is(ia — Številka 6-7 (90/91)
Iz osnutkov dveh novih odlokov
Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Laško
Skupščina občine Laško je že v letu 1962 s svojim odlokom o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij uredila komunalno urejanje in zunanji izgled naselij na svojem območju. Vendar pa je treba ta odlok v marsičem spremeniti in dopolniti ter uskladiti s statutom občine in drugimi občinskimi predpisi.
Ker so te spremembe in dopolnitve ter uskladitve precejšnje, kaže potreba, da se zaradi preglednosti izda v celoti nov odlok o tej dejavnosti.
Osnutek odloka nalaga vse tiste dolžnosti pravnim in fizičnim osebam glede komunalne ureditve in zunanjem izgledu naselij, ki jih je nalagal že doslej veljavni odlok z nekaterimi dodatnimi obveznostmi, izpuščene pa so tiste obveznosti, ki jih določajo že drugi odloki kot npr.: odlok o odvozu
IZ VSEBINE:
Kaj prinašajo spremenjeni in dopolnjeni odloki
Odgovori na vprašanja delegatov in delegacij
Družabno srečanje 80 - letnikov v Laškem
smeti, odlok o javnem redu in miru, osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin, itd.
Nadalje osnutek usklajuje obveznosti državnih organov z novim statutom občine, ko nalaga skrb za izvajanje tega odloka upravnim organom in ne svetu za komunalne zadeve kot doslej.
Sprejetje odloka je nujno potrebno, če hočemo, da bodo naša naselja, predvsem turistična, v doglednem času komunalno in estetsko urejena in za vsakogar privlačna.
Za uspešno in učinkovito izvajanje tega odloka, kakor tudi drugih odlokov s tega področja, pa bo nujno potrebno ustanoviti komunalno inšpekcijo sicer bo odlok le mrtva črka na papirju-
Ta inšpekcija bi nadzorovala in ukrepala ne samo po tem odloku, ampak tudi po odloku o odvozu smeti, pokopališkem redu, odloku o javnem redu in miru, odloku o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin, itd. Delokrog te inšpekcije je zelo širok in za razvoj naselij zelo pomemben.
Odlok o vodovodnem redu
Odlok o vodovodnem redu je bil sicer že sprejet v letu 1958 (objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje št. 7/58) vendar po svoji vsebini ne odgovarja več današnjim razmeram in potrebam. Zato je pripravljen nov odlok,, ki je prilagojen današnjim razmeram in potrebam ter usklajen s sedaj veljavnimi predpisi.
Osnutek odloka urejuje predvsem pojem pitne vode, javnih objektov za preskrbo s pitno vodo in njih lastnino, potem, kdo se lahko oskrbuje s pitno vodo, kdo upravlja z javnimi objekti, pravice in dolžnosti upravljalcev in odjemalcev, higienski nadzor nad kvaliteto vode, vodenje katastra javnih objektov, novogradnje, priključitve na vodovodno omrežje, merjenje porabe vode in plačevanje vodarine, nadzor nad porabo vode in kazenske določbe.
Osnutek odloka temelji na določilih pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list SFRJ, št. 44/60), zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 16/67)'ter na dosedanji praksi izvajanja politike, gospodarjenja in oskrbovanja s pitno vodo.
Želeli bi poudariti .nekaj značilnosti tega osnutka in sicer:
—	javni objekti za preskrbo s pitno vodo zgrajeni z javnimi sredstvi so družbeno premoženje. To pomeni, da so vsi tisti objekti, za katera so se zbirala sredstva pri občanih, organizacijah združenega dela, občini, krajevni skupnosti itd. in zgradila s prostovoljnim delom občanov ter služijo za širše potrebe kot za posamezno individualno gospodinjstvo, družbeno premoženje,
—	upravljanje javnih objektov za preskrbo s pitno vodo se poveri dvema:
—	komunalni organizaciji,
—	krajevni skupnosti.
