AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAIkE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3. 0.. MONDAY MORNING, DECEMBER 6, 1948 LETO L. - VOL. H VESTI IZ SLOVEIHUE VSAKI DAN KROMPIR. . . — “Vsaki dan krompir, vsaki dan krompir, od nedelje do nedelje vsaki dan krompir . . Na to vojaško pesem krompir-jevcev se človek vedno znova spomni, kadar vzame v roke ljubljanske vladine časopise. V vsaki številki, na vsaki strani, da, skoro v vsaki koloni je nekaj o krompirju. Enkrat o kmetu, ki ga noče dati, drugič, da je dal slabega, tretjič razlaga, kako treba delati krompir jevske po-gdobe itd. Zadnjo jesen je bil krompir znamenje boja *tned kmetom in državo. ODREDBA O UREDITVI PROMETA S KROMPIRJEM prepoveduje kmetom, da bi kdo prodal krompir izven svojega okraja, dokler traja pobiranje od srtani države. Kdaj se bo 3melo kaj prodati, bodo posebej raz- glasili. Ljubljančan torej ne more iti kupit krompirja na Gorenjsko. OMEJITEV IZDAJANJA BONOV je druga taka odredba. Doslej je veljalo, da je dobil kmet za prodano blago, če ga je namreč prodal državi ali državni zadrugi poleg denarja še neke bone, s kšterimi je mogel potem kupiti kako blago v zadrugi (če je seveda ta imela kaj blaga za prodaj). Sedaj so pri krompirju, in fižolu to prekli. cali. Samo tisti še dobi bone za vse, kar proda, ki uma samo 8 ha zemlje, če je ima več, dobi sa. mo nekaj bonov. Torej 3pet hočejo narediti razliko med večjim in manjšim kmetom. To je boj proti kulakom. Ali je yečji kmet manj garal za krompir ali fižol, kakor manjši? Zakaj ima njegov, krompir manjšo vrednost? m 3. ..—-=■=■ - —— ROVI GROBOVI Mike Romich V soboto zjutraj je umr] v St. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni Mike Romich, star 68 let, stanujoč na 18309 Edger-ton Rd. Doma je bil iz Štajerskega, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Ti T “ progo Mary roj. Shally, doma iz Vrhnike, sinova Ludwig in Edward Shally ter hčer Mary Kuchta in vnuke. Bil je član dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Naj sv. Imena fare sv. Kristine. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na pokopališče ■sv. Pavla pod vodstvom Mary A. Svetek. Senator in gospa Taft pri sv. Očetu Rim. — Papež Pij XII. je sprejel v posebni avdijenci senatorja Robert A. Tafta in Mrs. Taft. Sprejeta je bila tudi cela skupina odposlancev USA, ki potujejo v Berlin, da pregledajo uspehe preskrbovanja za-padnega Berlina z zračnimi transporti. Tri im dan Proti klevetniškim napadom na begunce Washington. — National Catholic Resettlement Council je na svoji zadnji seji sprejel tudi resolucijo, v kateri obsoja članke, ki s0 izšli zadnji čas v nekaterih listih in ki napadajo begunce in program za njihovo Uspeh prvih dveh let obnovitvenega dela v Jugoslaviji Poročilo jugoslovanske vlade — Promet še vedno v propadanju Belgrad. — Vlada Jugoslavije objavlja uspehe prvih dveh let dela po petletnem načrtu. Vlada trdi, da je zgrajenih 200 novih tovaren. (Ne pove, kaj te tovarne delajo, koliko so v obratu in kakšno blago izdelujejo. Pač pa poročilo navaja, da je bilo dozdaj zgrajenih 165 milj'železniških prog, da so dovršene naprave za novih 5 milijonov 372 tisoč 773 kilovatnih ur električne energije, 165 malih in 8 velikih mostov, Zgrajenih je 7410 novih poslopij, 1 Najslabotnejša točka jugoslovanskega gospodarstva je še _ vedno promet. Jugoslavija je k: dobila sicer od UNRRA več železniških sitrojev, nekaj vagonov in drugega materij ala od Cehoslovaške in Madžarske, vendar so proge in tračnice že zelo obrabljene, vagonskega materijala ni zadosti in stroji so tako izčrpani, da jih morajo C brez nadomestila stavi j ati izven prometa. Železniški promet trpi tudi zato, ker jugoslovanski režim neprestano premešča svoje vojaštvo iz enega dela države v drugega, kar y: Ali j« še kje taka revščina Neka oseba it Razdrtega piše v Ameriko pismo sledeče vsebine: "Prosim Vas, pošljite mi malo iajfe, da se še enkrat operem. Že letp dni ne dobimo nobenega sredstva; brez vsega smo; bomo šepnili, a ko’ se nas ne usmilite. Prositi drufie ljudje je moja smrt, toda prosim Vas, kakor se Bog prosi: bodite mi tako dobri in storite mi to malo uslugo." Zveza krftaflskih demokratičnih strank v Evropi Haag, Nizozemska. — Nizozemska krščanska demokratska stranka objavlja; da bodo vsi krščanske demokracije evrops-:ih dežel združeno delale za preosnovo Evrope na krščanskih in demokratičnih načelih in za združenje vseh evropskih narodov v veliko evropsko federacijo. Doslej sodelujejo V zvezi krščanskih demokratskih strank italijanska Demokratia hristiana, avstrijska ljudska stranka, luksemburška krščansko socialna stranka in nizozemska katoliška ljudska stranka. Daši niso še oficijelno pristopile, imajo svoje zastopni- Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON, — Predsednik Truman je povedal časnikarjem, da sedaj niso na dnevnem redu nobene spremembe federalne vlade. Niti državni tajnik za zunanje zadeve Marshall, niti tajnik za državno brambo Forrestal ne bosta sedaj zapustila federalne vlade, oba sta pripravljena sodelovati s predsednikom Trumanom do nadaljnega. , Predsednik Truman ne bo več imel posebnega svetovalca za vojaške zadeve in posebnega vojaškega šefa štaba, ko prihodnj mesec stopi v pokoj admiral William Leahy. V času druge sve tovne vojne je Roosevelt imenoval za predsedniškega šefa štaba tega admirala, ki pa je sedaj sam svetoval predsedniku, naj se ta služba vsaj za mirno dobo opusti. * * * BRUSELJ, BELGIJA. — Nova belgijska vlada, ki ii zopet predseduje vodja socialistov Pavel Henry Spaak, je v parlamentu in v senatu dobila veliko večino. Za opozicijo je bilo oddanih samo kakih 20 glasov. • « • PARIS. — Delegat Argentine je v imenu malih držav, ki so članice Zveze narodov, stavil predlog, da 3e odpravi veto pravica štirih velesil. Predlog podpirajo tudi Združene države, zlasti zaradi tega, ker je Sovjetska unija to svojo pravico tako zlorabljala e da je kar onemogočala delo Varnostnega sveta. V imenu USA je v tej stvari govoril delegat Cohen, ki je povdarjal, da je osnovna reč ustavna listina, s katero so 3e ustanovili Združeni narodi. Osnovna načela Zveze narodov morajo biti vedno in za vsako ceno ohranjena. Veto pravica, če se jo uporablja tako, kakor to dela Sovjetska unija, lahko uniči vsako delo Zveze narodov za ohra nitev, vzdrževanje in obrambo teh načel. Ce Sovjetska Unija grozi, da bo izsctopila iz Zveze narodov v slučaju, da se odprav: veto, potem bo pač prepričala ves svet, da resno ne želi mednarodnega osdelovanja. Sedaj je njen veto povzročal vedno nove težkoče in nesporazume. Ruski veto ni bil orodje soglasja in miru, ampak orodje v mrzli vojni, orodje za razburjanje živcev, sredstvo, ki se je uporabljalo tako, da je bil že več let ogrožen svetovni mir. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prijavite se za duhovne vaje— Čas beži naprej, duhovne vaje so napovedane za moške, ne samo za ude društev Najsvetejšega Imena, za vse katoličane. Kdor se ni še nobenkrat poslu-Žil duhovnih vaj, naj to stori, ko bo enkrat poskusil ne bo tega več opustil. Priglasite se kakor hitro mogoče. V Euclid se javite kar gl. tajniku Mr. Frank Hocbevarju, v Collinwood lahko Mr. Ižancu, v INewburghu Mr. Resniku, St. Clair pa pri Anton Grdini. Začetek vaj bo ob 6 uri dne 47. decembra v petek zvečer in bo trpelo do 4 ure v nedeljo 19. Vse skupaj, stanovanje in hrana stane $15.00 kar je malenkost za tako ikomodnost in postrežbo. Naj se jih oglasi veliko. Vesela Odst— Mr. in Mrs. Anthony Erjavec Jr., 706 E. 156. St. sta dobila obisk tetke štorklje, ki jima je prinesla krepkega sinkota prvorojenca, kateremu so dali ime Anthony Louis. Materino dekliško ime je bilo Marian Godec. Tako sta postala Mr. in Mrs. Louis Godec iz Vine St., Euclid, O., tretjič sltari ata in stara mama, Mr. in Mrs, Anthony Erja- uncif ugotavlja, da je kri-IsiovansKa voj sita nima nobenih] cije in Nemčije. Iz Anglije vična obdolžitev, da bi bili med tovornih avtomobilov in so ce- so zastopniki katolikov: V obeh ste nesposobne za prevoz s tež- političnih