Leto IV., štev. 70 V Lfubllanl, petek dne 23. marca 1923 Poštnina pavíalír-^rti. _ _ __ Posamezna Itav. stane 1 Oln Mw>» Ott 4 tlutr»|, Stane mesečno tO— Oia sa isosematro 20"— m Oglati po tarttok Uredništvo: Miklošičeva eesU št. 16/1 Telefon «t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana. Prešernov» sL it M. Telet št. 36- Podružnice: Maribor. Barvarska ulici it. L Tel št 22. Celle. Alelcsandr. cesta Račun pr» poštn. čakat, xavodo 8ter. 11.842. Ljubljana, 22. maica. Politiko, kakršno sedaj po volitvah žela dr. Korošec in vodstvo SLS, si lahko dovoljuje samo stranka, kateri nj treba imeti prav nobenega ozira do svojih volileev.. široke, politično nezavedne. ljudske mase, ki so iz strahu božjega pokleknile pred klerikalnim volilnim križem, so očividno voljne z največjim samozatajevanjem in brez sgovora sprejeti na sebe tudi sam križ. ako bi se nanje podrl. Že predvčerajšnjim je napisal «Slovenec» uvodnik, v katerem se klerikalci čisto in bistro ponujajo g. Pa-šiču, danos se je oglasi! načelnik SLS pod zaglavjem «Kaj sedaj?* s Slankom, ki je naravnost sijajna ilustracija nemškega izreka: ¿Vor Tisch ias man's anders > Klerikalizem je lovil neuko ljudstvo v mreže najfanatičnejših gesel, obetal mu lastno slovensko državo, v kateri se bodeta cedila med in mleko, kjer fte bo treba pošiljati otrok v šole, fantov ne k vojakom, kjer ne bc ne iavkoy. ne Srbov in ne Hrvatov, Po vsej Sloveniji so delovale epovednice, prižnice in misijoni. Na dan volitve so po prvih mašah po vseh cerkvah na Kranjskem čitali pastirski list škofa dr. Jegliča, v katerem je stal poziv, ia naj vržejo verniki volilno kroglico v prvo skrinjico. Iz vseh krajev naše srečne dežele se poroča, kako so gospodje župniki in kaplani na Jožefo-vo v pridigah hvalili efekt škofovega pisma ter zmago «Jezusove skrinjice». Strašna zloraba vere in zločinsko izzivanje verskega boja proti Srbom in slovenskim framazonom je dalo SLS zlasti v postnem času pred Veliko nočjo najmanj polovico političnega alana in uspeha. In kaj sedaj? Dr. Korošec piše Sanke za gospoda Pašiča ter mu v njih sporoča le svoje nezadovoljstvo nad «centralizmom»; kajti nihče da nima upanja, da se slaba uprava v mi-počasi popravi. «Na Radikalski fadi in načrti KOALICIJA MED RArKALCI IN RADI ČEM TER KLERIKALCI NE-MOGOČA. - RAČUNANJE NA RAD1ČEV0 ABSTINENCO. naložiti jim jarem, težja od črno-žoltega, Beograd, 22. marca. g. «Tribuna», ki služi radikalom kot pomožno oficiozno glasilo, razmotriva v današnjem uvodniku sedanji politični položaj ter pravi, da je koalicija med radikalci in Radiče-vo stranko absurdna, ker bi bila to kombinacija. ki ;e v nasprotju s pozitivno pod katerim pa so se, m:mogrede pove dano, prav dobro počutili. V prvi vrsti torej prihaja v poštev kombinacija z demokrati, toda šele takrat, ko demokrati pozabijo na svoje interese v opoziciji in jih ne bodo več politiko in politično moralo. Kombinaci- ; predpostavljali državnim interesom.(!) ja med radikalci in Radičem, o kateri se te dni toliko govori, je dvomljiva, ker si morejo radikalci pač misliti, da se Radič, kot znan političen kameleon, premisli, to se pravi zavrže politiko, ki jo danes še prepoveduje. Radičeva stranica je dobila okoli 70 mandatov, ker je nastopala za odcepljenje od Srbov in poudarjala zahtevo po neodvisni hrvatski republiki. Ne more se pričakovati, da bi se Radič naenkrat odpovedal svojemu ntopističnemu programu in stopil v vlado, prav tako tudi ne, da bi se radikalci kot predstavitelji centralizma družili r republikansko-federatističnim Radičem. Prav tako nevarna kakor z Radičem bi bila zveza s klerikalci, ki uverjajo ves svet, da se Srbi na balkanski način trudijo ukloniti Jih pod pravoslavje in Ako bi tega ae mogli storiti, potem šele bi prihajala v poštev zveza s Turki iz Južne Srbije. Članek zaključuje z na-do, da bodo prizadeti faktorji uvideli, da je boljša pozitivna politika in sodelovanje s Srbi, kakor negativno gledanje preko meje in hrepenenje za proš-lostjo, ki se doslej še nikdar ni vrnila. DR. RIBAR IZVOLJEN. Beograd, 22. marca. p. «Pravda-; poroča iz Osijeka, da je glavni volilni cdbor ugotovil, da so se pri volitvah vršile nepravilnosti. Veliki župan je da! pravico glasovanja osebam, ki niso bile vpisane v volilnih zapisnikih. Glavni volilni odbor je te glasove razveljavil. Na ta način se je zmanjšal količnik in je tedaj dr. Ribar izvoljen. Politična razprava v ministrskem svetu TAJNA POGAJANJA Z RADIČEM? Beograd, 23. marca. p. Nocoj od 18.—20. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je notranji minister Vujičid na podlagi referata zagrebškega pokrajinskega namestnika poročal o položaju na Hrvatskem. Odobrene so bile instrukcije za postopanje državnih oblasti v slučaju, da bi prišlo v nedeljo v Zagrebu do proticLr-žavnih izjav na Radičevem zboru. nistrstvih počasi popravi. «Na eni . strani stojimo Slovenci in Hrvati z: Obširna debata se je razvila o po-zahtevo da živimo kot svobodni brati i laični situaciji. Ministri so po seji od-skunaj na drugi strani stoje Srbi, ki rpkli m-in!"i™ vsskf> informaeno. nas oklepajo z verigami centralizma ter nam nočejo dovoliti svobodnega diha. Torej dva strogo ločena tabora.» piše dr. Korošec. Zato da so sedanje volitve privedle ustavno krizo do viška. SLS. ki je v volilnem boju obetala volilcem republiko, sedaj po svojem voditelju vendarle še pozna kralja. Dr. Korošec pravi, da je krona do-sedaj odločala v korist centralizma, .sedaj pa «upamo, da bo krona uoosre-vala pomen izida volitev.* Namesto samostojne slovenske republike, namesto zakonodajne avtonomije, naj torej sedaj po dr. Korošcu pride do realizacije upravna dekoncentracija. SLS naglo popušča, ako sprejema že dva dni po volitvah program upravne dekoncentracije JDS, proti kateremu Je bilo v volilni borbi toliko hujskanja. Kaj sedaj? vprašuje gospod Korošec. obenem pa naznanja, da smatra on in njegova stranka za glavno vprašanje našega naroda in naše države, kako bi za vsako ceno prišli klerikalci v vlado v Beogradu ter na pokrajinsko upravo v Ljubljani. Ne tako, gospodje! S tem. da je SLS dobila v Sloveniji skoraj ve mandate, pada nanjo predvsem prav vsa odgovornost za politične razmere v naši pokrajini. Stranka, ii ima v eni pokrajini tako absolutno parlamentarno zastopstvo, se ne more z ničem otresti te odgovornosti. Ako je jposobna vršiti evoje naloge, potem jih lahko vrši z uspehom, pa naj je v vladi, ali pa v opoziciji Seveda ne sme v nobenem slučaju obstojati «delo» Ie v negativizmu. V Mariboru je bil danes uradno pr> glasen izid volitev za tamošnje volilno okrožje. Poleg 12 klerikalcev sta izvoljena tudi 2 radičevea in kot nemški poslanec s. Schauer. Nemci na Štajerskem so krenili pri teb volitvah na jako spolzko pot. Kakor brez smisla za svoje gospodarske ta socijalne interese, so naši Nemci in n«wčurji smatrali za potrebno, dvig- ni na ščit eksponente pangermanske-ga nacijonalizma. Mesto da bi računa- li z novim stanjem, mesto spoštovanja nove države in mesto prijaznega razmerja do jugoslovanskega ljudstva, povzdigujejo zadnji preostanki avstrij-sko_ . nemškega režima napram drža-naSemu narodu svoj nacionalistični nejraiivizem. Vdajajo se pogrešaj špekulaciji, da se jim bo posrečilo v Beogradu s pomočjo vojvodinskih Švabov in prijateljev revindicirati stare nacijonalne privilegije v naši jk>-krajini. _ Nele brezupna, temveč tudi opasna igra! Borili smo se v Avstriji v drugih razmerah proti nemški pre-potenci in ne brez uspeha. Sedaj pa mara zadnji noskus do reaktiviraniu rekli novinarjem vsako informacijo, vendar se govori, da se je razpravljalo tudi o tem, ali bi ne kazalo potom zaupnih pogajanj napraviti poskus kompromisa z Radičem. Baje je bila tozadevna misija poverjena ministru ver Ljubi Jovanovicu. Ne da se kontrolirati, v koliko so te vesti toč- ne. Izven vlade stoječi radikalski krogi jih označujejo kot neverjetne, češ, prošla vlada je padla radi tega. ker je bi! en del demokratov pripravljen pogajati se z vlado, in ravno radikalska stranka je izključevala vsako možnost kompromisa z Radičem. Oba muslimanska ministra Omero-rovič in Šerič sta danes sporočila, da prideta jutri v Beograd. UKREPI ZA NEDELJSKO RADlCEVO SKUPŠČINO. Beograd, 22. marca. p. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Ci-mič, ki je bil pozvan v Beograd, je danes dospe! semkaj. Dobil bo navodila, kako naj nastopi dne 25. marca povodom Radičevega zborovanja v Zagrebu. Kakor se govori, namerava vlada ostro nastopiti zoper Radiča. Radič o svoîih načrtih IZJAVE V «N. FR. PRESSE» IN BEOGRAJSKIH «NOVOSTIH». Dunaj, 22. marca. s. Radič je izjavil zagrebškemu poročevalcu «Neue Freie Presse»: «Uspeh radikalske vlade pri volitvah, ki se zlasti napram inozemstvu pokazuje kot pravi triumf, se ne sme ceniti visoko, ker ga je treba deloma pripisovati vladnemu pritisku, ki je na volilni izid znatno vplival. Sem na najboljši poti, da združim vse stranke, izvzemši radikale in demokrate, v enoten blok. Potem bom mogel Izvršiti prave želje večine naroda. Pri tem računam z gotovostjo na Slovence, na Spahovo skupino, na Nemce in druge manjše grupe. Sporazuma z demokrati ne smatram za izključenega. Najprej pa bom skušal doseči sporazum z večjo stranko svojega nasprotnika Pašiča. Bojim se le, da se bo to izjalovilo, ker se radikalov ne bo dalo pripraviti s pogajanji do tega, da bi delili svojo oblast z drugimi. Potem mi ne bo preostajalo nič druzega, kot da vodim proti Pašidevl politiki najostrejši boj in to do popolnega priznanja svojega programa, ki tudi glede Hrvatske vsebuje moje znane zahteve po avtonomiji. Dokler ne bo priznan ta program, ie zeio dvomljivo, da bi odšel s svojo stranko v Beograd, ako se ne dosežejo vsi pogoji za pravi parlamentarni način pogajanj. Končno se je Radič s prisrčnimi beso-dami spomnil Nemcev v Jugoslaviji ter slavil njihovo miroljubno delavoljno stremljenje. Beograd, 22. marca. r. Današnje «No-vcsfo prinašajo intervju z Radičem, ki je izjavE, da ne more iti v Beograd, dokler smatrajo oblasti in državniki njegovo stranko za skupino, a ne za narod. Država ni niti Radičeva, niti Pašičeva, niti Korolčeva, nego naroda kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. HrvatsM narod meni, da Je republika sinonim miru, a monarhija sinonim vojne. On Radič pa hoče dokazati, da naša monarhija ni sinonim vojne. Konvencije z Avstrijo propadle? AVSTRIJSKA VLADA NI PRISTALA NA RELACIJO 100 ZL K = S DIN! — ZAHTEVA NOVA POGAJANJA. - VSE KONVENCIJE BREZ-PREDMETNE. - TRGOVINSKA POGAJANJA ODLOŽENA. Dunaj, 22. marca. dg. Kakor znano vsebuje povodom Ssiplovega obiska v Beogradu sklenjena konvencija o likvidaciji starih medsebojnih dolgov in terjatev po relacij 100 predvojnih K =8 Din klavzulo, po kateri je njena veljavnost odvisna na eni strani od izrecne v avstrijski valuti po ključa sto sedanjih avstrijskih kron za sto predvojnih avstrijskih kron. . Avstrija končno predlaga, da se na! pričnejo o obeh teh vprašanjih nova pogajanja. Ker so v Beogradu sklenjene konveo I» ---- —----------ou V ... .J ----- --- odobritve jugoslovanskega parlamenta, cije vezane druga na drugo, je smatratL na drugi štreni pa od pristanka avstrij- da so postale brezpredmetne tudi pogod -t____ _• • ._,____ „—.. t_ -. . . , - __i.___..i___— skega ministrskega sveta. Ta pristanek bi imel biti izrecen tekom petnajstih dni po podpisu konvencije. Ta rok je potekel, ne da bi bilo javnosti sporočeno, ali be glede okinjenja sekvestrov in prenc sa podjetij ter ostane in suspenso tu d" vprašanje bosanskega premoženja in vse druge svojčas v Beogradu urejene sa- je avstrijski v!ada na konvencijo prista- ! ¡Jeve, la ali ne. Trgovinska pogajanja med Avstrijo is Kakor je izvedel Vaš dopisnik Iz naj- ¡Jugoslavijo, ki bi se imela pričeti kon-zanesljiveišega vira se je avstrijska vla- i cem tega meseca ali najkasneje začetkom da po epetovanih posvetovanjih z zastopniki gospodarskih krogov odločila, da konvencije re odobri. Ta odločitev Je avstrijska vlada že sporočila jugoslovanski vladi s pripombo, da vztraja na relaciji 100:5, katero je zastopala povodom beograjskih pogajanj. Avstrijska vlada Iziavlja dalje, da ne more pristati niti na to, da bi avstrijske hranilnice, oziroma zadruge plačevale jugoslovanskim državljanom svoje dolgove aprila so odgodena na nedoločen čas. TRGOVINSKA POGAJANJA SE IPAK PRIČNEJO? Beograd, 22. marca. r. Dne 10. aprila se začno v ministrstva trgovine in industrije razgovori z avstrijskimi delega ti glede trgovinske pogodbe z Avstrijo na podlagi načel, ki so bila sprejet^, ko se je mudi! v Beogradu avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel. (Glej našo dunajsko informacijo. Op. ured.). Italijanski odpor v Opatiji RAZBURJENOST ITALIJANSKEGA TISKA. PUSTILA? NAŠA VLADA PO- Opatija, 22. marca. L Jutri bo prihodnja seja paritetne komisije. Na tej seji se bo razpravljalo o predloženih načrtih glede pristaniškega konzorcija o katerih ie naš list včeraj poroča!). Danes Italijanske pretnje. Rim, 22. marca. J. «Corrire deli* Ita-lia» javlja, da Je Jugoslovanski načrt glede Reke zelo ozlovolil italijanske kroge Namesto da bi Jugoslavija iskala pribh- sta došla semkaj en italijanski in en ju- žar.ja k Italiji, se je dala vplivati od sum-goslovanski carinski izvedenec, s katerv-1 ijivih elementov(?). S tako politiko pa ma se bosta delegaciji posvetovali gleae carinskih naredb. Za Jutrišnjo sejo komisij vlada napeto pričakovanje političnih krogov Italije in Reke. Italijanski listi soglasno ugotavlja*», razpravljajoč o jugoslovanskem načrtu pristaniškega konzorcija, da se ie sedaj pokazala temelfaa divergenca med zahtu-vami obeh strank v naravnost katastrofalnem obsegu: kontrast med obema na prihaja Jugoslavija prepozno. Italija se še obotavlja prekiniti pogajanja, vendar p;3 bo tudi njene potrpežljivosti kmalu konec. Spor med vlado in posvetovalno komisijo? Milan, 22. marca. L Italijanski Usti poročajo iz Beograda, da še je pojavile med beograjsko vlado in posvetovalne, komisijo za rešenje reških problemov črtoma da je že v temelju tako silen, Qa i ostro nasprotje. Znano le, da posvetoval-ga bo težko premostiti v doglednem ča-1 na komisija zastopa isto intransigentne su, če Jugoslovani ne nehajo s svojo m transigenco. Italijani do so razočarani. Komisija bo v soboto najbrž odgodila svoje seje do po Veliki noči. Danes sta stališče kakor jugoslovanska delegacija v Opatiji, dolim se vlada, hi jo vodijo nagibi za vzpostavitev prijateljstva z Italijo. ne protivi načela konsorcija. M fri posetila predsednika komisije Ouartierl- upravljal tadi Baroš, Delto in Brajdtui. ia zastopnika reških popolarov, Coricn; Posvetovalna komisija je odklonila vso in Marusich, ki sta mu izrazila zadovolj- odgovornost za rešitev, kakor jo pred-stvo stranke nad delom italijanske komi- videva Italija, in postavila vlado za od- sije in ga prosila, naj ima pri pogajaniin pred očmi gospodarske in politične aspi-racije Reke. govorno, če se izkaže, da bi imelo sprejetje italijanskega načrta neugodne p<*-sledice za Jugoslavijo. Angleška in ameriška odklonitev ODKLONILNI NOTI V BERLINU ŽE IZROČENL Razois volitev v oblastne skupščine? Beograd, 22. marca. ng. V zvezi z Rekonstruirana bolgarska vlada Sofija, 22. marca. s. Novi bolgarski v radikalskih krogih govori, da bo vlada čim preje razpisala volitve v oblastne skupščine. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. Beograd, 22. marca. r. Minister za promet je bil obveščen od naše delegacije na rimski konferenci, da se bližajo dela h koncu in bodo skoro gotovo zaključena že 27. t. m. včerajšnjo razpravo v ministrskem svetu (kabinet se je po raznih rekonstrukcijah o ukinjenju pokrajinskih uprav se danes sestavil nastopno: Predsedništvo, zunanje ministrstvo in interimistično trgovin-sko ministrstvo Stambolijski; javna dela Pavlov, poljedestvo Obov, finance Ja-nev, pravosodje dr. Dupadinov, železnice Atanazov, vojna Kosta Muranijev, javni pouk Omarčevski, notranje zadeve Stojanov. nemško - nacijonalne prevalence izzvati v Sloveniji tak odpor, da bodo Nemcem in nemčurjem za vedno pregnane skomine po starih predpravi-cah. Že se čuje. da se pripravlja na naši severni granici v znak tega odpora sistematičen bojkot proti nemško - nacijonalnim prenapetežem. Gospod Schauer je izvoljen za poslanca, a vse kaže, da bodo račun za njegove kroglice sedaj začeli plačevati oni nemški gospodje trgovci, obrtniki in industrialci. ki imajo izzivajoči man- nemške nacionalne stranke. V teku dne- Nov reakcionarni komolot v Nsmčiii Berlin, 22. marca, j: Pruska vlada je odkrila široko zasnovano zaroto, ki so jo pripravili radikali desnice in njihove tajne organizacije. Pruski notranji minister Severing, ki pripada socialno-demokratski stranki, vodi sam preiskavo. Na jutrišnji seji pruskega deželnega zbora bo izčrpno poroča! o tej zaroti. Zaroti so prišli na sled vsled aretacije nekega Rossbacha, katerega izpovedbe so pravile oblasti oa sled drugim krivcem. Politična policija je izvedla več hišnih preiskav, zlasti v hišah pristašev dat na vesti Iva it hilo aretiranih 25 oseb. BerHn, 22. marca. L Na spomenico glede porahrskih in reparacijskih zadev, ki jo je nemška vlada po svojima poslanikoma poslala angleški in ameriški vladi in v kateri je nemška vlada predlagala v svrho rešitve problema reparacij, naj se skliče mednarodna finančna konferenca, katere bi se udeležili tudi zastopniki Nemčije kot enakopravni člani, sta sedaj obe vladi odgovorili. Angleška in ameriška vlada sta izjavili, da sicer smatrata sklicanje predlagane finančne mednarodne konference za «zelo umestno», menita pa, naj pošlje Nemčija iste predloge vsem zaveznikom. Londonska «Westminster Gazette» sve raje Franciji, naj ne odcepi Porenja od Nemčije in naj se z njo rajši mirno med- j narodno pobota, ker sicer mora že v ne- ' kaj letih računati z nevarnostjo nemško- j ruske poplave v svoji deželi. I PRVI DIREKTNI KONTAKT MLH FRANCIJO IN NEMČIJO. London, 22. marca. L «Daily Mash, tt-di, da je informiran neposredno po virih iz Qua! d'Orsaya, in poroča, da se Je sondiranje terena za pogajanja med Nesr čijo In Francijo že začelo. V Švici sta se te dni sestala švicarski bankir Leopold Dubois, ki Je zastopal Francijo in nemški industrijalec Bergmann, ki je obrazložil Duboisu, ki je v ta namen za francosko vlado prišel v Švico, splošne smernice načrta za plačevanje reparacij na kakršnega bi bila Nemčija pripravljena pristati Dubois Je včeraj došel v Pariz in je takoj posetil Poincareja, kateremu je aemšld načrt pojasniL «Dailv Mail» poroča, da trdijo dobro informira, ni londonski krogi, da se bodo javna po. gajanja med Nemčijo in Francijo začele najkasneje v treh tednih. Konec češke rudarske stavke Praga, 22. marca. j. Pogajanja me<3 rudarji in podjetniki so dosegla popoln sporazum. Stavka se more smatrati kot končana. Delavci so privolili da bodo v sobotah namesto šest ur delali osem ur; dve naduri pa se bosta posebej plačali. Za stavkajoče se ie dosegla popolna amnestija. Vzpostavitev dela se pričakuje za najkasneje 27. t. m. KRALJICA V DUBROVNIKU. Beograd, 22. marca. p. Rumunska kraljica Marija ostane v Beogradu še teden dni. Potem odpotuje skupno z našo kraljico Marijo v Dubrovnik, kjer se bc mudila dalje časa. Kralj ostane v Beogradu, dokler se ne sestane narodnr skupščina in odpotuje šele potem v Dubrovnik. ZASEDBA NOVE MEJNE ČRTE MED ALBANIJO IN JUGOSLAVIJO. Debar, 22. marca. r. Včeraj se je Iž« vršila zasedba nove mejne črte med Jugoslavijo in Albanijo, in sicer na odseku med Debrom in Golim Brdom. Naše če:c so prišle v stik z Albanci in odredile razorožitev prebivalstva, kar se Je izvrši;«' mimo ia brez incidentov. Volita! izid. na Štajerskem Nemec izvoljen, socijalist propadel. Kakor objavlja predsedniško pokrajinske uprave je končni izid volitev v ma-• iborsko-ceijskem okrožju sledeči: Število volilcev po volilnem imeniku je 140.115. Število oddanih giasov 97.491, Količnik znaša 6094. Dobili so glasov: 1. Dr. Vekoslav Kukovec . 5.169 2. Dr. Anton Korošec , s . , 56.665 3. Dr. Novačan 1.461 i. Drofenik . . t , , , , , 4.553 5. Rudolf Golouh t ,, i , . 5.734 6. Franc Schauer ^ , , . a , 5.981 7. Stjepan Radič 10.186 8. Koren . . < , « j , M 4.280 9. Anton Brandner . . g , t 2.090 10. Dr. Milan Stoiadinovič . . , 1.165 Izvoljeni so za narodne poslance: Klerikalci: 1. Dr. Anton Korošec; 2. Fr. lebot; 3. Ivan Vesen]ak; 4. Dr. Josip Hohnjec; 5. Vlado Pušenlak; 6. Jakob Vrečko; 7. Štefan Falež; 8. Jurij Kjtgov-nik; 9. Josip Klekl; 10. Geza Šiftar; 11. Andrej Bednjanič; 12. Davorin Kralnc. Radičevca: 13. Stjepan Radič in 14. Štefan Čežmešija. Nemec: 15. Franc Scftaaer. j Seia Gbšsnske§a v Ljubljani ' -- Ljubljana, 22. marca. Danes popoldne se je vršila prva redna seja dne 3. decembra izvoljenega občinskega sveta, v katerem imajo klerikalci skupno s socijalistično stranko delovnega ljudstva 36, Zajednica 8, demokrati pa 5 obč. svetnikov. Zveza delovnega ljudstva je zasedla centrum in levico, demokrati skrajno desnico, pred njimi Zajednica. Seji je prisostvoval kot zastopnik pokrajinske uprave, vlad. svet. Leon Graselli. Župan o nalogah občinskega sveta. Zupan dr. Perič je po otvoritvi seje razpravljal najprej o nalogah novega občinskega sveta: «Prvi pogoj je, da imamo gospodarstvo v redu. Neznatni so dohodki in istotako viri. Ako hočemo izpolniti program, moramo najeti večje posoti-io ker s stalnimi dohod, ne bomo mogli izhajati. Treba pa bo tudi razširiti samoupravne pravice občinskega sveta, ki sedaj brez potrditve s strani pokrajinske irprave ne more izvesti nič važnega. Zlasti moramo v finančnem pogledu doseči večjo samostojnost. Kar se tiče stanovanjskega vprašanja, bomo napeli vse moči, da prisilimo državo, da tudi ona stori svojo dolžnost napram občini. Dvignili bomo osnovno in meščansko šolstvo, poskrbeli nove prostore in večje razrede in izdatnejša učna sredstva. Udejstvovaii se hočemo na vseh poljih tako, kakor zahteva korist občine. Zato pa je potrebno požrtvovalno in složno delovanje vseh.» Ta povsem meščansko koncipirani program «delovnega ljudstva» je bil sprejet od večine z živahno pohvalo. Zupan dr. Perič ni imel toliko takta, da bi se bil spomnil pokojnega 121etnega župana, častnega meščana in zaslužnega kulturnega delavca dr. Ivana Tavčarja. Pohodil je s tem najbolj primitivno zahtevo družabne manire in parlamentarne dostojnosti Ponižal ni s tem pokojnika, pač pa je užalil vse Slovence, ki so dr. Tavčarju ob njegovi smrti tako enodušno izkazali svojo hvaležnost in spoštovanje. Določitev sej. Na predlog dr. Lemeža je bilo