Komunalni organizaciji bi šli v
upravljanje vsi tisti javni objekti, ki imajo širši pomen, to je po osnutku odloka, ki napajajo s pitno vodo več naselij ali več kot '10 gospodinjstev. Vsi ostali vodovodni objekti in skupni vodnjaki, ki imajo lokalni pomen in napajajo s pitno vodo le posamezno naselje z manj kot 10 gospodinjstev, pa upravljajo krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti pa lahko te objekte prenesejo na komunalno organizacijo in jih ta tudi mora prevzeti.
Plačevanje vodarine je po osnutku odloka možno pavšalno ali pa po števcu uporabljene vode.
Kdo je obvezen montirati števec, prepušča osnutek odloka odločitev upravljalcu, da za posamezna območja odredi obvezno nabavo in montažo števcev. To pa iz tega razloga, ker ni potrebno za celotno območje predpisati uporabe števcev, glede na zadostno količino vode ali majhno porabo vode.
O osnutku odloka bi kazalo, da razpravljajo Komunalno podjetje Laško, krajevne skupnosti, sanitarna inšpekcija, higienski zavod in organ, pristojen za geodetske zadeve.
KAJ PRINAŠAJO SPREMENJENI IN DOPOLNJENI ODLOKI
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
Ta odlok temelji na družbenem dogovoru o politiki stanarin v letu 1975, kakršnega so podpisale vse slovenske občine in se zavezale, da bodo pri politiki nadomestitve stanarine upoštevale naslednje elemente:
—	delna nadomestitev se prizna za stanovanja, katerih ugotovljena vrednost ne presega 130 točk
—	delna nadomestitev stanarine lahko znaša največ 80 % višine stanarine.
Te elemente vsebuje predloženi odlok in s tem omogoča olajšave širšemu krogu nosilcev stanovanjske pravice.
Stanovanje, ki je ocenjeno z več kot 130 točkami, se smatra kot nadpovprečno kakovostno in ni deležno olajšave. Točkovanje stanovanj ostane, kot je bilo točkovano leta 1973, ista ostane tudi vrednost točke.
Delna nadomestitev stanarine ne sme biti večja od 80 % stanarine. Če bi se strogo držali lestvice, po kateri bodo stanarine subvencionirane, bi v nekaterih primerih prišlo do tega, da stanovalcu sploh ne bi bilo treba plačati stanarine, ker bi ga v celoti poplačala subvencija, 80 % omejitev delne nadomestitve stanarine pa to preprečuje.
Delna nadomestitev stanarine je odvisna tudi od dohodka družinskega člana v stanovanju. Dohodek se bo določal po merilih davčne napovedi po lanskoletnem dohodku.
Delna nadomestitev stanarine se bo določevala po tabeli, ki je bila objavljena v »Uradnem vestniku občine Laško,« št. 5/1975 in je za vse občine enaka.
Odlok o najvišji stanarini za V9e kategorije stanovanj
Z dogovorom o politiki stanarin v letu 1975 je bilo dogovorjeno, da se s
1.	aprilom 1975 povečajo stanarine za 25 %. Osnova za določitev stanarine v letu 1975 je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom občinske skupščin ne, izdanem na podlagi 1. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj s tem, da valorizacijska vrednost' točke ostane nespremenjena.
Skladno z določili tega dogovora je pripravljen osnutek odloka o najvišji stanarini. Ta v 1. členu med drugim določa, da stanarina ne more biti večja'Od 4% vrednosti stanovanja (ta odstotek je vzet iz dosedaj veljavnega občinskega odloka; za primerjavo: Občina Celje 3,5 %, Občina Lenart 3,8 %.
V 4. členu je določeno, da se stanarina poveča za 30%, če se stanovanje uporablja tudi za poslovno dejavnost (tudi ta odstotek je vzet iz došlej veljavnega občinskega odloka; primerjava: Občina Celje 100 %, Občina Lenart 20 %.