strankah, konzerva-jimi cešitnitni prometnimi sred- tivnj in delavski. Gibanje bo Prav je, da pobirajo pri “naprednih” denar za svoboden tisk. Nam tega ni treba, ker tukaj v Ameriki lahko piše in tiska vsak, kar hoče. Samo tisti, ki so sluge pokorni Titušu, morajo pisati in tiskati, kar jim je ukazano ali dovoljeno. But for sure! * • • Edvard Kardelj, faktični po-lik Titovega režima, je pred nekaj dnevi javno priznal, da vse delo v Jugoslaviji, ki ga oznanjajo kot “prostovoljno” delo, v resnici ni prostovoljno. Za nas to ni nič novega, pač pa bo novo za mnoge pri ameriških tovariših, ki vedno kažejo na tiste delavske brigade, ki se “kosajo,” katera bo več napravlia in se bolj prikupila onim na vrhu. • * * Zapadni zavezniki so dozdaj pobesili že 87 Nemcev, ki 30 bili obdolženi vojnih zločinov. Je že prav, ampak to ne bo popravilo škode, ki jo je povzročila vojna. Ako bi bili pravočasno obesili samo enega, in tistega pravega, pa bi ne bilo vojne. begunci kolaboracionisti s Hitlerjevim režimom, ki se jih ne sme pustiti v USA. Taka poročila so netočna in napisana z očividnim namenom, da bj se škodovalo delu, ki ima popolnoma človekoljuben namen brez vsake politične primesi. Ti članki so izšli iz komunističnih krogov, ali od jludi, ki nasedajo komunistični propagandi, ki hoče Iz vsemi sredstvi preprečiti, da bi se našel za ubogo brezdomce, ki so jih pregnali krvavi komunistični režimi, primeren dom in dostojno zaposlitev. . Resolucija opozarja, da imajo ameriške varnostne oblasti dolžnost in vse možnosti, da ugo-tove delovanje vsakega posameznega begunca irt njegovo življenje med drugo svetovno vojno in po vojni. Vsak je pred odhodom v USA točno izprašan in o vsakem se zbere ves potrebni dokazni material. ------0------r Maršal Petain težko obolel Pariz. — Francoska vlada je dobila obvestilo, da je zaprti maršal Henrik Filipi Petain, bivši vodja Francije med drugo svetovno, vojno, ki je bil radi sodelovanja s Hitlerjem obsojen na dosmrtno ječo, težko obolel. Petain je sedaj 91 let star. Vlada je'sklenila, da ne more dovoliti premestitev Petaina iz sedanje ječe, ker je izrecno obsojen na zapor v vojaški trdnjavi, stvi. Poizvedovalni količek Marjan škrjanc, St. Michael b. Bleiberg, Kaemten, Austria, bi rad zvedel za naslov svojega očeta Raymonds Salomon. Dalje za sorodnika Jožeta in Martina Rukše. Naj mu pišejo na gornji naslov. Gorše Marija, Mirje — Ver-tovškova c. 7, Ljubljana, bi rada zvedela za naslove Jozefine Kramar, ki prebiva menda v [svet, ki je bil postavljen brez Ely, Minnesota ter Jakoba in vsakih volitev. Ta komunisti-Frančiške Okorn, ki živita nekje čen . občinski svet je sedaj raz-v Pennsylvaniji. Naj ji pišejo vil agitacijo, da naj Berlinci na gornji naslov. jbojkotirajo občinske volitve Vincenc Grašič, c/o B. J. Ha- in objavil program, ki je poln mann, R. R. 1, Foxboro, Ontario, Canada, bi rad zvedel za na- Ne odtajajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.26 z ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 #t Clair Ave. Cleveland S) O. O. S. A. vključilo itudi izastopnike katoliških ljudskih strank med narodi za železno zaveso, ki se nahajajo sedaj v svobodnem demokratičnem svetu. Sovjeti podprli samo-lastno komunistično vlado Berlina Berlin. — Sovjetske okupacijske oblasti s0 uradno priznale komunističen občinski obljub, kako bo komunistična vlada Berlina preskrbela pre- 3lov Jožeta Petkovšek. Naj mu bivalstvu dovoljno hrane in go-piše na gornji naslov. Iriva. GORJE NAM, JUDOM SMO SE ZAMERILI S SVOJIM PISANJEM, KOT JE VIDETI V petek je prinesel cleyeland-ski dnevnik, “The Cleveland Press,” vest iz Washingtons, češ da neki dr. Joseph Lichten v imenu židovske lige “Bnai B’-rith” obtožuje dnevnik Ameriško Domovino v Clevelandu pro-ti-židovske gonje. Baje je Ameriška Domovina zapisala, da komunizem podpira Jude, ker vsi prijatelji komunizma vedo, da 30 židovski naseljenci v Palestini z malimi izjemami odpadniki od svojega Boga in vere in take ima komunizem rad. Strašno važen mora hiti list Ameriška Domovina, da je pozorna nanj celo največja židov- koli. In tudi nimamo navade zapisanih besed jemati nazaj. Mi ne moremo pomagati, če so ravno Judje započetniki komunizma: Marka, Lenin, Trotcky, etc. Tudi ne moremo pomagati, če so ravno Judje danes med glavnimi voditelji komunistov. Saj je znano, da je prvi komunist v Jugoslaviji Moša Pijade in v Romuniji Ančka Pauker, oba židovskega pokoljenja. Drugod prav tako. Torej če takim nekoliko preiščemo obisti, s tem še ni rečeno, da napadamo vse židovsko pleme. Priporočali bi tistemu našemu iskrenemu prijatelju, ki ta- sks organizacija. Kdo je naše ko točno obvešča Jude o pisanju besede prestavil in ročno odpo- našega lista, da ročno prestavi slal Židom, ne vemo; gotovo kak naš iskren prijatelj. Ameriška Domovina ni še nikoli napadala kakega naroda ali narodnosti kot take. Ako pa kdo zasluži kritiko, mu pa tudi ne prizanesemo ,pa naj bo to kdor- tudi to in jim pošlje, dokler je še gorko. Za nas je to velika reklama. Saj zdaj ves židovski svet ve, da izhaja v Clevelandu list Ameriška Domovina, katere uredniško mnenje je treba upoštevati. NEW YORK. — Erick Johnston, predsednik Motion Picture Association in milijonski podjetnik, je govoril v trgoviski zbor niči pred zastopniki za državo New York in jih pozval, da naj ameriški podjetniki spoznajo in razumejo sedanje zahteve življenja in iskreno sodelujejo za socialno legislature, ki jo ima fede ralna vlada v programu. Dejstva ekonomskega življenja stavlja-jo ameriško podjetništvo pred izbiro: ali bomo dobili pametno in zdravo socialno zakonodajo v zaščito delavstva in ljudi, ki so zaposleni v naši proizvodnji ali pa naj pričakujejo, da jih bo uničila poplava materialističnega socializma in državnega kapitalizma. V njihovo lastno korist je in srečen napredek Amerikš zahteva, da podjetniki doprineso svoj dober delež k pravočasni socialni zakonodaji tako, da bo ameriška družba v gospodarskem in socialnem oziru res zdrava, solidna in enotna ter bo proizvajala v korist cele nacije ter v’korist svetovnega gospodarstva. • » * WASHINGTON. — Sem je prišel na uraden obisk šef italijanskega generalnega štabaa, general -Marras. General je bil med vojno znan antifašist. Obiskal bo ameriške vojaške ustanove, razpravljal o ameriških bazah v severni Afriki in o modernem orožju, ki naj ga dobi italijanska armada Rekel je, da ga ne skrbi, da bi komunisti prišli v italijansko armado in da je sedaj manj komunističnih agentov v Italiji odkar se je Tito sprl z Moskvo. • • * PARIS. — Chileanski delegat je v zakonodajnem odboru Zveze narodov predlagal naj Zveza narodov takoj ukrene vse potrebno, da bodo Sovjeti pustili žene, ki so sovjetske državljanke, ,pa poročene z nesovjetskimi možmi, smele potovati k svojim mo-žeitl in družinam. Chileanski delčgat je navajal slučaj svojega sina, ki se je v Rusiji poročil medtem,-ko je bi! oče diplomatski zastopnik svoje države v Moskvi. Kljub vsem prošnjam, zahtevam in apelom, žena sedaj ne more s svojim možem y Chile. Tako se sedaj godi nštetim ženam, čeprav je v sovjetski ustavi točno določeno, da se žene nikdar ne sme ovirati, da bi š!a s svojim možen. > • • LOS ANGELES. — V gorah San Bernardino in v južni Kaliforniji, so čutili potres, ki je poškodoval veliko oken in vrat-in 3totine prestrašenih ljudi je hitelo iz hiš na ulice. Vendar ni bilo nobenih smrtnih slučajev jn nobenih ranjencev. - na fla jutri oh 8 sejo v H Recher Alve. 