nato Soglasno sklenjeno, da se bodo vršile redne seje občinskega sveta po enkrat na mesec vsak prvi četrtek od 18. — 21., v slučaju potrebe pa se nadaljujejo naslednji dan. Ce je na četrtek praznik, bo seja v petek. Volitve odsekov. — Eksodus demokratov. . Demokratski občinski svetniki so še včeraj priporočali županu, naj se v svr-ho uspešnejšega delovanja odpošlje v važnejše odseke tudi po en demokrat, kar pa je župan odklonil, češ da ne more dati več, nego kar zakon kot minimum predpisuje. Dr. Lemež predlaga, da se da zastopnike v posamezne odseke samo najmočnejšim strankam. Ker pa gre po § 55 obč. reda zastopnik v odsekih tudi stranki, ki ima vsaj devetino oddanih volilnih glasov, pripade en zastopnik za-jedničarjem. Zategadelj je nemogoče, da bi po pravilniku obč. reda tudi demokratska stranka, ki ima le 5 zastopnikov, dobila kak mandat v odsekih. Nato je izjavil načelnik demokratske ga kluba, obč. svet. Josip Turk: Prišli smo v obč. svet delat ta hočemo poznati le komunalno politiko, a nikake osebne ali celo strankarske politike. Nam je sveta naloga, delati na procvit bele Ljubljane in varovati interese someščanov in davkoplačevalcev. Zatorej smo pričakovali, da najdemo pri večini lojalnost in da nam bodo vrata k delu vedno radevolje odprta. Ker se to ni zgodilo, izjavljamo, da prepuščamo vso odgovornost večini. Bodite pa pripravljeni na našo najstrožjo kritiko in bodite uverjeni, da ne boste mogli v kalnem ribariti! Klerikalec Kremžar je nato Izjavil, da večina prevzema vso odgovornost. (Medklic: Doslej še niste ničesar pokazali!) V znak protesta so demokratski občinski svetniki zapustili sejno dvorano. Nato ]e bflo v odseke, ki Imajo po 9 Sanov, izvoljenih na predlog dr. Lemeža po 8 zastopnikov Zveze delovnega ljudstva ia do 1 zastopnik Jut Zalednice. k odseke, ki Imajo po 5 članov, pa po 4 zastopniki ZDL in po 1 JZ. Načelniki ta podnačelniki so vsi pripadniki večine in sicer v: Personalnem odseku: načelnik Pire, podnačelnik Mihevc; v finančnem Lemež in Pire; v stavbenem dr. Brecell in To-kan; v šolskem Jeglič in dr. Lemež, v obrtnem dr. Rožič in Vidmar; v socijal-no-političnem Celešnfc In Pire; v apro-vizacijskem župan dr. Perič ta dT. Bre-celj; za elektrarno Orehek in Mihevc; za vožnje Adamič ta Slovše; za klavnico dr. Brccelj; za zastavljalnico ta pogrebni zavod Adamič; za dohodarstveni urad Moškerc; za stanovanjsko-gradbeni odsek Klemenčič in Kerč. Dosedanji ubožni ta rdravstveno-poll-cijski odsek sta se združila v sociatao-politični odsek, na novo pa se je ustanovil stanovanjsko-gradbeni odsek. Revizija naredbe o davščinah na nezazidane parcele. S tem le bil dnevni red izčrpan. Obč. svet. Pire je stavil nato nujni predlog glede revizije naredbe o pobiranju davščine za nezazidane parcele, ker se je naredba napačno interpretirala. Nujnost je bila sprejeta, nakar Je župan dr Perič zaključil sejo. Ofošni ste®2» trgovskega bala, in psd.;s. društva Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je sinoči sklicalo v Mestni dom izredni občni zbor, da zavzame stališče napram odloku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki odreja likvidacijo društva. Dvorana je bila pclna, zborovanje je poteklo stvarno in dostojno ter je izzvenelo v odločen protest proti navedenemu ukrepu. Predsedoval je g. Lilleg, glavno pojasnilo pa je podal društveni tajnik g. Volk; očrtal je zgodovino društva, ki obstoja že 88 let ta je vedno stopnjevalo svoj napredek na zdravi in pošteni ekonomski podlagi. Posebno po prevratu je društvo izpopolnilo organizacijo. Ko pa je narodna skupščina osvojila zakon o osiguranju Tadnika, so vse privatne bolniške blagaj- ; ne, izvzemši zagrebški «Merkur», izgu-1 bile pravico za nadaljni obstoj in zagreb- j ški Osrednji urad je te dni odredil njih likvidacijo. V debato so posegli zastopniki organizacij delodajalcev in nameščencev, tako: g. Jelačin v imenu Zveze trgovskih gre-mijev, g. dr. Ples imenom trgovsko-obrt-ne zbornice, g. Stermecki iz Celja v imenu štajerskih trgovskih gremijev, g. Stu-pica za ljubljanski trgovski gremij, nadalje zastopniki ljubljanskega, mariborskega in celjskega društva trgovskih na s te v. ljencev te: posamezni člani društva, ki so se pridružili protestu zoper odrejeno likvidacija Soglasno je bila nato sprejeta nastopna resolucija: Podpisane organizacije delodajalcev in delojemalcev v Sloveniji protestirajo kar najodločnejše proti odloku Središnjega urada za osiguranje radnika v Zagrebu z dne 28. februarja t. 1. štev. 912, s katerim se odreja likvidacija dosedaj že 88 let samostojne trgovske bolniške blagajne v LJubljani z dnem 31. marca t. L Ta protest utemeljujemo s sledečimi razlogi: 1.) Trgovska bolniška blagajna je v vsakem cziru tehnično najdovršeneje urejena in ekonomično upravljana, ter po svojem poslovanju in pravilih zadostuje določbam ta predpisom zakona o zavarovanju delavcev. O tem so se prepričali delegati središnjega urada ob priliki Inšpekcije dne 16. januarja t. 1. v Ljubljani. Trgovska bolniška blagajna ima pri gre-mijih Celje in Maribor svoje okrožne poslovalnice, ki olajšujejo stik z interesenti in izvršujejo kontrolo. 2.) Likvidacija trgovske bolniške blagajne In njena združitev z okrajno bolniško blagajno bi bila v sedanjih razmerah tudi iz teh ničnih razlogov teZko Izvedljiva, ker okrajna blagajna v sedanjih razmerah komaj zmaguje agendo s sedanjim številom zavarovancev in je pred zgraditvijo projektiranega ambulatorija in novih poslovnih prostorov razširjenje agende še na naše člane nemogoče. 3.) Merodajnl strokovni referenti za socialno zavarovanje v ministrstvu za soci-jalno politiko, kakor tudi pri osrednjem uradu za zavarovanje v Zagrebu so ope-tovano izjavili raznim delegacijam podpisanih organizacij, da se bo zakon o zavarovanju delavcev noveliral ta da se bo pri tej priliki dala slovenskemu trgov-stvu ta industriji glede zavarovanja nameščencev ista pravica, kakoT Jo uživa v smislu zakona hrvaško trgovsko društvo «Merkur» v Zagrebu po § 202. Smatramo za nedopustno, da bi po zakonu veljale neutemeljene ta gospodarsko in tehnično neupravičene izjeme za eno pokrajino, medtem ko bi iste pravice trgovskim nameščencem druge pokrajine odrekale. Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani ima 3250 članov ter ima tudi v tem oziru analogni ta minimalni predpogoj za samostojni obstoj, kakor trgovsko društvo «Merkur» v Zagrebu. Zato zahtevamo, da se z ozirom na gornje navedbe sklep središnjega urada v Zagrebu revidira ta izvršitev likvidacije do nadaljnega odgodi. Ljubljana, dne 22. marca 1923. Trgovska ta obrtniška zbornica; Zveza industrijcev; Zveza trgovskih gremijev; Trgovsko društvo «Merkur»; Gremij trgovcev LJubljana; Gremij trgovcev Maribor; Gremii trgovcev Celje; Društvo bančnih zavodov; Društvo privatnih nameščencev; Društvo trgovskih nameščencev: Slovensko trgovsko društvo Maribor Slovensko trgovsko društvo Celje, Z zatrdilom, da bo društveni odbor zastavil vse sile, da bo protest todi dosegel uveljavljen]«, jo t- predsednik zaključil občni zbor. Politične beležite , Seja načelstva oblastne organizacije JDS v Ljubljani je sklicana za pondeljek, 26. marca ob 3. popoldne. -j- Somišljeniki! Zaupniki! Javite tajništvu JDS vso nepravilnosti pri volitvah. Javite vsak agitacije ki ali drugačni pritisk državnih funkcionarjev. Javite dalje zlorabe vere, zlasti pridigovan j a, pri ti&-ke v spovednicab itd., da vse to zberemo in pošljemo na pristojno mesto. Stvar je važna. Navesti je priče ali druga dokazila. Vendar