Ker je bil odlok sprejet šele v juniju, bodo nove zvišane stanarine veljale v naši občini šele od 1. julija 1975 dalje.
Odtok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
Da se zagotovi enakopraven položaj občanov pri nakupu stanovanjskih hiš in stanovanj, morajo organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe upoštevati pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj občanom in civilnim pravnim osebam poleg splošnih pogojev, ki jih za prodajo določajo drugi predpisi, tudi določbe o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini iz leta 1974.
Osnova za določitev izklicne cene za javno dražbo oziroma za pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ati stanovanja v družbeni lastnini je vrednost stanovanjske hiše ali stanovanja valorizirana na dan prodaje.
Valorizirana vrednost iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upoštevajo predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja.
Občinska skupščina določi vsako leto za svoje območje vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, upoštevajoč krajevne razmere in enotno metodologijo, ki jo predpiše republiški sekretar za urbanizem.
Skupščina občine Laško je tak odlok že sprejela na podlagi 2. člena zakopa o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini iz leta 1971. Ta zakon pa danes ne velja več, zato je potrebno tudi dosedanji veljavni občinski odlok razveljaviti. \
Nov odlok povzema določila in vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše po dosedaj veljavnem občinskem odloku, razen v 2. členu, ko je treba na novo določiti povprečno gradbeno ceno za 1 ms koristne stanovanjske površine in to za leto 1973, 1974 in 1975. To pa zaradi tega, ker je prvotni odlok določal povprečno gradbeno ceno samo za leto 1972. Po prej-

šnjem in po sedanjem zakonu je dolžna občinska skupščina s svojim odlokom vsako leto določiti povprečno gradbeno ceno. Ker to v letih 1973 in 1974 ni storila, je treba to naknadno storiti.
(Za primerjavo navajamo: povprečna gradbena cena v občini Lenart za leto 1974 je din 2.600, v občini Brežice za leto 1974 din 2.500, za leto 1975 din 2.600, za individualno komunalno potrošnjo 10% in za kolektivno komunalno potrošnjo 10% in to za vsa leta od 1971 dalje; v občini Ljubljana od 2.900 do 3.670).
Pripominjamo, da je bila vrednost posameznih elementov izračunana ob upoštevanju pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini iz leta 1971. Ta pravilnik velja še danes.
Odlok o čiščenju potokov in jarkov
Lastnikom in uporabnikom pribrež-nih zemljišč ob potokih in jarkih je bilo čiščenje potokov in jarkov naloženo z zakonom o varstvu voda iz leta 1960 in z občinskim odlokom iz leta 1961. V sedanjem odloku ne gre za novosti in ne za razširitev obveznosti.
Odlok o čiščenju potokov in jarkov je bilo treba sprejeti zaradi uskladitve dosedanjih predpisov, ki so urejali to področje z novim zakonom o vodah. Na območju občine je precej potokov in vsi so potrebni čiščenja, da se s tem odstranijo ovire za normalni pretok vode. To obveznost, zaradi preobsež-nosti, ne more prevzeti vodna skupnost in ker je rednih sredstev za vodnogospodarsko dejavnost na območju občine premalo.
Gospodarjenje z vodami in ostale pogoje določa zakon o vodah. Samo 2. odstavek 46. člena tega zakona določa, da občinska skupščina z odlokom predpiše lastnikom oziroma uporabnikom pribrežnih zemljišč čiščenje potokov in jarkov.
Čiščenje pribrežnih zemljišč, potokov in jarkov poraslih z neprimerno zarastjo je nujno, ker se zarast razvije nad višino normalnega vodnega toka, kar ob narasli vodi povzroča oviro za pretok vode in s tem poplavljanje.
