poitnina plačana v gotovini.
Vte qpwe, v oceno poslaaa knjige itd. je pošiljati wm urcdnlStvo — naročnino.
laiacije in vse .dni-oastrativne stvari pa mm npravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frao-«iScanaka uL 6/L Vse po-Bjatve je pošiljati frank«. Reklamacije so proste po~ itnaae. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312.
V Llubljani, 1. marca 1928.
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
stev. 33. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.)
Izhaja vsak četrtek. Na-ročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Slovenski učitelji v Italiji.
V pričetku tekočega leta je moralo okrog štirideset slovenskih učiteljev iz Primorja v notranje dežele Italije. Nič lahko ni bilo slovo od domačije, kajti vsak se je zavedal, da mu bo stanovska naloga na novem mestu neprimerno težja spričo nepopolnega znanja jezika in spričo nepoznanja razmer; nihče ni vedel kam pride, kakšna bo okolica, v kateri bo moral živeti. Edino kar je dvigalo duha, je bilo prepričanje, da so premeščenja poli« tično delo, nasilje nad stanom in šolo in da kot tako ne ibo imelo trajne veljave. Trdila jih je tudi zavest, da odhajajo kot značaji, katerih možatost in prepričanje ni nikoli na prodaj.
Vsakteri izmed učiteljev je doživel ob prihodu na novo mesto večje ali manjše raz« očaranje. Kdor si je predstavljal poprej nove kraje in nove prilike kot lahkotne in prijetne, ta je doživel gotovo nasprotno. Obratno, kdor si je slikal poprej novo življenje vse črno, je spoznal, da lahko sije tudi tam doli nekoliko solnca, seveda, ako človek sam hoče.
Po večini so bili sprejeti učitelji pri ljud* stvu z radovednostjo, pri oblastih pa z go« tovo rezervo. Brezdvomno so bile šolske ob« lasti že prej obveščene, kdo so oni in zakaj prihajajo.
Prebivalstvo je vpraševalo vse vprek, kdo so novi učitelji, odkod so, zakaj da so poslani tako daleč. Seveda je bilo odgovar« janje včasih precej težko. Preprostejše ljud« stvo navadno nima tako natančnih zemlje« pisnih in narodopisnih pojmov, da bi se za« dovoljilo s kratkim pojasnilom. A ne samo preprosto ljudstvo, celo ljudje, ki so pohajali srednje, da celo višje šole, so največkrat eno« stransko izobraženi. Italijanske šole so vzga« jale in učile hote enostransko, tako da bi vcepile svojim ljudem zavest lastne vzviše« nosti, češ, da so oni edini kulturni narod, vsa druga ljudstva pa da so barbarska ter da se zanimanje zanje sploh ne izplača. Že Julij Zeyer karakterizira pomanjkljivost italijan« ske izobrazbe, in sicer v romanu »Jan Marija Plojhar«. Pisatelj nam predstavi mladega zdravnika, ki ne ve, kje je Praga, niti mu ni znano kdo so Čehi. Isto so doživljali sedaj naši učitelji.
Tovarišica pripoveduje o naslednjem slu« čaju. Koj po prihodu v novi kraj jo je ljud« stvo sicer prijazno sprejelo ali vsi so jo sma« trali za tujko — Nemko. Izpraševali so jo vse vprek o naši deželi in o kulturi tukajšnje« ga ljudstva. Ona se je trudila, da bi ljudem dopovedala, kdo da je in h kateremu narodu pripadajo prebivalci Julijske Krajine, a za« man. Ljudstvo ni moglo razumeti njenih iz« jav. Pri nekem pogovoru pa je bil navzoč tudi visokošolec«jurist, in ko ona zopet po« jasnuje, kje je nova italijanska dežela ter kdo so njeni prebivalci, tedaj se postavi štu« dent na noge in prične razlagati, da pripa« damo Slovani anglosaškemu plemenu. Tedaj pa se je ojunačila tudi tovarišica in je pove« dala, da smo Slovenci veja velikega slovan« skega debla, ki šteje nad stoinpetdeset mili« jonov ljudi.
Nekateri učitelji niso dobrodošli šolskim predstojnikom. Slišali so celo besede, češ, po kaj hodijo doli, ker ne znajo jezika. Pre« bivalstvo se obnaša drugače miroljubno; po« sebno pa se opaža nacionalna strpnost, po« nekod celo brezbrižnost. Občevanje je v no« tranjosti mnogo lažje kakor v narodno me« šanih krajih ali pa pri nas doma, kjer je vla« da namestila razne nestrpneže in napeteže. Tudi postopanje olblasti je vse drugačno. — Lahko rečemo, da se je slovenski učitelj, ki je bil premeščen v notranjost države, umak« nil preganjanju in neprilikam. Tovariši do« mačini so skoraj povsod dobri, da celo po« žrtvovalni. Pri večini opažamo skromnost in ponižnost, dedščino še izza časov, ko je bil učitelj v Italiji občinski nastavljenec. Sami med sabo so nekoliko ambicijozni, ali do to« variša«tujca imajo obzir.