tajništvo eventualno prič ne bo izpostav-lo. Vse gradivo naj bo zbrano do 31. marca 1923! + Večina ljubljanskega občinskega sveta se je takoj na prvi seji pokazala skrajno nestrpno in maščevalno. Krčevito se je oklenila paragrafov, da je izključila demokrate od vsakega sodelovanja v odsekih. Občinski Sveto valeč Josip Turk je pravilno izjavil. da občinski svet ni torišče za strankarsko politiko, nego za re^no in objektivno delo na korist občine in občinarjev. Za vso sklepe in ukrepe je poslej odgovorna večina. Zupan dr. Lj. Perič bi bil moral po izidu pravkar izvršenih volitev v Ljubljani sam uvideti, da demokratov v naši občini ne gre ignorirati in briskirati. Tega ni storil, a jamčimo mu že danes, da bo to svoje postopanje kmalu obžaloval. -f Radikali imajo le sto mandatov? «Pravda» zatrjuje, da so si radikali šteli 9 mandatov preveč. Dobili so samo 100 mandatov. Danes baje obvesti predsednik vlade Nikola Pašič kralja o tem, da .je bilo izvoljenih le sto radikalnih kandidatov. -f- O položaju jugoslovanske demokracije na Štajerskem po volitvah piše celjska «Nova Doba»: «Pisati rekrimi-nacije bi bilo odveč, vsake volitve so zdrava in trda šola, ki na zdrave ljudi vpliva vsikdar dobro in zdravo. Kar se pod utisom volilnih izidov ne-možato sesede in razsuje, to je bolno in nezdravo in mora v interesu zdravega življenja in napredka celote vstran, da ne okuži zdravih korenin, ki dajejo soka in svežih sil ideji naše stranke. V tem pogledu nas čaka mnogo nujnega dela, ki ga moramo izvršiti z neusmiljeno doslednostjo v vseh vrstah naše stranko. V naše organizacijo po mestih, trgih in na deželi ljudi dela, življenja in žrtvovanja, in vstalo bo v na? i h vrstah novo, prerojeno življenje, ki bo samo ustvarjalo in prinašalo zmasro ideji, ki ni od včeraj, ki je večna. Ce že govorimo o 18. marcu 1923. bi bili krivični ali pa površni in slepi, ako bi se ne spomnili velikega činitelja in borca za napredno jugoslovansko idejo demokracije — naše demokratske inteligence, ra-zumništva vseh naših stanov in slojev, ki se je polno zavedalo svoje dolžnosti v narodu in jo tudi z redkimi izjemami častno vršilo. Naše uradništvo je kljub bedi in pomanjkanju ohranilo svoj idealizem in patrijotizem, kljub temu. da ga tira država v obup, je vedelo, kaj je dolžno državi in državni ideji', naša jugoslovanska demokratska stranka mu tega ne more nikdar pozabiti, in nikdar mu ne more nagraditi tega. da je ostalo tako neustrašeno in značajno. Uverjeu sem. Ja bodo lačni in raztrgani berači - poštenjaki ostali junaki, ki bodo vztrajali v prvih vrstah one armade, ki bo zrušila_ korupcijo in pripravila naši domovini lepše dni.» -f- Še volilnega zakona ne poznajo slavni statistiki v našem notranjem ministrstvu, odkoder konsekventno javljajo, da so klerikalci dobili na Slovenskem 22 mandatov. Radič 2, demokrati 1, Pucelj pa 1. Pri tem navajajo za štajersko volilno okrožje 13 klerikalcev in 2 radičevea. kar je po zakonu izključeno. V smislu 51. 80. morajo v okrožjih, ki štejejo nad 9 poslancev, priti v poštev tri stranke. Popolnoma konkretno je pa to še povrh predpisano za slučaj, da dobita v takem okrožju dve stranki količnik. Izvolitev 13 klerikalcev in 2 radidev-cev v Mariboru je torej nemogoča. Vsaj to bi moral notranji minister vodeti -f Mandat drja. Korošca. Kakor poroča «Slovenec», se jc odporno društvo, ki je nadstrankarsko in nepolitično ter ima edino namen, da pomaga bolnim in ponesrečenim. Pokrajinska uprava za Slovenijo je pravila že potrdila. Društvo, H šteje že nad sto čla nov. ima tri razrede: v prvem se plačuje po 3 Din na teden, v drugem 2 in v tretjem po 1 Din. Podpore pa se dobi v prvem razredu 75 Din na teden, v drugem 50, v tretjem pa 25 Din in sioeT do 10 tednov bolezni. * Slovenski odvetnik v Tolmina. V Tolminu otvori prihodnji mesec odvetniško pisarno goriški Sloveneo dr. Viktor Devetak. * Izborno uspela slika pesnika Stritarja. Celjski fotograf g. Pelikan je v njegovem stanovanju v Rogaški Slatini iz-gotovil sliko pesnika Stritarja, ki je izborno uspela tako, da se priporoča, nabava te slike kar najtopleje. Dobiva se v fotografskem zavodu Pelikan, Celje. * Zlve slike !z Kristusovega življenja in trpljenja, se bodo predstavljale v veliki dvorani Narodnega doma v Celju v nedeljo dne 25. marca ob t. uri popoldne. Predstava bo umetniško delo priznanega strokovnjaka g. Benčana. * Seja celjskega mestnega šolskega sveta se vrši v petek dne 23. marca ob pol 18. uri v sejni dvorani mestnega magistrata. * Poziv celjske policije. Zadnjega pol leta se je klatil po Sloveniji moški, ki se je izdajal za potnika fotografskega zavoda Hilde Jaschek na Dunaju ter sprejemal od strank naplačila za naročnine povečanih slik. Ta potnik je bil navaden goljuf in je brez dvoma identičen z Antonom Petutschnig, ki je sedaj v mariborskih zaporih okr. sodišča. Stranke, ki so bile od imenovanega ogoljufane. naj prijavijo to najbližji orožni-ški postaji. * Dr. Graselli s trgovcema Tavčarjema tožen. Dan pred volitvami so baje radikalci med številnimi drugimi kričečimi lepaki nalepili tudi pod naslovom «Kje so lopovi» — «Wo sind die Gan-ner» daljši osebni napad na socialističnega odvetnika dr. Škapina zaradi tožb, ki jih je vložd po naročilu takrat še so-drugov Nachtigaila in tovarišev proti južni železnici za mezdo onih 9 dni, ko so bili delavci v pasivni rezistenci pri delavnici južne železnice. Dr. Skapin je na ta napad podal pojasnila v mariborskih listih, kjer namiguje na kriminalno preteklost njegovih napadalcev — radikalov, ki so ga baje napadli zato, ker zastopa v zadevi koncesije mariborskega sanatorija zdravnike proti bratoin Tavčarjem, lastnikom sanatorija. Poleg tega pa je vložil dr. Skapin proti državnemu pravilniku dr. Graselliju in trgovcu Tavčarju kot predsednikoma in duševnima voditeljima mariborskih radikalov tndi tožbo zaradi žaljenja časti ter predlagal v tajništvu radikalne stranke hišno preiskavo, ki se je včeraj tudi iz-vedla. V tajništvu poslopja bratov Tavčarjev so našli še precej «topovskih» lepakov. Državno posestvo Belje pod vodo. Pretekli teden je Donava na raznih krar jjh prestopila nasipe ter poplavila v Karanji občine Darot in Laško. Voda je i*o-plavila nad SO katastralnih oralov rodo- vitne zemlje v MHSsf državnega posestva Belje, ki ;e deloma tudi že pod vodo. Tudi pri Leskovcu je vsled hitrega t.v j;mja snega v planini Veternic* vodata-| ko narasla, da je povzročila v mestecu veliko škodo. * Vlak povozi! neznano žensko. Kakor nam poročajo z Zidanega moeta., je dne 2L marca vlak. ki prihaja ob tričetrt na 7. uro iz Ljubljane, v Suhadolu povozil neko približno 50 let staro žensko. Je-li je šla prostovoljno v smrt, ali pa je hotela prekoračiti tir. ni znano. Tudi njena identiteta še ni dognana. * Samomor. V sredo zjutraj se je na pokopališču v Radečah pri Zidanem mostu ustrelil delavec, progovneg» odseka v Zidanem mosta I. Za rabe c. Vzrok samomora je baje beda. * Velike sleparije v bolniški blagajni v Kopru. V sredo zvečer je bil v Kopru r.ietiran bivši ravnatelj tamkajšnje bolniške blagajne, Marij Gregorič. Aretacija, je bila izvršena na ovadbo novega ravnatelja, ki je prišel na sled velikim mal-verzacijam svojega prednika. Vest o aretaciji je vzbudila po mestu ziaati med člani bolniške blagajne veliko senzacijo. * Tatvine na pokopališču. Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu sta bila prošli teden iz križa rodbinske grobnice Ane Zupan ukradena dva bronasta nakita v obliki žalnih vencev, vredna nad 8000 kron. * Aretiran vlomilec. Zagrebška policija je aretirala predvčerajšnjem Stanka Pompeta Iz Jurkloštra na Štajerskem, ker .je razbil s sekiro kovček ključavničarskega vajenca Josipa Mušiča, nastanjenega v vagnn na državnem kolodvoru ter mu ukradel 200 lir In 800 Dm. Pom-pe priznava dejanje. Izročen je bil sodišču. * K umoru v št HJu v Slov. Goricah nam poročajo še sledeče podrobnosti: Morilec Alojz Repnik je služil pri posestniku Vudlerju, kjer so v soboto zaklali svinjo. Repnik je nekaj časa pomagal mesarju kožo snemati; ker pa tega posla ni znal ga je mesar spodil in gospodar mu je naročil na dvorišču sekati drva, kar je Repnika hudo ujezil». Ves dan je nato razsajal okrog hiše. Opoldne pa je pri mizi pograbil dva kuhinjska noža in z njima tolkel po mizi. Ker sta bila noža mastna, si je Repnik pri tem obrezal prste. V tem je prišel k Vudlerju posestnik Bauman. ki je Repnika miri!. Ta pa se je zakidil v Bau-mana in mu trikrat zabodel kuhiu-ski nož v prsa. Bauman ga je še sunil nazaj, nakar ga je skušal Vudler razorožiti pa se mu ni posrečilo. Medtem je Sel še Bauman iz hišo in se zunaj zgrudil na tla, Repnik pa je divjal naprej. Lastna mati. ki je po umoru neznano kam izginila. mu je še prinesla nov nož, ker so mu enega odvzeli. Nazadnje je Repnik pograbil še gospodarjevo puško in hotel vse okrog sebe postreliti. Vudler mu je končno podstavi! nogo in mu pri tem odvzel puško. Ko je Repnik slišal, da Bauman zunaj umira, se je zakadil v divji beg in tekel s tako nag-lico, da ljudje še baje nikdar niso videli takega bega. * Roparski umor na Dolenjskem Ljnb-ljansko policijsko ravnateljstvo je bilo včeraj brzojavno obveščeno, da je bil v Celercu pri šmarjeti na Dolenjskem izvržen roparski umor. čegar podrobnosti pa še niso znane. Morilci so ukradli svoji žrtvi 16.000 kron. * cSejmskj Vestnik». Prva številka oficielnega glasila «Ljubljanskega vele-sejma» izide že 15. aprila. Kakor lansko leto, tako je tudi letos za zbiranje oglasov pooblaščena edino Atoma Company, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo vsa oglasna naročila; za prvo številko vsaj do 81. marca. (.Glej današnji oglas). * Čevlji domačih tovarn Pater Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št L Gospodarstvo BANKA «BOHEMIA». ujemati s podpisom donosflea. „ , . . . . ,.,. : razstavljalec dobi samo eno rdečo legi-« Češko časopisje se te dni v veffld me_ ?olte iegii rl bavi s polomom praške banke «Bohe- timaci':e u 50odstotni popust na želez, roia» in razmotnva vprašanje, ah naj k; veJ^j0 t«di kot stakne vstop. banka likvidira, ah naj se skuša sanirati ^ 7Sl 1K)^tL1;ke volikesra sejma, se bon z državno pomočjo. Razumljivo je, da to |do ^ ^ 40 Din za komad. Pri vprašanje zanima široke kroge, ker je teh ¡eg^macijah mcara biti naslov isto, denarni zavod «Bohemia» banka za ino- j veten y lastnoročnim podpisom lastnika, «= Predmeti, za katere se mora pri iz-. vozu osigurati valuta. Z.a nastopno blago je odrejeno predhodno osiguranie valute pri Narodni banki in n.enih podružnicah; 1.) za moko in «3 vrste pridelkov žita, 2.) konopljo, S.) otrobe, 4.) živo živino, 5.) meso in mast, 6.1 zaklane livali, 7.) mesne izdelke, 8.) posušeno sadje, 9, predelano sadje razen pekmeza, 10.) jajca, 11.) cement in 12.) kamen za izdehir vo cementa. = Za izvoznike v Anglijo. Iz Londona poroča.», da je spodnja zbornica v drugem Stanju sprejela zakonski načrt, pa katerem morajo biti vse vsote mesa in poljskih pridelkov, ki se uvozijo iz inozemstva, opremljene z znakom, ki ozna« čuje njihov izvor. =» Zanimanje italijanskega In amerfS. kega karitala za industrijo Vojvodine. Novosadska trgovinska zbornica je dobila poročilo iz Rima, da despe te dni v Novi Sad mešana italijansko-ameriška komisija, ki bo posetila vsa industrijska podjetja v večjih mestih v Vojvodini, Komisija namerava uvesti pogajanja gle, de ustanovitve večjih podjetij z Italijan-sko-ameriškim kapitalom. = Pogajanja glede revizije trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Francijo so pričela v Parizu. = Fuzija češkoslovaških bank. Upravni svet Trgovinske banke v Kraljevem Gradcu je sklenil fuzijo s Češko industrijsko in gospodarsko banko v Pragi, = «Bohemia» in dvig češkoslovaško krone. V praških finančnih krogih zatrjujejo, da je dvig češkoslovaške krone v zvezi z akcijo češkoslovaške vlade, ki hoče paralizirati neugoden vtis, ki ga jo povzročil polom banke Bohemia. = češkoslovaška donavska plovba V Bratislavi je otvorila dne 11. marca redni brzi promet, kosovnega blaga med postajami Bratislava-Komarno-Budimpešta-Vukovar-Novi Sad-Beograd-Lom-Ruse in Giurgin. po potrebi tudi Dunaj. = Padanje madžarske krone. Madžarsko časopisje piše, da ima rušenje mad- zemstvo z važnimi mednarodnimi stiki, i Banka nima upnikov in dolžnikov le v domači državi, temveč tudi v inozemstvu, i Ne more biti torej vseeno, ako se te zveze z inozemstvom zopet pretrgajo, zla-I sti pa češkoslovaškim gospodarskim kro-| gom ne more biti vseeno, kako se to zgodi. 2e polom lokalnega denarnega zavoda Moravsko-šlezijske banke, katerega pomen ¡e bil z ozirom na inozemstvo I mnogo manjši, je močno škodoval češkoslovaškemu finančnemu ugledu In deloma vrednosti češkoslovaške krone. Iz teh vidikov se pojavljajo v češkoslovaških gospodarskih krogih glasovi, • naj država «Bohemio» sanira kakor tudi I druge države v takih primerah in celo v i primerah, ko le polom izvršen po nedo-; pustnih manipulacijah, priskočijo v inte-i resu lastnega ugleda na pomoč v stiske ! dospeiim bankam. Češkoslovaška vlada se še glede tega vprašanja kakor poročajo, ni končno odločila, podvzela pa je mere za zaščito vložnikov in sklenila revizijo banke po državnem komisarju, ali strokovni komisiji, ki naj ugotovi bankino stanje. Ker se mora ugotoviti tudi finančno stanje njenih podružnic v Newyorku in Parizu, bo revizija končana najbrže še le koncem aprila, do katerega časa je tudi dovoljen banki «Bohemia» moratorij. Še le potem bo znano pravo stanje aktiv in pa-siv. Banka «Bohemia» se je nahajala že od početka 1922. v težkočah in je vodstvo zavoda lansko spomlad prevzel novi upravni svet. Novi upravni svet sam Je pri finančnem ln notranjem ministrstvu zahteval pregled stanja banke in je direktno pristojnima ministroma dal podatke o onih osebah starega vodstva, ki jih je smatral za glavne krivce današnjega bankinega položaja. Povsem Je podoba, da se je novi uprav ni svet močno trudil, da bi rešil banko iz stisk, pa mu ni uspelo, k čemer Je jx>-leg zakrivljenih izgub pripomogla gotovo Izjava. Podpisani obžalujem žaljivke, ki sem jih raznasal o gospej Mari Šafar, jih kot neresnične preklicujem in se gospej Šafar zahvaljujem, da je odstopila od kazenske obtožbe. Ptuj, dne 21. marca 1923. 472 MakB Muršeo. nih bank znatno zmanjšalo in ker so kroditi privatnim ustanovam pri Poljski deželni posojilni blagajni zelo otežkočeni = Povišanje glavnice Nemške banke. Iz Berlina poročajo, da je Nemška banka na glavni skupščini sklenila povišanje glavnice za 700 milijonov na 1500 milijonov mark. = Uvoz angleškega premoga v Nemčijo. «Industrie-Kurier» javlja, da je od 1. do 15. t. ra. prispelo v hainburško luko 374.073 ton angleškega premoga. nestainost češkoslovaške valute. Baje Je , žarske krone STOj ¡zvor v nasledstvenib hud udarec zadalo banki močno narašča- nje vrednosti nemške marke. Podoba je, pretjiCg 0 25milijonskem posojilu v da bo v interesu ugleda države in zvez zlatih ma^aj, na Poljskem je bil te dni z Inozemstvom češkoslovaška vlada mo- : v vseh treil Stanjih sprejet, goče končno le pristopila k saniranju za- r = pa(jec »apadnlh valut na poljskih voda. borzah. Ze nekaj dni se opaža na polj- --akih borzah rapidno padanje zapadnih TRŽNA. POROČILA. valut. Padec zapadnih vrednosti se pri- Novosadska blagovna borza (22. t.