Poškodbe večjega obsega na brežinah vodotokov in vodnogospodarskih objektov bi naj lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih javljali vodnogospodarski inšpekciji. Zaradi velikega števila potokov in jarkov ta organ namreč ne zmore ažurno spremljati in registrirati vseh poškodb.
Rok sečnje dreves in druge zarasti od 15. oktobra do 15. marca vsako leto je omejen zato, ker med tem obdobjem rastline mirujejo, spomladi pa-nemoteno vznikne drobna podrast, ki ščiti brežine.
Odstranitev Vivodovega hleva v Laškem
Delegat SKORJA IVAN iz zbora združenega
dela:
—	Kateri organ v občini je pristojen za odstranitev Vivodovega hleva ob Valentiničevi. cesti v Laškem? Kje je zadržek, da se ta razvalina kljub večkratnim zahtevam občanov ne odstrani?
ODGOVOR:
Nobeden od upravnih organov občine nima pravne osnove, da odredi odstranitev še preostalega dela »vivodovega hleva«. Oddelek za inšpekcijske službe je v letu 1972 naložil solastnicama tega objekta Vivod Erni in Kun-šek Mariji, da sta podrli in odstranili tisti del dotrajanega objekta, ki je bil v labilnem in rušečem se stanju, ker je obstajala neposredna nevarnost za življenje ljudi, prometa na javni cesti in sosednjo okolico, kot to določa zakon o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva.
Po zazidalnem načrtu za CENTER Laško Je na lokaciji sedanjih ostankov gospodarskega poslopja last Vivod — Kunšek predvidena izgradnja samopostrežne trgovine. Obstoji torej možnost, da se celotna parcela odkupi, vendar bi bilo treba odkupiti tudi še ves obstoječi del gospodarskega poslopja — klet, ker imata stranki (po njuni izjavi) v njem gospodarsko orodje, sode in druge stvari.
Za rešitev estetskega izgleda in morda tudi takojšnje odstranitve ostankov zgradbe, so potrebni neposredni razgovori in dogovori med lastnicama in pristojno krajevno skupnostjo.
Gradnja nove trgovine v Brezah in rekonstrukcija ceste Tevče—Slatina
Delegat OCVIRK MARJAN iz zbora krajevnih skupnosti:
—	Ali je v srednjeročnem programu razvoja predvidena gradnja nove trgovine v Brezah in rekonstrukcija ceste Tevče—Slatina?
ODGOVOR:
K izdelavi osnutka srednjeročnega programa v občini se je šele pristopilo. Kot osnovni nosilci programiranja pa nastdpajo v sedanjem sistemu planiranja krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. Zato je potrebno, da v prvi vrsti Krajevna skupnost Breze v svoj osnutek srednjeročnega programa vnese izgradnjo trgovine na Brezah ter da začne neposredne razgovore tudi z Merxom Celje, TOZD Laško, da bi tudi ta delovna organizacija proučila možnosti izgradnje trgovine v tej krajevni skupnosti.
Podobno velja tudi za rekonstrukcijo ceste Tevče—Slatina, ko mora biti krajevna skupnost prva, če čuti takšno potrebo, da rekonstrukcijo vnese v svoj razvojni program. Pri usklajevanju potreb in denarnih možnosti v občinskem merilu pa bo nato dogovorjeno, kakšen bo konkreten program razvoja v posamezni krajevni skupnosti.
Odstranitev ostankov samostana v Jurkloštru
Delegat DOBRŠEK MIHAEL iz zbora krajevnih skupnosti:
—	že dalj časa se v KS Jurklošter ugotavlja problem v zvezi z ostanki samostana, ki je v razpadajočem stanju. Poseben problem je podirajoči se obok, ki predstavlja nevarnost za ljudi, predvsem za otroke, ki pod njim prihajajo v šolo oziroma odhajajo na šolsko dvorišče. Večkrat je KS Jui-kloŠter v sodelovanju s šolo, poskušala od Zavoda za spome-
niško varstvo v Celju dobiti materialno pomoč za ureditev tega problema, vendar je zavod takšno pomoč odklonil in jih napotil, da se stvar uredi pri skupščini občine.