Okolica, v kateri žive naši pregnanci, je ponekod slikovita, zopet drugi ,niso zado« voljni in se jim toži po lepi domačiji. Naj« brže ima tudi Italija poleg privlačnih lepot se enolične kraje. Sicer pa se je okolici lahko privaditi, težje pa je s stanovanjem in hrano. Način življenja je tam doli ves drugačen kakor pri nas. V srednji Italiji je kuhinja že povsem druga kakor naša. Tako so morali prestati želodci onih tovarišev, ki so odšli tja doli, precejšnjo revolucijo, predno so se privadili novi hrani.
Ne samo hrana, tudi stanovanja so raz« lična od naših. Tla po sobah so po večini iz opeke ali pa iz cementa. Stropi so skoraj povsod obokani. Le malo sob ima dovolj svetlobe. V Laciju in deloma v Toskani ne poznajo peči. Tako so poučevali učitelji v teh krajih v letošnjem hudem mrazu, ko je bilo na prostem 6° C, brez kurjave. Edino nado« mestik) za naše peči je tam doli takozvani »sealdino« (ogrevač), to je navadna pločevi«
nasta posoda podolbna vedru ali pa kotlu. V posodo nasujejo ljudje žerjavice, katero od« krušijo z debelega polena, ki tli na ognjišču. Ogrevač obesijo potem na roke, tako, da vhaja toplota od spodaj navzgor in jih ogre« va. Dovolj je, da sta gorki roki, včasih pa podlože ogrevač tudi pod noge, seveda le takrat, ko sedijo doma. Kaj čudno se zdi na« šim očem, ko hodijo ženske po ulicah s skle« njenimi rokami, kakor bi molile in jim na rokah binglja ogrevač. Tudi gostu, ki pride v hišo ponudijo posodico z žerjavico. V javnih lokalih pa so velike pločevinaste posode, v katerih je žerjavica. Okoli njih so mize; tam sede in pijejo gosti ter drže roke nad posodo.
Čeravno smo mi doma v trših zimah, bi bili za dotične kraje kaj slabi prezimovalci; preveč smo vajeni v ostrem letnem času gorkih peči. Tudi naši tovariši so občutili mraz v nezakurjenih sobah, v katerih niti ni lesenega poda. Sicer pa se zima kmalu uma« kne pomladi in tedaj človek več ne pogreša peči.
Šole navadno niso prijetne našemu oku« su. Obok nad glavo spominja na ječo ali pa na samostan. Polumrak vzbuja čut osamelo« sti in melanholije. Postelje so navadno udobne.
Vse bi se preneslo, mraz in puščobo, hrani se odpomore in solbi se človek privadi; najkočljivejše in najtežje vprašanje obstoja našega učiteljstva v notranjosti Italije je ma« terijelno vprašanje. V krajih, kjer so name« ščeni tovariši, je postrežba že tako draga, da ne bodo mogli vzdržati dalj časa. Pomislite, kako naj izhaja učitelj, ki ima mesečnih 500 L plače, porabi jih pa samo za hrano 350. Ostane mu celih 150 L za vse druge potreb« ščine; o obleki pa ni niti govora. Cena hrani in stanovanju se giblje povprečno med 325 do 350 L, nekateri pa plačujejo celo več. Vsled težkega gmotnega položaja se je po« lotilo učiteljstva malodušje. Pa bo kdo vpra« šal, kako izhajajo pa tamošnji rojaki? Mno« go lažje! — Šolska oblast jim gre na roko tako, da jih namešča v domačem kraju. Kot ena izmed glavnih točk pri prošnjah za pre« mestitve in namestitve velja tam doli — pre« selitev v domačijo. Tako odpomore šolska oblast gmotnim težkočam učiteljstva, oziro« ma jih vsaj olajša, kajti na domu se porabi mnogo manj kot pri tujcih. Sicer pa je uči« teljev v Italiji zelo malo proti številu učite« ljic. Moški si izberejo raje kak drug poklic, saj bi si kot učitelji v mestih in trgih ne mogli skoraj ustanoviti bodočnosti, to je družine in ognjišča. V večjih krajih pa si po« magajo učitelji tudi tako, da se poroče s to« varišico. Dvojni zaslužek potem zadostuje, da lahko živita olba. — Naše učiteljstvo ni« ma ničesar tega; daleč je od doma, pranje, krpanje, sploh vse je treba plačati, vrhu tega je pa še pot do doma tako dolga in draga.