|l m.): baška pšcnica 3 in pol vagona po 457.50, ječmen 6 in pol vagona po 315, oves 3 vagoni po 292.50 — 300, postavno Senta dva vagona po 290 — 291.75. oves banatskl ponudba 295, povpraševanje 290 baška suha koruza en vagon 300, banat-ska za april 10 odst kasa, 5 vagonov po 257, baška koruza nova, dva vagona po 280, za april 5 vagonov po 260 — 262.50, za maj 100 odst. 3 vagoni po 262.50, moka baška «00» en vagon 657.50, «0» ponudba 650, otrobi v papirnatih vrečah en vagon 160, v vrečah iz jute ponudba 165. Zagrebški živinski sejem. (21. t. m.) je bil dobro obiskan. Velik je bil osobito dovoz sena, slame in drv. Cene za kilogram žive teže (v dinarjih): voli II. 10, bosanski voli II. 10.5 — 12.15, III. 10.25 — 11.50, mlada živina 10 — 11. teleta I. 14 — 15, II. 12.50 — 13.50, svinje II. 23.75 — 25. Seno se je tržilo po 175 — 212.50, detelja 200 — 225, slama 100, ovsena slama 150 — 200. Zagrebški žitni trg (21. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450, koruza žolta 262.50 — 275, umetno posušena 280 — 295, rž 350 — 370, ječmen za pivovarne 325 — 350, za krmo 305 — 320, oves 287.50 — 295, fižol pisani 450 — 470, beli 450 — 470; pšenična moka «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «4» 625 — 650, za krmo 225, otrobi drobni 170 — 190, debeli 250. Tendenca mirna, nekoliko oslabljena. Borza dn» 22. marca Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskre-neea sočutja povodom smrti naše nepozabne bčerke. sestre, svakinje iu tete, gospodične Tiike Šunko izrekamo tem pdtem prav prisrčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo rodbini Abrahamsperk za darovani krasni venec, istot&ko smo dolžni se zahvaliti vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Planina, 21. marca 1923. Mil! MU-Mm. Zagreb, devize: Dunaj 0.1365 — 0.1375, Berlin 0.47 — 0.475, Budimpešta 220 — 225, Milan 485 — 495, London 461 — 463, Newyork kabel 98.50 — 99, ček 98 — 98.50, Pariz 670 — 675, Praga 292 — 293, Švica 1815 — 1825, valute:. dolar 96.50 — 97.50, avstr. krone 0.135 — 0.137, madžarske 1.85, češke 2S5 — 287, lire 477.50 — 480, napoleoni 350 — 370, efekti: Ljub. kreditna 210 — 230, Prašte-dionica 1105 — 1110, Slavenska 103, Slovenska eskomptna 159, Trb. premogokop-na 750 — 800. Beograd, devize: Bukarešt 46, Berlin denar 0.48, blago 0.485, Dunaj 0.136 — 0.137, Pešta 220 — 2.30, Solun 104 —. 108, Sofija 62 — 65, Praga 293 — 295, Ženeva 1800 — 1810, Milan 480 — 487, Pariz 660 — 670, Newyork 9725 — 9825, London 455. Curih: Berlin 0.0261, Newyork 54.250, London 26.43, Pariz 3720, Milan 26.87, = Zagrebški veliki sejem (22. IV — prasa 16j0, Budimpešta 0.10, Beograd 1. V. 1923). Zagrebački zbor opozarja 5g5< So{jja 3 50) Varšava 0.0140, Dunaj interesente, da se letos ne izdajo nikaki | 0.n075»/3, avstrijske krone 0.007650. obligatni znaki, nego le legitimacije, ka- : prag?. Dunaj 4»/a, Berlin 16»/«, Rta tere bodo dvovrstne in sicer rdeče m ; m Budimpešta 6Si Pariz 236.75, Lon-žolte barve. Razstaviščem se izdajo iz- : don ^ Newyork 34.20, Curih 633.75. ključno rdeče legitimacije, ki imajo na vrhu med drugim naslov tvrdke in številko rešenja prometnega ministrstva, po katerem potujejo na železnicah SHS za polovično voznino. Na notranji strani rdeče legitimacije se nahaja potrdilo o dodeljenem prostoru z vsemi navodili Naslov tvrdke ne more biti in ni treba, LastnIk ^ (zdalate!J Konzorcij «Jutra», da je n. pr. pri d. d. enak s podpisom _ . „ _ .. lastnika izkaznice, toda lastnoročni pod- , Odgovorni urednik F r. B r o z o v i C. pis na spodnji strani legitimacije se mo- Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani Beograd 36.25, avstr. krone 45/s, lire 17225. i Berlin: Dunaj 28.93, Budimpešta 454. Milan 102.493, Praga 61.795, Pariz 140.896 London 97.775, Newyork 20.86021, Curih 384.785, Beograd 21.421. Vremensko poročilo Ljubljana, 22 marca 1923. Ljubljana 306 m nsd morjem ! Kraj «1. Zračni Zračua Ohiačuo Padavine , ' opazovanja Ou tlak temoeratura , eicr 0—10 mm Ljubljaua . 7. 77C1 1-0 brervetra megla — Ljubljana . 14. 767-3 12-8 » jasno — 1 Ljubljana . 21. 768-6 8-3 n — Zagreb . , 7. :69-o 5-0 it megla — Beograd , 7. 7W9 4-0 n H — '□naj , , 767-8 1-0 jug. vxh. Jasno — ; P««» . . 7. 767-5 7 0 i» t. — Inomost, , 7. — —- —— V Ljubljani barometer Destan., temper, riši*. Soince rzlisj» ob 5'59, zabija ob 18*16 SL Zevaeo: a Jirvavi kärdina! Zgodovinski rossaa - «Saj vam pravim! . „ .» odgovarja Sardina! nestrpno in nejevoljno. «Hočem jo prisiliti na kolena, na tle, po-aizati jo hočem in podvreči!» ¿Pogum!» ga bodri Siva eminenca. -Ko bo Ana Avstrijska poražena, "sožte gospodar kralja. Takrat vam bo šele mogoče, da izvršite ogromno nalogo. ki sva s! jo staviia in ki sva jo započela . . . Predvsem morava ponižati in podvreči plemstvo. Potem uničiti Hugenote . . . Takrat boste gospodar kraljestva. Potem napade m o Anglijo in Avstrija Tako postaneva gospodarja Evrope. Kakšno nadčloveško veselje, ko bova takrat mogla pregledovati vladarje vsega sveta, monarhe, ministre, maršale, kardinale, velike gospode ... in si porečsva: '•zEvo znamenja! Prava gospodarja pa sva midva! Evo pošasti, kajti pravi živi njihov gospodar je ponižni kapu-cin, katerega ne vidi nikdo in ki vlada [ svet iz temne svoje ozke celice ...» Pater Jožef umolkne. Potem nadaljuje hladno: «Vrnimo se h kraljici. Treba jo je radeti v živih njenih predstavnikih, to •Je najpreje v k negi nji Conde. Potem yojvodinjo de Chevreuse. Potem Bour-bona in Vendoma. Potem vojvodo Anžovinskega . . . Pričnimo pri kne-j ginji de Conde Brez izgona, brez šum- j nih sredstev, ki bi dvignile dvor proti nama. Enostavno jej vzameva orožje, katerega se poslužuj* proti nama, to je, zadeneva maršala Ornana. Jutri ga dajte zapreti! Kneginia bo s tem raz-orožena in že bo tudi kraljica & tem omajana . . .» «Ornano je zarotnik. Ta mož je na moji rdeči listi!» odgovori Richelieu. «Zarotnik ali ne, to je manj važno. Izginiti mora!» mu pravi Siva emi-nenca. «Jutri bo maršal Omano spal ali v Vincennesu a!i v Bastilji!» odločno odreže Richelieu. Siva eminenca se nasmehne. Potem dvigne roko za blagoslov. «Tudi ti!» si misli. «Pokloni se!