Krajevna skupnost prosi, da se o problemu razpravlja in podajo mnenja in pripombe, kako ta problem urediti.
ODGOVOR:
Gradbeni inšpektor občine Laško je pregledal ostanke samostana v Jurkloštru in ugotovil, da dejansko obstoji nevarnost za življenje ali poškodbe ljudi, ki bi hodili v neposredni bližini razpadajočih objektov, zlasti pa še za otroke, ki koristijo igrišče znotraj obzidja in hodijo preko razpadajočega obzidja. Z namenom, da se proučijo možnosti, kako zaščititi objekt, ki je kot kulturni spomenik pod spomeniškim varstvom ter tako zagotoviti varnost ljudi, je oddelek za inšpekcijske službe občine Laško že sklical posvet vseh, ki lahko tvorno sodelujejo pri sanaciji ali zavarovanju objekta oziroma pri iskanju možnosti in rešitev, da se problem odpravi.
Ustanovitev
solidarnostnega sklada za regresiranje nakupa umetnih gnojil
Delegat DOBRŠEK MIHAEL iz, zbora krajevnih skupnosti:
—	S podražitvijo umetnih gnojil se iz dneva v dan pojavlja problem obstoja' kmeta na obdelovalnih površinah. Delegacija KS Jurklošter predlaga, da se ugotovi možnost ustanovitve solidarnostnega sklada za regresiranje ' nakupa umetnih gnojil kmetom, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom in jim je le-to tudi edini vir dohodka.
ODGOVOR:
Možnost ustanovitve solidarnostnega sklada za regresiranje nakupa umetnih gnojil obstoji. Takšen sklad bi bilo možno ustanoviti s samoupravnim sporazumom, ki bi ga sklenile zainteresirane institucije na območju občine.
Sicer bi bilo koristno ustanoviti takšen sklad, ki bi regresiral tudi drugačne oblike dejavnosti pri izvajanju programa razvoja kmetijstva.
Izvršni svet SO Laško je podal predlog KZ Laško, naj bi ta proučila, če so v občini podane dejanske možnosti za ustanovitev sklada in tudi prevzele vlogo nosilca pobude za ustanovitev sklada.
Škoda po potresu — pojasnilo
Delegat TUHTAK IVAN iz zbora krajevnih skupnosti:
—	Prosim za ustrezen odgovor od komisije za ugotavljanje škode po potresu, ker še do danes prijavitelji niso prejeli nikakršnega pojasnila?
ODGOVOR:
Komisija za ocenjevanje škode povzročene po naravnih nesrečah — potres in zemeljski plazovi, ki jo je imenoval Izvršni svet Skupščine občine Laško, je proučila vse prispele prijave od prizadetih občanov ter izvršila ogled in oceno škode posebej pri vsakem prizadetem občanu. o oceni škode je komisija sestavila ustrezne zapisnike, o zapisnikih o oceni škode, ki jo je povzročil potres, mora po obstoječem pravilniku o odpravljanju posledic potresa razpravljati in dati svoje soglasje še republiška komisija. z republiško komisijo so že potekali razgovori in ko bo delo pri republiški komisiji zaključeno, bo o rezultatu pismeno obveščena vsaka prizadeta stranka.
Glede škode, ki so jo povzročili zemeljski plazovi, pa je pristojen Izvršni svet Skupščine občine, ki bo o zapisnikih o oceni škode razpravljal na eni od svojih prihodnjih sej. o dokončni odločitvi Izvršnega sveta bo prav tako obveščen vsak prizadeti občan.
Ureditev podvoza v Radobljah
Delegat PUŠNIK KAREL iz zbora krajevnih
skupnosti:
—	Kaj je z ureditvijo podvoza v Radobljah? Zakaj ni bila posredovana urgenca na ZTP Celje? Krajevna skupnost še do danes ni prejela ustreznega odgovora.