'Rajnica bo pobirala tudi asesment. Prva obletnica— Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Johna Urbas v spomin prve objetnice njegove smrti. Družinske slike— Norwood javna knjižnica, 6495 Superior Ave. bo v četrtek ob 7:30 kazala premikajoče slike, ki bodo zanimale vso druži-Predstava bo v avditoriju poleg knjižnice. Vstopnine ni nobene. Otrokom je dovoljen vstop samo v spremstvu staršev. Dr. sv. Vida št. 25 KSKJ— Na večerajšnji glavni seji je bil izvoljen celoten stari odbor še za leto 1949. Društvo je tudi sklenilo, da daruje $70.00 v sklad Lige Katoliških Slovencev. Za člane Marijine družbe— V sredo ob sedmi uri zjutraj bo maša za žive in mrtve člane Marijine družbe in 'njihove družine v cerkvi sv. Vida. Prosimo člane naj po možnoeti pridejo k (tej sv. maši. Razstava ročnih del— Pod pokroviteljstvom podružnic Slovenske Zenske Zveze v Clevelandu so članice priredile v Slovenskem domu na Holmes Ave. bogato in zanimivo razstavo ženskih ročnih del. Poleg te razstave, je Mrs. Carol Traven priredila istotam in istočasno tudi razstavo mode. Obe razstavi sta pokazali velike talen- te, izvrstno delo in čudovito iz-NEW YORK. — Tajnik za državno brambo Forrestal je go- najdljivost v aranžiranju. V voril pri oficijelni večerji English Speaking Union. V svojem govoru je povdarjal, da morajo Združene države dati vso potrebno pomoč za vojaško obrambo zapadne Evrope. Rekel je: “Vsi ti narodi pričakujejo pomoč od nas. Oni hočejo postati toliko močni, da bodo sposobni, da se branijo pred vsakim napadom iz vzhoda. Pogodbo, ki so jo podpisale Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg moramo smatrati za dobro znamenje, za luč, ki bo dala novega upanja vsem svobodoljubnim narodom. Po tej pogodbi je svoboda zapadne Evrope nedeljiva. Prav tako moramo na tej strani Atlantika ustvariti enotno fronto v novem svetu. To bo zopet opogumilo vse narode in jim pomagalo, da si opomorejo in sami iz svojih moči store, da bi bil svet varnejši in sigurnejši.” ■' ^ dveh dneh je razstavo obiskalo nad tisoč oseb. Vsak večer je bil še poseben program, ki ga je vodila glavna predsednica zveze Mrs. Albina Novak. Prirediteljice so dosegle velik uspeši. V bolnišnico— Mrs. Rose Erste, 6205 Whittier Ave., je odšla v bolnišnico, Charity Hospital. Bo morala ostati tam dalj časa. Želimo ji skorajšnje in okrevanje. am Ameriška Domovi ima pridobival delavske mase v nekatAribi evropskih deželah, v I zem]je. Ameriki ne bo bo dobil nič. Kremlin mora vedeti, da v Arne-| ysi , 1117 Sk Clair At«. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEadaraon M2S Claralaad S. Okb AraeriKi ne do do aooii nic. ivrcinun mina vcucu, uu v nuivr j ysi ^ romarji, ce riki za komunizem in sovjetsko-boljševišlči ’totalitarni dr-1 gog ^ naklonil,da se ^Atrisi eietdm QmAfialrP flpIaV^lčA tH!lQP hfiStODTlfi. nnžl! forvr no naii NAROČNINA 2a Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za S mesece $3.60. [ IM« DECEMBER 19« SUBSCRIPTION RATES i t a t * t f a 12 3 4 5 « 7 8 » K) II ! 12 13 M 19 M 17 l< » 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 United States $8.60 per year; $6 for ( month«; $3 for J month«. Canada and all other countries outaide United State« $10 per year. $8 for 6 month«, $8.60 for 3 months. Entered u aecond-clu« matter J»»uary atb, 1808, at tli« Poet Olfic« at Clave land, Ohio, under th« Act of March 3rd, I87t. No. 238 Mon., Dec. 6, 1948 11 Iv 1 L’d KUIUUIU4CI1I IH -- žavni sistem, ameriške delavske mase niso pristopne. To je resnična zmaga za .ameriško demokracijo, jamstvo za solidarnost ameriškega naroda in najboljša nada za ves demokratičen svet. ie«Me«enmiiiM«in*«nin**mn*M'*+*******,***S Vsi mi romarji, če nam bo bomo ie BESEDA IZ NUODA Konvencije delavskih zvez Redko katera stvar je tako dragoceno vplivala k dobremu razvoju našega javnega življenja, kot zadnje konvencije naših velikih delavskih zvez. Resolucije, sprejete na obeh konvencijah kažejo, da je ameriško delavstvo trdno odločeno braniti naše domače ameriške demokratične ustanove, da je politično izvrstno obveščeno in da je trdno odločeno zatreti v svojih vrstah vsak vpliv sovjetskega totalitarizma. Govorniki so na delavskih konvencijah govorili proti komunizmu tako ostro, kakor smo bili navajeni to s’išati doslej samo v nedelavskih vrstah. Obe konvenciji sta pokazali, da med amerikanskim delavstvom komunizem že doslej ni imel nikake pomembne moči, a odslej jo bo imel še veliko manj, ker organizirano delavstvo gre z razvitimi zastavami proti njem. Tu opažamo veliko razliko, med našimi delavskimi organizacijami in delavskimi združenji v Evropi. Prav lahko se je spomniti kako so v Evropi pred drugo svetovno vojno razni nemarksistični delavski voditelji bili popustljivi in obzirni. Na vsak način so skušali uporabljati izraze, ki komunistom ne bi bili neprijetni, izbirali so imena svojih orgni-zacij in gibanj, kakršna bi bila marksističnemu delavstvu najbolj po volji in so pri vseh svojih nastopih povdarjali enotnost delavstva na prvem mestu in šele potem tu pa tam omenjali zakaj morajo imeti posebne organizacije, posebne nastope in posebne programe. Ta popustljivost evropskega nekomunističnega delavstva je šla tako daleč, da je bila že, slabost. Delavske mase niso jasno videle razlike, posebno ne osnovnih programskih razlik rtjed komunizmom in de- ga, da so razne skupine, bodisi krščanskega delavskega gibanja ali pa tudi delavske skupine narodnih liberalnih organizacij v kritičnem času odšle v takozvane ljudske fronte, ki so jih komunisti organizirali kot pripravno orodje za svoj posel. V Ameriki vidimo, da je prav tu delavstvo dobro za-markirato meje in neustrašeno bije komunizem naravnost-v glavo v svojih sklepih, v svojih govorih, v svojih delavskih stanovskih in v svojih narodnih političnih izjavah. Komunizem je delavstvo obsodilo z vseh strani, na vsakem polju javnega udejstvovanja in ga proglasilo za svojega stanovskega in svojega narodnega sovražnika. Pk t *A. _ ■ - - _ ' X 1 ■ J n I,' . r\/ Jrn- MT--T......... .................. Za Mladinski pevski zbor “e";cowdržii°in pade v ome' Konec je zmeden in se hitro razpleta v povsem drugo smer, a vseeno v zadovoljstvo vseh navzočih izvlzemši ene osebe, ki odhaja jezna in z dolgim nosom s pozorišča. Vse podrobnosti pa boste videli, v nedeljo na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosim vas v imenu naae mladine, da jih pridete v nedeljo popoldne ob 3:30 pogledat. S pevskim pozdravom, J. Tomšič. Zapoje lahko vij<|lina, milo glasovi strun done, zapoje i nežna mladina, da sega v sleherno srce. . . Res, mehko poje vijolina in mehki so glasovi strun. Tudi nežna mladina ima mehke in sladke glasove, ki nalahko prodirajo kot opojna sila v človeško dušo in jo obdajajo z vencem milega ipetja, ki odpira srce, da jim to srce kliče: pozdravljeni in obljublja, vse bom storilo, kar je v moji moči, samo da ti, nežna mladina napreduješ in boš srečna. Ta nežna mladina bo imela svoj koncert v nedeljo 12. decembra ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavksm domu na Waterloo Rd., kjer nas bodo razveselili z raznimi slovenskimi pesmicami in kratko enodejanko. sešli tam na naši zemeljskf božji poti, pa se Te bomo spominjali v molitvah. Pokojna je bila dobra članica društva sv. Rešnjega Telesa, ki je najsibo v molitvah ali za finančni napredek vedno sodelovala. Vedno je bila prva na mestu svoje društvene dolžnosti. Pogrešale Te bomo v vseh dobrih delih. Naj Ti bo lahka svobodna ameriška zemlja, kjer naj se Ti truplo spočije in duša pa naj uživa večno srečo v nebesih. So-rodpikom naše iskreno sožalje. Mrs. Apolonija Kic. smeha, pa če ste še tako otožni. Toda navzlic veseleirtu razpoloženju vseh navzočih je jedro i-grice tragedija za eno osebo, ki trpi srčne bolečine, ki trgajo srce in njene misli bliskoma hitijo tja v daljne kraje in se vračajo nalzaj brez pojasnila. Iščejo njega, ki ga tako srčno ljubi, da vsak dih njene duše in vsak utrip njenega srca je namenjen le samo njemu. To tragedijo povzroča ta nesrečni dolg, ki prepleta vso igrico kot tanka pajčevina, kjer se lovijo nedolžne žrtve in ki je že toliko rak-rana na telesu človeške družbe, ki je upropastila že toliko ljudi, družin in celo narodov. Marsikaterega Slovenca in Slovenko je ipognal dolg iz rodne grude in povzročil že mnogo nesrečnih zakonov. Tudi v tej igrici se dogaja nekaj podobnega, ker se hoče oropati ljubeče srce radi dolga, ker misli, da je tako najbolj prav za vse. skega m svojega naroanega sovraznma. Saj osd)a sama pravi; da ko bi Poleg'tega je: ameriško delavstvo odkrito povedalo kai žlovek vsaj kitati znal, bi kaj hoče od ameriške federalne administracije, kaj zahteva od vež ve(jei. Sebični