro voditi v klavnico. Matere, žene in sestre, spreglejte: niso izdajalci tisti, ki se branijo pred kroglami teh »oevobodilcev«, ampak tisti, ki so spravili može in fante v gozd, da bi lumpi po žrtvi padlih, nedolžnih zapeljancev postali potem graščaki in veljaki. Idrijčani in Idrijčanke! Spoznajte, da je prišla 12. ura, ampak ne taka, kakor si jo predstavljajo nekateri in želijo, da bi zavladala v našem mestu rdeča druhal, ampak 12. ura treznosti, previdnosti in ameti, da nas nekega dne ne bo sram, er smo se dali voditi po krivih potih od faliranih mesarjev in savojskih vlačug; da ne bodo naše matere, žene in sestre po končani vojni žalovale za padlimi svojci in šele potem, ko bo vse prepozno, iskale krivcev za idrijsko žaloigro. Končno še besedo za idrijskega gospoda Mikuža: nikar ne speljujte naše mladine na kriva in slaba pota in s tem v gotovo smrt; kajti prišel bo dan, ko bodo matere, žene in sestre terjale od Vat odgovor za življenje svojih dragih, tistih, med katerimi bivati v gozdu bi bila zdaj vaša sveta dolžnost in jih tam gori klicati »moji dragi, zlati Idrijčani« ter jih sedaj, ko so v nejvečjih stiskah, tolažiti in bodriti in voditi k rešitvi. Miklavževo darilo vezana knjiga Bele vrtnice. Tilka Lamprechtova. Dobi se v upravi ..Vigredi", Slomškova 1, lu v knjigarnah. Prebudimo se Po čigavi krivdi je prišlo pri nas do komunistične revolucije? Kidrič, Baebler, Kardelj, Kocbek in drugi so t° prevzel sam slovenski Stalinčič-Kidrik Odstavili so dosedanjo glavno urc“' nico »Ljudske pravice« Vido To©*1' čevo in zaupali skrb za pravovernost svojega glasila preskušenemu Špancu Baeblerju. »Zaslužnega« Franceta Bev' ka, dosedanjega predsednika rdečega »časnikarskega društva«, so tudi obglavili, namesto njega je vodstvo *e veličastne ustanove prevzel stari ma' riborski boljševik Ivan Potrč. In tako dalje... Razkroj je prišel že tako daleč, da ga ne morejo več zakrivati in so ditelji OF prisiljeni javno razpravljati o njem in o vsej gnilobi, ki se Je v tej zločinski bratovščini tako nag10 in bujno razpasla. S tem skušajo siccr vzbujati videz trdnosti, češ poglejt0 nas, mi lahko javno razpravljamo0 svojih napakah. Toda dobro vemo, kje stoji kako politično gibanje, kadar začne javno razpravljati o takih ia'. devah: do vratu v godlji, da tega nl moči več prikriti, in tik pred polomom. In nič drugače ni z Osvobodilno fronto, hvala Bogu! Scferlftlelter . aradaiki Mirk« Ja»aralk / Haraasgebar • UdajatalJ: Jalko Kroielj. / Pflr dl« Ljudska tlakama • ia Ljudska tiskarna: Jala Kramar!* / Uredništva, oprava la ttikaraat Ljubljana, Kopitarjeva 4 Telefon 23-61 do 23-65 t Rokopisot ne vračamo t Mesečna naročnina 6 Ur, aa inozemstvo 12 Ur.