ODGOVOR:
Občani naselja Radoblje ugotavljajo, da je podvoz pod železniško progo v Radobljah po rekonstrukciji le-tega prenizek in ne omogoča vožnje gasilske avtoclsteme in vozil GG, ki naj bi prevažali les.
Krajevna skupnost Marija Gradec je zaprosila ŽTP — sekcijo za vzdrževanje prog Celje za ogled tega podvoza kot tudi, da izdajo soglasje za poglobitev. Po naročilu KS Marija Gradec je bil izdelan tudi načrt za poglobitev podvoza.
Dne 25. J. 1975 Je bil Izvršen ogled, kjer so prisostvovali predstavniki ŽTP — Sekcije za vzdrževanje prog Celje, ŽTP — sekcije za SV In TK naprave Celje, PTT podjetja, Elelctro Celje, KS Marija Gradec in SOb Laško. Ugo-tovljeno je bilo, da je podvoz možno poglobiti za 80 cm, kar bi omogočilo normalen prevoz vseh vozil.
Sekcija za vzdrževanje prog Celje, sekcija za SV ln TK naprave, PTT podjetje Celje In Elektro Celje bodo izdali ustrezna soglasja in pogoje, ki jih bo pri poglabljanju potrebno upoštevati.
Oddelek za gospodarstvo bo pregledal ustrezno gradbeno dokumentacijo ln soglasja, ki so bila predložena pri rekonstrukciji omenjenega podvoza z namenom, da ugotovi, kakšno je bilo stanje, ali so bila dela izvajana v skladu z načrti, kdo je Izdal dovoljenja In kdo je izdal uporabno dovoljenje, — če je bilo izdano.
Ugotovitve oddelka za gospodarstvo ln finance bodo posredovane na zasedanju SOb Laško.
Plačilo odškodnine za zemljo
Delegatka MULEJ IRENA iz zbora krajevnih skupnosti:
—	Kaj je s plačilom odškodnine za zemljišča, ki so bila odvzeta kmetom v Tevčah ob gradnji ceste Tevče—Vrh.
ODGOVOR:
Po sporazumu, sklenjenem med krajevno skupnostjo Vrh nad Laškim in lastniki zemljišč iz Tevč, ki je bil sklenjen z vsakim posameznim kmetovalcem 23. 12. 1972 je razvidno, da zahteva lastnik zemljišča odškodnino Ea zemljo, preko katere bo vodila nova cesta Tevče—Vrh, po končanih delih na tej cesti, škoda na zemljišču se oceni od za to pooblaščene uradne' komisije.
Predno pa bi ta komisija pričela z delom, mora katastrska uprava v Celju izvršiti uradno odmero zemljišča, preko katerega vodi cesta Tevče—Vrh. Zahtevek za odmero zemljišča je krajevna skupnost že posredovala katastrski upravi, naročilnico pa je izdal oddelek za gospodarstvo in finance pri Skupščini občine Laško. Krajevna skupnost Vrh se zavezuje, da bo pri omenjeni upravi storila vse, da se odmera čimprej opravi.
Po odmeri in po uradni ocenitvi odvzetega zemljišča se bo krajevna skupnost pričela pogovarjati s prizadetimi kmetovalci o plačilu odškodnine.
Sanacija plazu na cesti Slatina—Breze
Delegat OCVIRK MARJAN iz zbora krajevnih skupnosti:
— Kdaj bo izvršena sanacija plazu na re- ' konstruirani cesti Slatina—Breze?
ODGOVOR:
Cesta IV. reda — odsek Slatina—Breze se je zgradil s sredstvi sklada za financiranje gospodarske in komunalne dejavnosti.