vladajoči iz-naše zakonodaje. Povsod te zahteve jasno označujejo, da >—— — 1-« u-soii ameriško delavstvo hoče podpirati vsako politično vodstvo Amerike, ki bo pametno upoštevalo in branilo delavčeve koristi, a obenem z vsemi močmi pobijalo komunizem doma in v svetu. American Federatin of Labor in CIO sta v svojem zunanje političnem programu povedale Kremlinu naj več ne računa, da bo mogel zadobiti delavske mase v Ameriki. CIO je izključila iz svojih vrst nekatere dvomljivce, sopotnike in komuniste, obsodila cele odbore svojih lastnih včlanjenih unij, napravila sklepe, da se ti odbori odstranijo in unijam omogoči in da prilika, da izvolijo nove, nekomunistične voditelje. American Federation of Labor je v svoji zunanje politični deklaraciji odobrila in potrdila vse, kar je doslej naša federalna vlada ukrenila proti komunistom tukaj v Ameriki ali kjerkoli v svetu .Delavci zahtevajo celo ostrejše odredbe proti Sovjetski Rusiji in komunizmu kot se iih je doslej upala storiti federa'na vlada. Oni ne samo da odcn bravajo evropski obnovitveni program, Baruchov načrt za nadzorstvo nad atomsko energijo, naše novo oboroževanje in ustvarjanje novih vojaških zvez s prijateljskimi narodi v Evropi in Aziji, ampak celo zahtevajo gospodarski bojkot sovjetskega bloka, posebno Sovjetske Rusije, dokler ona ne konča blokade zapadnega B. rlina. zahtevajo, da Amerika predlaga Zvezi narodov naj obsodi in postavi izven zakona vse komunistične pete kolone po svetu in zalVevaio naj se nesrečni sporazumi sklenjeni v Ya!ti in v Potsdamu, ki so dali Stalinu In komunizmu toliko koncesij v -Evropi in Aziji, ponovno pregledajo, popravijo in spremen: tako, da bodo v soglasju z načeli ameriške demokracije in karte o osnovnih svoboščinah Združenih narodov Naj v poedinOstih kdo mislr kar hoče o programih, ki sta jih obe veliki delavski zvezi na svojih konvencijah postavili, vendar v osnovi mora biti vsak demokrat in dober Amerikanec srečen in vesel silne zavednosti in odločno protikomunističnega stališča, ki veje skoro iz vsakega poglavja teh fesoulcij. Obe konvenciji sta pokazali, da je amerikaniz: m med delavstvom trden, da se Amerika na svoje delavstv*. lahko zanese. Amerikanski delavec noče biti proletarec v marksistično komunističnem smislu, noče biti suženj niti državnega kapitalizma, niti političnega totalitarnega sistema. Ameriški delavec je zavestno proti temu obojemu in ve kaj hoče. Zato ni dostopen komunističnim vabam. Po teh konvencijah Kremlin mora vedeti, da na tiste načine, kakor je Ob svežem grobu Cleveland, O. — Že pred 43 leti smo se bile skupno naselile na tako zvanem Marble St., in tako smo bile znanke vseskozi in sedaj pa sva bile zopet dolgo let sosede na 81. cesti. V mislih imam Mrs. Mary Kap-llwlu lan, ki smo jo položili k večne- Igrica je taka, da boste polhi mu počitku 27. novembra. ■ ' ' " Pokojna je bila mirnega in ponižnega značaja, prijazna z vsemi sosedi, skrbna in ljubeča mati svojim otrokom. V zadnji vojni je zgubila enega sina, ki se ga je vedno spominjala v molitvi. Vdana v voljo božjo je prenesla izgubo ljubljenega sina. Cerkev je bila vedno njena tolažba in veselje, v katero je zahajala vsak dan in celo večkrat na dan. Nikdar je ni bilo slišati, da bi godrnjala čez ta ali oni križ, ki ji ga je Bog poslal. več leti ji je umrl so- Ob priliki izrednega družinskega slavja Cleveland, 0. — Na Zahvalni dan sta praznovala v krogu svoje številne družine zakonca Frank Perme in njegova soproga Katarina izredno slavje: oče Perme je takrat praznoval svoj 80 letni rojstni dan, mati Katarina pa svoj. god. Ta dan je bila ravno sv. Katarina, pa se je dobrim otrokom zdelo u-mestno, da svoja dobra in skrbna reditelja počastijo. Ker sta pa oba oče kot mati talko skromna, nista pustila, da bi se delala kaka prevehka reklama, so napravili pa kar v domačem to je v ožjem krogu. Ker sta pa oba za slovensko naselbino v Clevelandu in posebej še za župnijo sv. Vida dokaj zaslužna zato zaslužita, da ju v javnosti predstavimo ter prav na kratko opišemo: Oče Frank Perme je pred 80 leti Izagledal luč sveta na Viru, župnija Dob pri Domžalah. Tu se je potem trudil in delal na posestvu svojega očeta; šele 11 let star je izgubil mater in potem dobil drugo, katero pa jako pohvali, da je bila dobra z njim in njegovimi sestrami. Še mlad NASA MICKA IMA TUD BESEDO Vidite, dekliči, tukaj vam bom pa zaupala, kaj mi je ongava Tončka iz Kanade pisala. Ker me je prosila, naj ostane to zaupno med nama, tudi vas prosim, da tega ne raznašate okoli. Saj veste, kako je, kadar se razobeša srčne tajnosti med prijateljicami. Takole piše Tončka: “Da boste vedeli, gospa Micka, zelo sem huda na Vas. Bom kar naravnost povedala, zakaj. Moj zaročenec, katerega imam zelo rada, vsaj dokler se ne vzameva, mi vsak teden pošlje Ameriško Domovino od celega tedna Tako 3e učiva že zdaj šparati če jo jaz malo kasneje preberem, je vse v redu. Samo če bi ne bilo tiste jezične Micke! Moj Janez mi' v vsaki pondeljkovi številki z rdečim svinčnikom ob-črta ves Mickin članek in kak poseben izpad proti moškim mi pa še posebno debelo podčrta žina je doraščala in Permetova dva, ki sta se zavedala, da je najboljši dota: šola izobrazba inipa še takole kak0 rokodelstvo pa sta za to poskrbela. Starejši sin France se je izuči1 za izvrstnega elektromehanska in i-ma danes izborno službo; drugi sin Ludvvik je vsem dobro poznani zdravnik dr. Perme, sin John je izvrstem mizar, sin Rudolf elektrik inženir. Starejši hči Katarina je poročena z Matt Škufca, ki je tu-dido- koriščevalci so nalašč držali ljudstvo nepismeno, da je tavalo v temi in so ga tako lažje vladali. K sreči pa se je vse končalo v veliko zadovoljstvo nesrečne ljubezni. Tik pred tragičnim zaključkom pride poročilo o nenadni vrnitvi tistega, ki se ga je hotelo zatajiti, da misli še kaj na svojo obljubo in domače ljudi. Ta nenadna novica in veliko veselje ter sreča tako SIVI UCvl />a tfHVBv, rt* “V - v katoliškem duhu vzgojeni in sedaj že vsi odrasli; štirje so že poročeni in imajo svoje družine, kljub temu pa bodo močno pogrešali svojo mater. Njeni nauki in vzgledi so globoko vsajeni v njih srca, da jih niti viharji svetovnih sil, ki vedno pluskajo na obalo človeškega srca, ne bodo mogli izruvati iz njih srca, kar je dobra in skrbna mati vanj zasadila. Poleg svojih otrok je bila tudi velika ljubiteljica Marije. Vedno je z nami obiskovala razne Marijine božje poti. Vedno in vedno je z veseljem trdila: prihodnje leto gremo spet k Mariji po njeno pomoč in tolažbo! — No, sedaj ne bo mogla več obiskovati Marijinih cerkvic, upam pa, da ji bo Bog na priprošnjo Marije odprl vrata na večno lepo božjo pot, kjer ni samo Marija v oltarju, ampak kjer kraljuje na svojem , tronu v nebeški slavi pri Bogu i - * hornist ali trobentač pri 9 stotniji«. pešpolka. Njegov stotnik ga je pa določil za bataljon hornista, ker France je 'bil kot kaže slika iz njegove mladosti krepak dečko. Ampak France se je temu spretno izognil ter radi bo'ezni očetove sel domov, da obdeluje posestvo. V tem se je pa'seznanil z 2 leti mlajšo Katarino Lavrič iz vasi Kampo-le župnija Krasna ki se nahaja blizu slavne Limbarske gore, kamor so često hodili na božjo pot k sv. Valentinu. prevzame deklico, da njeni živ-; in Sinu kot kraljica nebes in Frančiška pa je poročena z Mr. Paul Strne, ki' je zastopnik pri Boystown Casket Co. Za tako vzgojo in odgojo so otroci lahko upravičeno hvaležni očetu in materi ter je bilo popolnoma prav, da so jima napravili ta dan nekaj Veselja, ker sta ga v polni meri zaslužila. Nista bila pa zaslužna samo za svojo družino pač pa tudi za Slovence na splošno; saj je podjetni in pridni Mr. Perme ipotratil tudi dosti uric, da jo Ol K SV. VttlCUUUU. 