> Ta mož mi postaja neprijeten!» si misli Richelieu, ko je ostal sam. «Njegova pota so krivuJjasta. Sicer pa, kaj za to. da le vodijo k cilju! Da, toda kadar bo politika patra Jožefa imela uspeh, kdo reši mene pred njim? . . . Eh kaj! Kdo je rešil Ludvika XI. pred kardinalom La Balue? Kvišku! Obzorje se jasni! . . . Sedaj sem osvobojen more onega pisma, katero sem napisal v pravcati blaznosti. Di-šem. živim in čutim, da se mi vračajo moči. Kar se pa tiče te Annais, jo dam Saint-Priacu v plačilo. In Saint-Priac sam bo smrt za Annais. Kar se pa tiče Trencavela in Mauiuysa, . . . hej, sluga, pojdi in -¡oglej, če najdeš kje v predsobah Rasca-sea in Corig nana! XXXI. Coflgnan ia Rascasse se ločita. že celo uro pričakujeta oba kardi-nalovega klica v njegovi predsobi. Njuna družba, sklenjena pred par dnevi v svrho, da se polastita Trencavela in Mauluysa. brezdvoaino ni imela dovoljnega uspeha, kajti prijatelja in tovariša nista baš najboljše volje. Razen tega so se njuni medsebojni občutki v zadnjih treb dneh nekako pro-bujno razvili. To kaže že njuna barv^ lie. Oba imata lici prepreženi z vrsto obiižev. modrih lis, rdečih podplutin in črnih odtiskov. «Tako,» pravi Rascasse, «se torej razumeva. Vi ste na sledu Trencave-lovem. Tukaj ste se izkazali zelo iznajdljivega. Samo vi ga lahko izsledite. njega in njegove pajdaše ... Je li tako. prokleti kozel'?» «Seveda je tako, vražji pes na treh nogah!» mu odgovarja besni Co-rignan. Vi pa imate tako izvrsten talent, da ste samo vi mogli izvohati, kje se sedaj nahaja gospodična Annais de Lespars, ki jo kardinal išče in ki je izginila kardinalovim beričem izpred oči, da je niso mogli več najti oni dan. Je li tako, plačani vohun ti?» «Tako je! Sedaj pa mirujva, kličejo naju h kardinalu, izdajalec!» «Pojdiva. zmikavt!» « In vstopita ter se globoko priklanjata kardinalu, ki .ju ošine samo s koa-! cem očesa. Potem pa vpraša: «He! Kako to? Ali sta ranjena? Oba?» «V službi vaše kardinalske eminen- ce!» odgovorita soglasno !n se globoko priklonita. «Kako to?» vpraša kardinal z ne-kakšnim zanimanjem. «Pripovedujte vi, Rascasse!» «Vam odstopam čast!» zagrodrnja Rascasse in se prikloni Corignanu. «Saj veste, da vas anatram za velikega človeka!» «Pa bodi!» zarenči Coriznan. ki 6i ne more pomagati. «Z dovoljenjem Njegove eminence spregovorim torej prvi!» Potem kardinalu, ki je napravli nestrpno kretnjo roke: «Evo. monsinjore . . . Dva dni sem nadziral gostilno v ulici Francs-Bour-j geois, kamor sem večkrat videl zaha-j i jati Trencavela in njegovega tovariša Montariola. Tudi nocoj sem prišel na dvorišče te gostilne, neopazen. Naše! sem okno v prvem nadstropju, kjer se je svetila luč in na oknu sem videl i senco, ki se mi je zdela Montariolova. | Splezal sem na nekakšen sod, ki je i stal tamkaj, ter se z rokami tezno potegnil do okna in pogledal v notranjost. Baš ta hip pa se okno odpre, me buti v glavo, jaz v presenečenju spustim. padem, se nekoliko pobijem in opraskam po zidu, sodu in nekakšnih drugih predmetih, vendar se mi ne zgodi nič druzega hudega. Od zgoraj pa nekdo preklinja nad mepoj in kliče hlapce. Jaz seveda v dir in beg. Evo, to je vsa moja pripovedka, mon-sinjor. Smolo sem imel. Sedaj je vrsta na vas, Rascasse!» Pedenj-človek. se zravna in je ve raz žar jen. «Trenutek!» pravi karfflnar. u a torej izgubil svojo sled. Corignar!» «Monsinjor. sedaj je vrsta na Rs.?-cassu. Kajti on v6 še kaj več. Jaz sem storil, kar je bilo v mojih močeh.» «Govori!» pravi kardinal mrko Ras-| cassu. «Monsinjor, noja povest je enostavna. vendar se nadejam, da vas bo zanimala. Vaša eminenca naju je počastila s svojim zaupanjem in nam povedala. da se je gospodična de Lespart posrečilo pobegniti in da je beriči go-S[»oda kriminalnega namestnika nisc mogli več najti. Menil sem že, da naia špedicija v Etioles ni imela nobenega smisla več. toda ko sem se nocoj škripaj s Corignanom podal ^ gostilno v ulici Francs-Bourgeois in ko sva kc-. raka'a skozi ulice de Ia Verrerie, sem videl tam tri plemiče in v njihovi družbi nekega kapucina. Videl sem jib' samo za hipec, ko so jo zavili okrog ogla ulice de la Poterie. Toda vide' sem nekatere indice. V kratkem zapustim Corignana in se požurim, da najdem svoje tri plemiče in njihovega kapucina . • .*• «Kapucina?» vpraša Richelieu, oj. — Hotel Štrukelj Ljubljana. 981 Na stanovanje 883 se sprejme dijak. (Posehci vkod, električna luč.) Naslov pove uprava «Juira». Išče es kolo bzes vsakega gumija. Naslov v podružnici «Jutia» v Ma- ribor u. 986 Planino, aalo rabljen, se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 995 ZSotorao ke!os 9S5 ialbke vrst?, v dobrem stanju, sa po nizki ceni pruda. Na-elov v upravi «Jutra». Snonadstropna hiša z vrtom, tik ob državni cesti in večjega trga v Savinski dolini, pripravna za vsaki obrt, 6e takoj preda. Sedaj se nahaja v hiši strojnoklju-čavuioarska delavnica, ki ja komisijouirasa. Cena, 75.000 dinarjev. Naslov v upravi «Jutri» pod «Takoj». 996 Gospodična, 993 31 let stara, trgovsko na^ obražeaa, poštena,simpatična, vajena gospodinjstva, šivanja, išče primernega mesta. Ker ima sredstev, gre kot kom-naojonka v manjšo trgovino. Ima lastno pohištvo. Zakon z značaj nins gospodom ui izključen. Resue p< nudbe na npravo «Jutra» pod «Cvetje». Gospodični 967 iz večjega trga, prijetne zunanjosti, izobraženi, v Bta-rosti 19 in 21 let, želita resnega znanja z izobraženima gospodoma v svrho dopisovanja, najraje z dobro situira-nimi trgovci ali višjimi uradniki. Dopisi na upravo «Jutra» pod «Venera, Afrodita». Oglase za vse časopise v Srbiji 366 sprejema ALOMA COMPANY iBOBčaa Is rekltmia družba z s. z. Ljubljana, Kongrese! trg 3. Narošajte „JUYR®"! QUMSHE PETE IN GUNENE POTPLAT1 ceiisje !n trslntja so kakor usnanet Najbelja var&Svo proti viagl I mraza I Nove, masivno spalnico iz trdega lesa, politirauega lesa z ogiedalom in marmor eatiai ploščami, prodam. — Ogled cd 1. (lo ore po- Sopiaovaaje 990 z dobro sitairanimi, inteligentnimi gospodičnami v starosti od 17 do 22 let. želita dva živahna gospoda Ženitev ni iiključena. Posamezni dopisi naj se naslovijo pod «Franjo 23» in «Drago 23» na upravo «Jutra*. Za slabotne otroke. Emulzijo ribjega olja z gli-cerofosfati izdeluje lekarna Kamor v Ljubljani pri glavnem kolodvoru. Učinkovitejše za slabotne otroke kot samo ribie olje. Veak teden sveža. 807 POZOR! Najceneje izvršuje vsa sobna slikarska in pleskarska dela tsepremešlžive &s.i jgLntom Stiplošek LJUBLJANA, Rožna uica št. 13. 470 ss (Same En sospesSa priporoča, tvrdka Llttbljaaa Mestni trg 10. r Prvovrstno framsko vino lastnega pridelka, in sicer letnik 1917. in 1921 liter po 20 Din in letnik 1922. po 12 Din, se toči o J 24. marca 1925. v PREDOVlCEVi gostilni v LJUBLJANI, Ambrožev trg žtev.7. Ssiotam se sprejme solidna natakarica na račan proti položitvi kavcije. 471 v, _________j ■B—■ A GALICA Sumpor Natrijev Tiosulfat Rafija (Lik) Aiaum i ostale vinogradarske polrepštine nabavljaju se najpovoljnije ========== kod tvrtke: ========== RATAR5 d. d. veletrgovina gospodarskih potrepština Šofer k tovornemu avtu se išče, Popolnoma izučen monter s prvovrstnimi referencami. Nastop takoj. Po-cudbe pod „Ljubljana" na opravo „Jutro*. 4«i Svila» modni nakit! 9. SinlsoolE nosi. R. Sass = Ljubljana, Mestni trap Stsv.19. za Liubllario, Osograd, Zagreb kakor tudi za vse druge kraje v Jugoslaviji in inozemstvu oskrbuje najtoinejše ■ ALOMA COMPANY d. s o. z. LJUBLJANA BEOGRAD Kongresni trg 3. CER Sremska ulica 9. Majfmp'e angleško irt v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno m letno seziio! Specijalna zaloga LJUBLJANA Dvorni trg 3 Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani. površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metra; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Zajamčeno prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu! POSLOVN1GA: Zagreb, Wüsonov tro broj 2. - Telefon 26.05. 473 Brzojavni naslev: „RATAR". Prvovrstni laneni firnež svetlorumen in svetlorjav, zajamčeno čist, v sodih in ročkah terpentinsko olje, Dekalin in laneno olje = nudimo po najnižjih dnevnih cenah = O VAT Sl KOMP., LJUBLJANA T«iefon iaterurb. 30L Brzojavka: HROVATPOST. „SEJ IVI S KI VESTMI K" Oficijelno glasilo „Ljubljanskega velesejma" Prva številka izide 15. aprila 1.1. ter se bo razpošiljala interesentom v tu- in inozemstvo brezplačno. „Sejmski Vestnik" bo broširan in tiskan na finem belem papirju z barvastim ovitkom, vsled česar bodo imeli insepatl velik uspeh. Naročajo se vsaj do 31. t m. pri „ALOMA COMPlNY" Ljubljana anončna in reklamna d z o. z. Beograd Kongresni trg S. 8rem^* ulica.