Društvo upokojencev Laško že nekaj let enkrat letno prireja družabni sestanek s pogostitvijo svojih članov, ki so tekom leta dopolnili 80 let starosti oziroma so še starejši. Tako so imeli v tekočem letu 51 takih slavljencev.
V letu 1974 smo imeli 49 slavljencev, od teh jih je v enem letu umrlo 11, na novo pa je od lanskega leta do letos doseglo starost 80 let 13 članov društva upokojencev.
Družabni sestanek, ki je bil 21. junija letos v jedilnici Doma upokojencev v Laškem, je potekal v zelo prijefhem .vzdušju.
Zbrane starostnike je pozdravil prednik DU Matija Pelko, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da so slavljenci poleg šolske izobrazbe na svoji pestri življenjski poti pridobili bogate praktične izkušnje z vseh področij.« Z desetletji ste postali mojstri svoje stroke, vzporedno pa ste bogateli na izkustvih. Vsakdo od vas je — kljub upokojitvi — po svoje še delaven, kar vam veča življenjsko radoživost ter vam daje občutek, da ste svojcem in družbi še potrebni. Večino izmed vas je narava obdarila s čvrstim zdravjem; nekaj pa vas je bolehnih in manj odpornih. Iskreno vam želim, da bi bodoči čas preživljali polni radosti in v čim večjem zadovoljstvu.
80 let in več je po koledarju dolga doba! Mnogo predolga pa je, če je človek do te starosti živel prazno in neplodno življenje, če je živel — kot rečeno — iz dneva v dan, brez smotrov in brez življenjskih ciljev. Ko se tak človek poslovi od življenja, ne ostane za njim nobena sled, nobeno oko se ne zarosi in v srcih soljudi se ničesar ne zgane. Za vas, dragi slavljenci, sem prepričan, da ne spadate v to vrsto. Vaše življenje je polno in plodno! Vaše, v mladosti zastavljene cilje, ste dosegli; vse vaše življenje je imelo smoter in vrednost. V srcih vaših prijate-
S cesto upravlja Krajevna skupnost Laško. Na odseku ceste se je sprožil plaz, ki omejuje prevoz večjih vozil.
Z ozirom na to, da je doslej sklad za financiranje gospodarske in komunalne dejavnosti, odstopil sredstva za vzdrževanje cest KS, ki opravljajo s cestami, le-ta ni imel sredstev za sanacijo omenjenega plazu.
Oddelek za gospodarstvo in finance je posredoval skladu za financiranje gospodarske in komunalne dejavnosti, kakor tudi komisiji za razdelitev sredstev KS predlog o odobritvi sredstev za sanacijo plazu in menimo, da bodo imenovani predlog upoštevali.
Ijev in znancev bo za vami ostal topel spomin. Ko bodo govorili o vas, jim bo obraz prešinil prisrčen nasmešek, srca jim bodo vztrepetala in ponosni bodo, da so se smeli prištevati k vašim prijateljem in dobrim znancem.
Resnično! Izplača se pošteno živeti ter biti marljiv in nesebičen, iz razloga, ker se je lepo posloviti z zavestjo, da bo ostal za teboj lep spomin in topla misel!«
Prisotne slavljence je pozdravila tudi predstavnica Skupščine občine Laško in predstavnik Zveze združenj borcev NOV Občine Laško, pevski zbor Društva upokojencev Laško pa je navzoče razveselil s pevskimi točkami.
Prireditev tega družbenega srečanja so finančno omogočile naslednje delovne organizacije, ustanove in družbenopolitične Organizacije: Pivovarna Laško, Zdravilišče Laško, TIM Laško, Kmetijska zadruga Laško, Volna Laško, Skupščina občine Laško, Krajevna organizacija ZB NOV Rečica in ZZB NOV občine Laško.
Moramo še omeniti, da je bil med povabljenimi slavljenci zelo živahen najstarejši med udeleženci Jože Veber, ki je 28. februarja letos praznoval 91-letnico rojstva.