'pvuuvn o««* —---------- — - Katarina, ki je bila kakor sli- temu ali onemu napravil uslu- ka kaže krasno dekle je rekla Francetu “Ja" in 17. julija 1893 sta postala France in Katarina mož in žena. France kot priden mizar je-poskrbel za ženo in pa družino, ki je naraščala tako, da je narastla za 7 otrok, od katerih s0 trije umrii. Ker se je pa takrat pričelo masno izseljevanje v Ameriko, jo je tudi France potegnil v A-meriko in že 6 mesecev potem poklical za seboj tudi ženo Katarino, ki je prišla za njim z otroci, kar je bilo najbolj pametno za oba in celo družino. Tu v Ameriki sta se jima naro-dila še 2 otroka in tu so si kmalu ustanovili svoje lastno ognjišče. Prvo delo Mr. Permeta je bilo v tovarni Kuhlman, kjer je delal kot mizar, izatem je de'al 15 let v stolarni; kot izboren mizar ni bil nikoli v stiski za delo, zato je pa tudi ko je pridno delal pa hranil že leta 1905 kupil hišo na E. 63 cesti, ki jo ima še danes. Potem pa še ni miroval, pa je na praznem zemljišču na Norwood cesti postavil 3 nadstropno hišo zadaj pa malo tovarno ali mizarsko delavnico, kjer je priče1 obrt na svojo roko. Fantje, ki so dora-ačali so mu pa pomagali in z napredkom’je šlo naprej. Tu The National City Bank of Cleveladn naznanja, da bo danes odprta za bančni promet njena najnovejša podružica na 979 E. 152. St. južno od St. Clair Ave. Javno3t je vabljena, da si prostore ogleda. Prostori bodo odprti nocoj do 8 zvečer. Poslovodja te bančne podružnice je Clarence C. Rankin, pomožni poslovodja pa W. E. Kirkwood. n,,,,,, .m..m j. u. S to podružnico ima ta banka zdaj šest podružnic: štiri je stanuje še danes, odprla zadnjih 15 mesecev. Okraji kjer se nahaja ta nova po- i Pri 'tem mu je pa izdatno podružnica je znan pod imenonV'Five Points.’ Ob času civilne voj- magala žena Katarina, ki je i-ne je stala tukaj vasica Collimvood. Leta 1910 je bila priključe- mela stalno na hrani po 9 vča-na h Clevelandu. si pa tudi več “borderjev” in ta- Slika kaže poslopje te nove podružnice, ki ima vhod iz 152. ko zaslužila, da je moževa peda ceste in iz Ivanhoe Rd. lahko šia za druge stvari. Dru- go, bodisi posamezniku ali društvu in pa fari sv. Vida; kot pevec je sodeloval več let pri pevskem društvu Lira, kot organizator je bil ustanovitelj odličnega društva Baraga 1317 C.O. F., katerega je bil dolgo časa kot predsednik ali nadborštnar, potem je tudi član dr. sv. Antona št. 138 C. K. of O. itd. Prav tako se je odlikovala njegova soproga Katarina, ki je članica društev sv. Marije Magda'ene št. 162 KSKJ, sv. Ane št. 4 SDZ, s0v. Neže št. 139 C. K. of O. ter društva Sr ca Marije (staro). Pri teh društvih je bila tudi uradnica ter marljivo delala na društvenem polju. Zato je umestno, (ta se ju ob tej priliki tudi mi spominjamo s temi kratkimi vrsticami v A. D. ker sta kot dolgoletna naročnika tega lista. Pri Permetovih pa še pri mnogih slovenskih družinah je zgled kako je naš Slovenec bil marljiv doma, je v tujimi, kjer je kakor doma tako tukaj pridno delal in hranil ter svojim potomcem pustil naj lepši zgled: bil priden, varčen, podjeten in veren. Od takih ipriseljencev je slovenska naselbina to kar je: v pones Slovencem. To spriču-je: cerkev, šola, narodni dom, Kot bi bila slepa ali brljava! In v pismu mi potem še vse na dolgo in široko razlaga vse Vaše izraze, 3 katerimi Vi svojega starega, ali je še mar mlad? — obkladate. Opozori me na vsako Vašo zvijačo. Potem me pa vprašuje, če so vse ženske take in če bom jaz tudi taka ter če se ctrinjam z vačim obnašanjem do njega, ki mu ptavite on ali pa naš. ' Veste, da bom odkritosrčna, kar je itak moja lepa čednost, Vam povem, da dokler ni bilo mojega Janeza in njegovih o-pazk, sem tudi jaz brala Vaše članke. Ugajalo mi je, ker ste tako čudno brihtna ženska in ki si upate svojemu povedati take gorke naravnosti in vnic. Zdaj pa, ko je tudi moj Janez postal pozoren na Vaše pisanje, moram pa na vso ihto hiteti zatrjevati, da jaz ne bom taka. Za vsak pondeljek posebej in sproti. Pa ki imam toliko drugega dela! Vidite Micka, in za pričo lahko pokličem vse deklice po Ameriki in Kanadi, da ste nam Vi v dvojno škodo. Prvič, pohujšujete žene in dekleta, da izgubljamo pravo razmerje do svojih zarAencev in mož, ki je, Bogu bodi potoženo, čisto drugačno, !:ot ga imate Vi, Micka, do svojega ali Vašega. On mora biti, vsaj tako si jaz postavljam pred voj e mile oči, prava dobričina, zraven pa žrtev svoje prevelike ljubezni do svoje žene. Ne more biti drugače, da jaz na vso sapo ■ oču3tvujem ž njim. Drugič, pa nam pohujšujete fante in može. Saj gotovo vsi ve3te, da niso vsi moški tako blagega srca kot je Vaš. Tako branje zelo napek vpliva posebno na naše zaročence, za katere se noč in dan tresemo, ker se (zaupno povedano) lahko vsako uro premislijo in v galop pozabijo na svojo prisego. Saj vidim to na svojem Janezu. Nezaupljiv postaja in vedno bolj vase. Saj veste, da je ____aTobro paziti na to, da ni- ma časa za premišljevanje. Nič več nima tistega veselja za poroko, pa ki se že dve leti poznava in sva si dala besedo! Zato pa Vas zdaj vprašam, ali mi boste prikontenali, da je moja jeza na Vas upravičena ali ne? Jaz sem še srečna, ker i-mam Janeza, ki me je ob pravem času opozoril na to, da ne smemo biti take do svojih mož, kot ste Vi. To se pravi, vsaj pred poroko ne. Potem naj si pa pomaga, kakor si more, ko je enkrat ptiček v gajbici! Zelo veliko truda in besed me stane, da sproti dokazujem Janezu, da jaz nisem taka. Kaj je tega treba, pa ki imam toliko skrbi zastran bale! Kar mi ne gre v glavo, je to, kako Vam morejo celo nekateri moški ploskati. Seveda, ki ne pomislijo, da se tudi njim kaj takega lahko primeri, da ga bo tudi njegova začela tako ovija; ti, kot Vi, draga Micka, svojega. Samo 'Ambrožičev ata so zadnjič Trav rahlo namignili, da se Mickin vpliv že sumiivo in nevarno pojavlja v njihovi, sicer dobri in blagi ženi. Pa ki ima njihova žena trdno in nepremagljivo vzgojo že od doma. A kaj bo pa z mladino, Vas vprašam? Veste, niso vsi možje take dobričine kot je Vaš, kateremu bi lahko, se mi zdi, na hrbtu koval, pa bi se še kam naslonil, da bi bolje držal. Oh, če bi bil moj Janez tak! Vsaj do poroke da bi vzdržal, potem se pa nič ne bojim. Se reče, saj nisem nič huda na Vas, še kar rada Vas imam, ki se tako lepo potegnete za nas reve. Samo, da bi Vaše pisanje ne oplašilo naših, ki so nam namenjeni, ako se kaj ne pokro-tviči. Veste kaj, ljuba Micka, prav hvaležne bi Vam bile me pance, če bi nas enkrat nekoli- jv; vCntvi y OUIO) ***** uuiu i----- -------- banke in trgovine. Je še dosti ■ ko poučili, kako se je treba ob-takih družin v naselbini in po j našati, da nam tički ne zletijo, Ameriki kot naprimer Permeto- j preden bodo rekli tisto presreč-va. P« ji ob priliki tega slavja no besedo pred oltarjem. Lepo čestitamo tudi mi in kličemo:,Vas pozdravlja, Na mnoga leta! Prijatelj Permetovih. Tončka Poiončnik iz Kanade.” JANU« GOLEČ: KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih Iz dolgo trajajoče ter po- plemenitejše roke vdove po tur- membne slovesnosti so se »treznili končno Veržejci s starim in presrečnim "hauptmanom” vred. Karlu je dalo misliti, da bo Kruc Godrnja avedel za Vidin povrat. Tudi ostala tolovajska druhal ne bo mimo požrla zadnje plenitve Muropolj-cev po Krajini. Stari je bil resnega mnenja, da bo treba o-skrbeti za hčer in vnuka kak škem velikem vezirju. Koj po sklenjenem kupu se je preselila Vida na imanje v Jeruzalemske gorice. Hitro po naselitvi je zaprosila župnika pri Sv. Miklavžu, naj bi krstil slovesno njenega sinka kot spomin srečne vrnitve iz turškega robstva. Na ta način je došlo pri Sv. Miklavžu ne 8. junija 1687 d0 krsta tedaj že sedem- kot, kjer bosta bolj na varnem letnega Vidinega in Ibrahimo-nego v Veržeju, ki draži Kruce vega sina, ki je bil krščen na i- tik pod nos. Dosedanja izkušnja je govorila, da se niso u-pali Kruci v muropoljske ravni nad Ljutomer in višje ležeče gorice. Skrb za varnost edinke je gnala Ropoša, da je kupil s turškim zlatom pri Sv. Miklavžu in v okolici že tedaj slovečega Jeruzalema obširne gorice. V Vidino last sta prešla celo cerkvica ter razsežni dom na Jeruzalemskem vrhu. Posest V'župniji Sv. Miklavža in v Jeruzalemu je bila kupljena od obubožanih plemičev Ivana barona Mauerburga- in Ane Foe-sian /plemenite Zasavec. Omenjena sta prodala imetje v za-' vest:, ua bo prešlo za njima v DENARNE IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER naznanja: DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka po-šiljatev je jamčena; DA: prodaja zaboje za poši-i “ ljanje blag« ali živil" me: Franc Karol. O krstu TuTčeka še danes lahko čitamo v miklavževskih KOLEDAR DRUVTVENIH PRIREDITEV — DECEMBER 11. — The Euclanders “Holiday Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. 31.—Klub društev ' V-G.V.’s Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi običajni Silvestrov večer v zgornji dvorani. 1949 JANUAR 15, —St. Lawrence Baseball Team priredi ples v SND na 80. cesti. Za godbo bo skrbel Pete 28. - AMVETS Post 25 “Third Anniversary Dance” v avditoriju SND na St. Clair Ave. — Vadnal orkester. VESTI krstnih bukvah. Tamkaj stoji .sioitach orkester, zabeleženo, da je bil oče krš-čencev poveljnik Budapešte, Ibrahim paša. Mati: Dinoe-Dinoe. Krstil je dečka takratni župnik Miha Sager (Žagar) in botra sta bila Ivan baron Mauerburg ter Ana Foesian pl. Zasavec. Krst je bil nekaj prav posebnega. Vzbudil je občo pozornost po celem Murskem polju, po Ljutomerskih in Slovenskih goricah. Od isseh strani so romali ta dan ljudje-k Sv. Miklavžu, kakor bi si hoteli o-gledati kak čudež. Vse je smatralo ta krst za slovensko proslavo dunajske zmage nad Turki. Okrog dogodka je spletel narod prav kmalu deloma resnič- 29. — Samostojno podp. društvo Ložka dolina priredi plesno Veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igral bo Frank Mulec orkester. FEBRUAR 6. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno veselico v SND 'na St. Clair Ave. Igral bo Pete Smick orkester. 20.—Euclid Rifle & Hunting klub, pustna večerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (spodnja dvorana). 26,—Predpustna veselica društva Kristusa Kralja št. 226 K. S.K.J. v avditoriju SND na St. Clair Ave. Lažje jeste, boljše iz gledate SE BOLJŠE POČUTITE Ni Vam treba biti slabotni in “doli med izmečki” vsled navadne zaprtnice in njenih simptonov! Vi ste lahko ravno tako pametni kot tisoče dragih, ki ie od leta 1887 poznajo in uživajo to slavno želodčno • toniko, odvajdno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena is posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in 'gotovo pri odstranitvi raznih zaostankov v črevesju. Nabavite si steklenico Trinerjevega Grerikega Vina še danes in preskusite njegove čudovite dobrote sami. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oa. velika ateklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine prosto). Trineijevo Grenko Vino m V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE Terezije Zdešar ki je preminula in se preselila v večnost dne 6. dec. 1946 Dve leti je že hlinilo, odkar si nas zapustila, tako je božja volja bila, da nazaj nisi se vrnila. Draga soproga in mati, težka res bila je ločitev, a le vera sveta nas'uči, da se združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: SOPROG, HCI in SORODNIKI Cleveland, O., 6. dec. 1948. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE MATERE Mary Glatch ki je Bogu vdana za vedno zaspala dne 5. decembra 1945 Tri leta le ie minilo, kar srce ne bije vei, smrt vzela ie življenje, kor.iaia Tvoje je trpljenje. V grobu tihem mimo spiš, in spomin nam žalosti srce, spavaj v grobu zdaj sladko, Pri Bogu plaiiio vedno vživajl Žalujoči ostali: MARY KRASOC, hdi EDWARD, zet MARY ANN, vnukinja Cleveland, O., 6. dec. 1948. IZ SLOVENIJE NadaM*’**!-*)* « ’ > Na Slovenskem ni kmetov, ki ne bi težko delali na svoji zemlji, toda komunistična vlada' jih hoče za vsako ceno narediti za kapitaliste, proti katerim se je treba boriti. POLITIČNI KROMPIR. — Vladni listi dajejo tudi nauke, ne pa tudi v domišljiji rojene kakor je treba pri odkupovanju •taro domovino; DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na na' slovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tare sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke .in denarne nakaznice *» vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle- KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: AU6UST HOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki V' Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. štorije, ki romajo danes od ust do usta, spominjajoč Miklaivča-ne, da je z njihovo župnijo v najtesnejši zvezi kos one bridke zgodovine Slovencev, ko je bilo odgnanih toliko slovenskih sinov in hčera v turško sužnOst. Tamkaj se jih je mnogo ipoja-ničarilo, nekateri 90 ,di dostojanstva, mnogo jih je umrlo — muče-niške smrti. H krstu Turčeka še bodi o--men j eno, da je prejel ime Franc na izrecno željo matere. Hotela je ohraniti iv sinovem krstnem imenu hvaležen spomin na svojega 'prvega in v življenju zadnjega izvoljenca, na veržej skega zastavonošo Franca Čopora. Odrinil je pred njeno vrnitvijo z oddelkom ver. žejskih strelcev nhd Turke tja pred Dunaj, odkoder se ni več vrnil. Drugo krščenčevo ime krompirja delati politično propagandi. Pravijo da je treba ljudi poučevati, kako dobro je, da vse dajejo državi, ki da tudi vse prejmejo od države. Ta nauk se slabo prime kmečkih glav, ker vidijo, da od države presneto malo dobe. Vse oddajanje pri- raj kot med vojno, ko so partizani požigali in uničeval’, pa zraven govorili, da bodo že po vojski spet vse naredili. Komunizem je pač uničevanje pametnega gospodarjenja od strani ljudi, ki ne čutijo nikake odgovornosti. SIROTE S KMETOV V INDUSTRIJO. •_ V Sloveniji je menda po kmetih okrog 900 sirot. Ti so pri kmetih, ki 30 jih sprejeli v oskrbo. Te, pravijo komunistični listi, je treba spraviti v industrijo. Tako da jim bo zagotovljeno boljše življenje. Najprej, da jih je treba spraviti v razne BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. SL HE 2730 in večje j SLAB KROMPIR. — Ljub- vpisuje premalo šoli odrastlih Ijančani so hudi, ker dobe letos otrok. Zato naj se v te šole po-slab krompir. Tako beremo, da je ena tretjina krompirja, ki ga država da na ljubljanski trg tako slaba, da ga ne morejo imeti čez zimo. To je pač od kmetov izsiljeni krompir, zato ni pričakovati, da bo kmet dal najboljšega. Take so posledice prisilne- e, ga odkupa. SE EN PRITISK NA KMETA. Na kmete, ki se upirajo prisilnim državnim zadrugam, RpM MITj m ITAMINST Karol bi naj bilo njenemu oče- so začeli,'zyajati * ene„vfate tu stotniku delno zadoščenje za skrb, ljubezen ter žalost, katero je prestal radi ugrabljenega edinega, od Boga mu podarjenega otroka. . V. Emerik I., kralj Krucev, se nikakor ni mogel sprijazniti izmislijo, .da bi se odpovedal tolovajski kroni, se predal avstrijskemu cesarju in ga prosil milosti. Radi vztrajnega puntarskega nastopanja s0 ga nadlegovale neprestano cesarske armade. Manjši spopadi bitke so krčile krucevske čete, ki so se morale slednjič zateči vi Emerikovo najmočejšo trdnjavo Munkač. Kralj sam se skril pred avstrijskimi zasledovalci za trdnjavsko obzidje. Pribežal je k turškemu velikemu vezirju, nasledniku Ibrahi--ma-satana, da bi ga pregovoril za odipomoč napram cesarskim.! Tuiška je bila vsled poraza pred Dunajem tolikanj ©slavljena, da je dajala le prazne: obljube, do dejanske pomoči kliče sirote s kmetov. Sedaj bodo baje ‘klicali na okraj take sirote in jim slikali, kako lepo življenje bodo imeli, če 'bodo šli tako šolo in potem v tovarno, rudnik itd. Listi pravijo, da doslej kmetjt te otroke odvra-:«ii od tega, da bi šli v industri-Clanek v ‘#lov. por.” skoro pobožno zaključuje, da bodo sirote spoznale, kako se nova domovina zanje briga. Varuhi se temu pritisku države pač ne bo-pritisk. Vsi živinozdravniki so do mogli ubraniti, čeprav vedo, došlo. na« MsMpIs *s hhU Ls ONE 1*| DAY RT AMIN CAPSULO Eno leto spiš v grobu, v kraju večnega miru; enkrat bomo se zdruiilv prosi za nas pri Bogu. Žalujoči ostali: FRANK, soprog in OTROCI Lakewood, O., 6. dec. 1948. MALI OGLASI Baragove Knj^e za leto 1949 državni. Kdor noče biti pri zadrugi, h takemu ne gre živino-, zdravnik, če nastane kaka bolezen. Vsa sredstva uporablja režim, da bi kmeta omehčal za skupno gospodarstvo in socializacijo. DELO NA CESTAH'. - 18. septembra je izšla odredba o obveznih prevoznih dajatvah. S to odredbo hočejo kmete prisiliti, da bodo v zimskem času opravil: gotovo število voženj za državne ceste. Koliko voženj naj kdo opravi, določa oblast. Kazni za nasprotovanje so zapor in de narna globa do 10,000 din. Torej spet tlaka. Te -se kmet ne iznebi. Včasih grajščaki, sedaj komunistični mogočnjaki, nalaga kmetu bremena. TEDEN, TEDEN, TEDEN. V Jugoslaviji imajo ne samo 52 tednov vsako leto, ampak ved- da bodo taki otroci izročeni čisto komunistični vzgoji. KONTROLA ZA KONTROLO. — Komunisti pravijo, da Boga ni in da se ga torej ni tre ba bati. Ker ni več te božje kontrole, morajo ustanavljati vedno nove kontrole, da jih državljani ne bi goljufali. Znan je veliki aparat Ozne, ki povsod prisluškuje in vsak urad ima spet svojo kontrolo. Toda zadnji čas'beremo, da bo treba še dveh kontrol, da najdejo vsakega, ki se te boji države. Po okrajih bodo r stanovih posebne kontrolne komisije, ki bodo morale paziti na razna državna podjetja in na nastavljence v teh podjetjih. ;a!