Ker je med starostniki precej takih, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti tega srečanja, jih bodo obiskali člani odbora društva upokojencev na domovih in jim izročili skromna darila. Prav tako bodo predstavniki DU obiskali najstarejšega člana DU Rudija Brinarja, ki se nahaja v domu ostarelih v Loki pri Zidanem mostu in ki je 17. aprila 1975 praznoval 97-letnico rojstva. Od povabljenih slavljencev — 80 letnikov, se je Otmar Križnik zahvalil Društvu upokojencev za skrb in pozornost do starih članov društva z željo, da bi takšno skrb posvečali svojim članom tudi v bodoče.
F. N.
Financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti — razporeditev sredstev v proračunu
Delegat MIHA PROSEN iz zbora krajevnih skupnosti:
—	Zelo površno gledano in izračunano lahko trdimo, da se skupna razpoložljiva sredstva proračuna v letu 1975, v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi v letu 1974, povečujejo za ca. 30 %. Sredstva, ki jih proračun razporeja za dejavnost krajevnih skupnosti v občini pa le za ca. 16 %. Zakaj se za te namene ne razporedi vsaj toliko več sredstev, kot se povečuje celotni proračun?
—	V 74. členu Ustave SR Slovenije so našteti viri financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti. Med drugimi je v 4. alinei napisano, da se finacira dejavnost KS
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine.
Kdaj bomo v naši občini to določbo začeli konkretno uresničevati?
ODGOVOR:
V	letu 1975 se financira dejavnost krajevnih skupnosti na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma, ki določa da OZD — TOZD in drugi podpisniki prispevajo za dejavnost KS 700.000 din, proračun občine, pa prispeva 350.000 din.
Moramo reči, da so sredstva proračuna limitirana in je bilo potrebno zahteve potrošnikov proračuna občutno zmanjševati. Ker pa je samoupravni sporazum bil podpisan pred sprejetjem proračuna, se višina sredstev za potrebe KS ni pomanjševala.
Glede uresničevanja 74. člena Ustave je bilo dogovorjeno, da se imenuje pri Občinski konferenci SZDL in Občinskem sindikalnem svetu posebna komisija, ki bi proučila možnbsti financiranja KS iz naslova dela davkov, taks in drugih davščin. Ustrezen predlog pa naj posreduje občinski skupščini.
Ureditev katastrske odmere parcel, na katerih so bile zgrajene ceste
Delegat POHAR VOJKO iz zbora krajevnih skupnosti:
—	Ali obstoji možnost posredovanja, da.se čimprej izvrši katastrska odmera parcel na območju KS Radeče, na katerih so bile zgrajene ceste?
ODGOVOR:
Odmero novozgrajenih cest izvrši Medobčinska geodetska uprava na osnovi naročila ustrezne službe oddelka za gospodarstvo in finance. Naročilo izvršimo na osnovi predloga posamezne krajevne skupnosti, na katere področju je potrebna odmera.
V	vprašanju delegata gre za odmero cest: Njivice—žebnik—Močilno; Hotemež—Brunška gora—Rudna vas; Radeče—Dobrava; Radeče— Pmovše; Njivice—Jelovo; Stari dvor—Žebnik.
Skupaj s tajnikom KS Radeče smo ugotovili, da je Medobčinski geodetski upravi Celje bilo dano naročilo za odmero cest razen za cesto Njivice—Jelovo, katero pa po mnenju tajnika ni potrebno odmerjati.
Oddelek za gospodarstvo in finance bo posredoval na medobčinski geodetski upravi, da se izmera izvrši.
Družabno srečanje 80-letnikov v Laškem
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik LEV TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2/1., telefon 730-045, interna številka 0002 — Cena za ta izvod 2 dinarja — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško, številka 50710-637-55419 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: AERO Celje, TOZD grafika — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet na podlagi mnenja Sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 20.
marca 1974).