< člani komisije bodo dobil: nagrade-za vsako izsledeno nepravilnost, ki jo povzroče ljtiri >ki škodljivci. Za denarno nagrado upajo, da bodo dobri komunisti še posebne tedne. Enkrat je dri g drugega naznanjali. iteden Rdečega križa, drugič na-’ vi predne knjige, tretjič cesta, četr-denarju in vojaštvu sploh ni tič gozdov itd. itd. brez konca. To je nova oblika priganjanja Prav za pran’ klavrni prvi "na delo ali pa na politično agita- kralj Krucev je klečeplazil pred velikim vezirjem; obrambo njegove zadnje postojanke Munkača je prevzela njegova junaška žena Helena Zrinjska. (Dalje prihodnjič) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies I o gol St. Clair Ava. t* K. 98tk cijo. Poročali smo o tednu gozdarstva. Kmetje so morali v gozdove in sekati, da se je delala škoda. To še morajo delati. Še več! Sedaj so določili, da mora vsak nekaj lesa posekati, da bo dobi bone za naknp blaga. To uniše vanje gozdov še ni končano. Vedo pa da 3e dela škoda. Zato je spet nov teden za pogozdovanje, kjer so preveč sekali. To je sko- Zaradi povečanja kontrole nad stanovanjskimi zgradbami in radi “ljudske kontrole” ’se' ustanove v večjih krajih “hišni aktivi.” Ti aktivi so nekaki odbori, ki naj pazijo na vse, kar se hiši godi. Razni stanovalci namreč ne pazijo na državno imovino in jo uničujejo. (Večje hiše so namreč skoro vse podržavljene in država je slab gos-iil podar) Ti odbori bodo pa seve- Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna z licencami D-2, D-3, C-2 in Philco televizija. Dobi se tudi lease. Lahko kupite tudi vse poslopje. Nahaja se na St. Clair Ave. med 62. in 74. St. Vprašajte na 6603 St. Clair Ave., ali pokličite Frank Mack, EX 1494. (238) Lepa prilika za podjetnega rojaka Na vogalu Tracy Ave. in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor 18x70. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na 882 E. 140, St. ali pokličite Liberty 0700. (x) Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta-$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21st Place Chicago 8, Illinois Stroji naprodaj Lastnik bivše Atlas Welding predaja 3 nove Wardwell avtomatične brusilce za žage, eno 5 ton dvigačo z vozičkom, 1 AC Are varilec. Vse to si lahko ogledate na 698 Lakeview Rd. ali če pokličite UL 1-1917. (239) ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in da tudi najboljša kontrola,, kaj prOhlad. Pridite takoj, ko ču- delajo posamezni stanovalci in že tako velika pomoč Ozni. Tako je v Jugoslaviji vse pod kontrolo. Od same “nove” svobode seveda. tite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. umnu BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Marije Kotnik ki je zaspala v Gospodu dne 6. decembra 1946 leti je že minilo, Sladko spavaj v tihem grobu ločila si se od nas, večna luč Ti sveti naj večnost preselila, dokler k novemu življenju ie pač hudo za nas. vse pokliče, trombe glas: Dve leti je ze minilo, bladKo spavaj kar ločila si se od nas, večna luč Ti s se v večnost preselila, dokler k nove kar je pač hudo za nas. vse pokliče, tr Tvoj žalujoči sopdog JOŽEF KOTNIK in OTROCI Cleveland, Ohio, 6. decembra 1948. kar do jeseni 'tu ostal,' blekne fant. IVAN JIATIČIč Podliparjevi. Ako Tttcrtt-Tvntom -m ■prtftrtria ■■ svojo navžočnostjo sladi ženskam delo na njivah. Je pa za-pregel Stric tudi koleselj in vozil fanta okrog po bližnjih va-Ueh in čez polja, da se je mož Četudi bi prišel Vid bos, da jensko neprijetna, le prišel. Teta že ubija jajca, “Ostaneš pa vendar nekaj dni v ponev za dragega gosta. Vi-izdaj pri nas,” reče končno teta. du je pa nekaj mučno: otro-j "Nu, zakaj ne,” reče fant kom ni nič prinesel. Otroci i vdano, bržčas pričakujejo, da jim boi “Tako je ipralv,” pritrdi teta razdelil vsaj sladkorčkov, a kaj i zadovoljno. “Časa imaš do-hoče, nič nima, kvečjemu kako|volj, razvedriti se pa tudi mo-ciboro bi še našel v žepu. jraš. Veš, preveč učenja tudi Venomer ga obsipajo z vpra- ni dobro; vse, kar je prav.” šanji. Kako je doma, kako je; “Prav pravite, teta,” ji pri-v šoli, kdaj postane gosopd? trdi fant. “Veste, tu na Go-Samo podobna vprašanja, Vidu zdanju je res lepo, najrajši bi -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhD jše šele pride p s * treba vedeti?” po-žena. “Saj vendar vesi šel.” reči, vedo . . nič ne blekne.'mal0 postavil s svojim gopo- obiskal, ker sta si dobra pribi le mogel,'skim nečakom. Naj vsi vidijo, jatelja. Nu, zdaj, ko je Vid odvrne teta z .nasmeš- kaj premore Podlipar ih kak- tako rekoč na pol poti, bi ne bi-“Saj bi te oče ne pusti- kšno veljavo ima njegovo sorod- lo napak, če bi stopil tja dol. 1 stvo. Mimo vsega drugega je Za dan, dva, potem se vrne zo-“Eh, očetu ni terba vedeti,”:Podlipar venomer zatrjeval pet na Gozdanje. Teta ga po-fantu, da ga bo popeljal prav gleda: kako, da bi šel peš? Ne, domov na Kresinje, kadar se bo ni mogoče tako daljo. Stric ne fant naveličal Gozdanja. Ibo pustil samega ,na noben na-Vid se je pa Gozdanja kmalu'čin, pač pa ga bo prav rad po-naveličal. Pod takimi pogoji peljal v nedeljo skoleeljem. Ah, vedo . . iSe pravi, ne ivedo, ni mogel dolgo zdržati. Le te- že zopet ta ljubi koleselj! Vid kdaj se vrnem.” Tako se izmo-'ga ni vedel, kako bi se izmotal se skuša zdaj drugače izmota-tava fant iz tega mučnega vpra-'iz te gostoljubne hiše, po- ti. Pojde se samo malo spre-šanja. sebno Še od strica in njegovega ha j at tja čež skozi boste na “Pojdi, pripravi mu poste- koleslja, da bi se mu ne bilo robe, od koder se vidi Račje, ljo,’ 'reče stric ženi. treba voziti z njim domov na Potem stopi morda še do ceste, “Sem jo že pripravila. Le Kresinje. Pomislite, ipropal ki drži tja dol. Tam utegne pojdi, Vid, saj si utrujen.” Ištudent, kakor je bil Vid, pa naleteti na kakega voznika. Vid Akoprav bi hotel Vid ostati'n»i bi se pripeljal s konji, v bi mu sporočil pozdrave za uči-tu celo do jeseni, je pa vzdržal zasmeh ivsemu Kresmju. Oce telja in mu rekel,‘da pride v nazadnje komaj’teden dni. To!bi ga vpričo strica nakresal in nedeljo s stricem !v Račje, če bo pa le zato, ker so mu vse pre-|mu povedal, kako j® 3 fantom. lepo vreme, več stregli. Kaj si mislite, za!No, lahko si "l*8’*16’ kakšen Da, da, tako naj napravi! Te- če bo nazadnje stric voljan, se če; ne bilo bi napačno mahniti pa v nedeljo popeljeta znova jo tja dol. K cesti krene, ka-tja dol. Teta ne ve, kaj bi na kor je rekel, da počaka na ka-to odgovorila, Vid pa tudi ne kega voznika. Medtem se še ve, kako bi se poslovil od do- vedno ni odločil, fh čaka in bre hiše. Nekaj mečka, nekaj- čaka, nazadnje zamahne z roko krat reče (zbogom in hvala za in stopi ^ez cesto na drugo VBe, dokler se ne ividijo. Do- stran, bra teta maha z roko, zabičujoč j Mahne jo proti Sinji gori. Za mu, naj se kmalu vrne, fant se ozarami hodi, izogibaj e se tve-pa izmaže in jo naglo iztegne 'čjih .potov in ljudi, da bi ga ne gor proti ho&ti. spraševali kod in kam. Ali lju- di nkijer ne manjka, od daleč INa robeh se je oziral Vid v mu kličejo s polja, od kod pri-dolino. Daleč tam doli je vi- haja in kam gre, dasi ga nihče del Račje. Bilo je zares nji- ne pozna. Nu, kam, na Sinjo kavno, vendar kaj mu bo Ra- goro je namenjen. — Na božjo čje? Pri učitelju in njegovih]pot, danes? Saj je vendar cer-domačih naj bi visel nekaj dni kev zaprta. — Nič zato, gle- nobeno delo ni smel prijeti, dasi bi prav to hotel, namreč delati od jutra do večera. Ker se ni mogel uveljavljati doma, se je hotel pač tu, da bi se polagoma privadil kmetskemu delu* Tako zelo bi rad kosil, grabil seno, vezal žitne snope na njivi, vozil kaj iz volmi in konji, ali opravljal kaka druga kmetska dela, s katerimi se ponašajo kresinjski fantje. Ne, Vid ne sme nič delati, umazal bi si roke. Ne stric ne teta mu ne dovolita pod nikakim pogojem. Kaj s i mislite, dobil ,bo žulje in kaj bi potem ljudje rekli. Je mar to tisti kresinjski študent, o katerem so slišali praviti? In ta naj bi (bil gospod? Kakšen gospod, če vam opravlja umazano delo in ima žulje na rokah! Tako bi govorili gozdanjski ljudje pa sramotili Vida in’vso Podlipar j evo hišo. Zato Pod-liparjevi ne morejo dopustiti [ ničesar, s čimer bi se umazal. Na klopci pred hišo naj sedi, teta naj mu venomer cvre in streže, da bodo ljudje videli, kako imenitnega gosta imajo obraz bi stric napravil. Zato ta je s tem popolnoma zadovo-mu Vid na noben način ne sme ijna. Fant se odpravlja in že napraviti take sramote. jvešnonekaj razmišlja. Preden Nekega jutra, ko je stric od- odide, ji še nekaj pripomni, šel na delo, je pričel Vid pravi-, Utegne se namreč primetriti, ti teti, kako izelo ga mika v Ra- (da ga voznik kratko in malo po-čje. Tam je namreč kresinj-'vabi, naj prisede na voz. Kaj ski učitelj na počitnicah, a Vid zato, če se že danes popelje tja mu je obljubil, da ga bo kdaj dol, čez nekaj dni se pa vrne. Naznanilo otvoritve pogrebnega doma Tem potom naznanjamo stanovalcem v Collinwoodu, Nottinghamu in Euclidu, da smo na željo mnogih naših odjemalcev končno le otvorili (prekupili že ustanovljen .pogrebni dom), dosedaj last Kirnove firme, nahajajoč se na 17010 Lake Shore Blvd., vogal E. 171 St., katerega lokal je ravno preko ceste Villa Angela akademije, ki je ppleg Euclid Beach parka. ali kak teden. Sicer bi ga bili morda veseli, z učiteljem bi marsikaj koristnega uganila in tudi napravila, kajti Žele prav 'gotovo ne drži križem rok in Bi ne krade dragega časa s postopanjem. Vid .pomišlja, ne ve kod ne kam. Račje ga le vle- dat gre, kako je gori. — Od kot pa prihajaš, duša draga?— Iz Račjega. — U, tako daleč! Je pa le prišel končno na goro. Nič mu ni bilo žal dolge in naporne poti, kajti krasen rafe-gled mu je ves trud poplačal. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA S turnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našega preljubljenega soproga, očeta in starega očeta Joseph Presecan BlagopoKojnik je izdihnil svojo blago dušo nagloma 31. oktobra 1948, ko ga je zadela srčna kap. Pogreb se je vršil dne 4. novembra 1948 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzetc smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary. Pokojnik je bil doma iz Črnomlja, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Star je bil 65 let. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja pokojniku v zadnje slovo. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika lju-r bili in spoštovali ter nam v veliko tolažbo v uri žalosti. Enako se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Lepa hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Našo iskreno zahvalo izrekamo pogrebcem od društva Slovenec št. 1 SDZ, ki so nosili krsto, ter pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za vsestransko postrežbo v času naše bridkosti ter za izvrstno urejen pogreb. Naj lepša hvala Rev. Victor Cimpermanu za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Enako bodi izrečena zahvala Rt.* Rev. Monsg. Hribarju za ganljivi govor pokojniku v slovo v cerkvi ter Mr. John Jalovcu za poslovilni nagrobni govor v imenu društva Slovenec št. 1 SDZ. Bodi vsem, ki ste nam bili v pomoč na en ali drugi način ter v tolažbo v dneh naše žalosti, izrečena naša najlepša hvala, Bog plačaj! Preljubljeni soprog in oče ter stari oče! Tako naglo si se moral posloviti od Tvojih dragih, ki si jih tako ljubil, in ki so Tebe ljubili. Zaman Te iščejo naše oči, zaman poslušamo, da bi Te slišali v naši sredi, kruta smrt Te je odvedla s seboj, nas pa ostavila žalostne in objokane, a spomin Tvoj bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni. Počivaj v miru, nam predragi! Žalujoči ostali: MARY, soproga ANN ANDERSON v Newaygo, Mich., in FANNIE HARTMAN, hčeri VNUK in VNUKINJA Cleveland, Ohio, 6. decembra 1948. Albert E. Ziehm, ki je dosedaj vodil .pogrebe v tem domu, se je izselil z družino v druge kraje, mi smo se pa dogovorili z odlično jn spoštovano družino Frank in Mary Matoh ter sinovoma, da so se naselili kot oskrbniki v ta dom In bodo naši zastopniki in varuhi doma in ki bodo pomagali tudi s postrežbo v potrebi. Iz dosedanje skušnje vemo, da bo s tem začetkom za našo pogrebno podružnico mnogim ustreženo. Dosedaj smo Se morali posluževati drugih zavodov, kar ni prijetno za tiste, ki prostor odstopijo, vsaki čas tudi to storiti ne morejo. Naj obenem izrazimo naš0 hvaležnost obema zavodoma, Želetovemu in Svetkovemu, ki sta nam iz prijaznosti njih prostore odstopila. V vsakem slučaju bomo ostali naklonjeni z enako uslugo ter skušali njim biti naklonjeni v katerikoli potrebi. Obenem priporočamo družino Frank in Mary Matoh, da jih obiščete in da se z njimi razgovorite. Drage volje bodo vam razkazali prostore in stanovanje. Frank Matoh je mnogim znan kot mož dela in družabnosti in tudi iz društvenega življenja v javnosti. Mrs. Matoh je iz znane pionirske Pustove družine, tu rojena, ki je zmožna tako slovenskega kot angleškega jezika in navdušena narodna delavka. Naj še omenimo to, da je lokal tega pogrebnega doma po mnenju takih, ki razumejo o lokalnih pogrebnih domov, eden najbolj prikladnih in sicer prvič, ker tu mimo pelje glavna cesta, po kateri se pride iz vseh strani. Dalje, kar je to na odprtem, tihem kraju brez ropota in, ker se dom nahaja na vogalu, kjer bodo vhodi v kapele iz strani E. 171. ceste. Dodatno naj bo omenjeno še to, da že izdelujemo načrte za povečanje v moderni pogrebni dom, kjer se bo lahko obenem odpremijalo več pogrebov, kakor bodo razmere Zahtevale. Kar so že mnogi želeli, drugi pa pričakovali in povpraševali po naši podružnici, to se je uresničilo. Anton Grdina in Sinovi Inc. HE 2088 Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga in brata ^..... f| .. Ignac lass — erraan ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal večno spanje dne 3. novembra 1948, v starosti 77 let. Pokojni je bil doma iz Stare Vrhnike. Pogreb se je vršil dne 6. novembra iz Joe Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Vne-bovzete in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil položen k zemelj skemu počitku na pokopališče Sv. Pavia. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo Rev. Ozimeku za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Msgr. Hribarju za tako lep govor. Iskrena zahvala vsem številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s itako krasnimi venci, ko je počival na mrtvaškem odru. Dalje lepa hvala vsem, ki so darovali iza svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so iga prišli kropit in se poslovit od njega, kakor tndi vsem, ki so se udeležili maše in pogreba, ter ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti do groba. Lepa hvala članom društva sv. Vida št. 26 K8KJ, ki so se tako lepo poslovili od njega, še posebna hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko ipomoč in tolažbo v th žalostnih dneh. Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso požrtvovalno pomoč in postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb. i Ti, predragi naš nepozabni, končala se je pot Tvojega zemeljskega trpljenja. Telo Tvoje smo položili v hladni grob, kjer mirno zdaj počiva. Duša pa plačilo večno ivživa. Žalujoči ostali: MARY CASSERMAN, soproga; MIKE, nečak; JACOB, brat; In več drugih sorodnikov. Cleveland, 0. 6. dec. 1948.