Voljo pa mu slabi tudi zavest, da je nje« govo delo brezplodno!
Šola doprinaša učiteljem po večini tež« koče. Prvič ne obvladajo dovolj jezika, dru« gič pa je pouk v italijanskih razredih mnogo težji, ker otroci niso vajeni reda. Da pa do» seže učitelj v šoli uspehe, ne zadostuje samo, da dela po sili zgolj za kruh, posvetiti se mora poklicu z gorečnostjo. Te pa povsem manjka slovenskemu učitelju v Italiji. Na« ravno, če ga je oblast iztirala iz domačije in ga odtrgala od rodnih otrok, ne najde tam doli pobude, da Ibi izvrševal poklic z vnemo, Med tujimi otroci ostane slovenski učitelj tujec in če je tam doli, ni kulturonosec, tem« več samo kruhoborec.
In kljub temu, da se čuti slovenski uči« telj v Italiji zgolj kruhoborec, je njegova žrtev velika. Okolica, zlasti pa šola ga dušno ugonabljata. Po večini vsi imajo mnogošte« vilne razrede, otroci pa so kot mali vragi. Ni jih mogoče krotiti drugače kakor s palico. Zaman, naš učitelj je vajen, da je v šoli mir in red, laški tovariši pa ne vprašajo veliko. Pravzaprav so oni krivi, da je tako. Ves si« stem italijanske šole je tak. To smo opazili tudi v Primorju, ko so> prišli k nam laški uči« telji. Njih razredi so bili brez reda že po kratkem času in vsi naši učitelji, ki so spre« jeli otroke za njimi, so tožili, da so razva« jeni in nedisciplinirani.
Tovariši v Italiji trpe živčno radi več« nega nemira. Šolo zapuščajo izmučeni, mno« gokrat strti. —Zavedajo se, da trosijo sile brez haska, zato je njih življenje tem težje in njih vztrajnost tem šibkejša.
Oboje, položaj v šoli, posebno pa gmot« no stanje bosta dopolnili mero in takrat bo rekel slovenski učitelj — ne morem več, do« volj je!
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela,
povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine
šolskih otrok, legitimacije ild. Slikat grem tudi na
deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik,
Foto, JEKOBD" Joi&o Smac, Liulijjafla, Podanika c.12
Učiteljska zveza na Poljskem.
Organizacija poljskega učiteljstva. — Strokovno in prosvetno časopisje poljskih tovarišev.— Impozantna gospodarska organizacija: bolniški fond, impozantni učiteljski sanatorij, ferijalne kolonije in penzijonati ob morju in v planinah, gradnja učiteljskih domov.— Kongres slovanskih učiteljskih
udruženj. (Piše: B. Gluchowski iz Warszave.)
Poljski učitelji osnovnih šol so ustano« vili v aprilu leta 1919. svojo strokovno zvezo (»Zwiazek Polskiego' Nauczycielstwa ,Szköl Powszechnych« — Z. P. N. S. P.).
Pred svetovno vojno so bili organizirani samo v avstrijskem delu Poljske, medtem ko so se zbirali oni v ruskem delu le skrivaj in težko.
Učiteljska zveza ima 37.598 članov, t. j. 59'2% vsega učiteljstva različne narodnosti. Razven imenovane zveze obstoja tudi šibko, Kristjansko — narodno učiteljsko društvo in male drugonarodne organizacije.
Cilji Z. P. N. S. P. so: a) združiti vse učiteljstvo republike v svrho izboljšanja gmotnega in moralnega stališča svojih članov,
b)	ščititi njih socialne in zakonite pravice,
c)	pospeševati napredek učnih metod in ljud« sko izobrazbo, d) pripomoči h gospodarske« mu napredku države. Že nekaj let svojega obstoja zahteva zveza za vse otroke ljudskih šol brez izjeme obvezni 7«letni šolski obisk. Te in druge zahteve podpira v parlamentu in senatu 12 članov (2 v senatu in 9 v parla« mentu). Predsednik Z. P. N. S. P. je že od obstoja zveze energični in jako cenjeni član senata Stanislav Nowak.
Predsedstvo zveze izdaja v Varšavi lepo število časopisov in revij. Vsak član dobiva tedensko Obširni »Glos Nauczycielski« (»Glas Učitelja), ki prinaša vse vesti o stro« kovnem gibanju, mesečnik »Praca Szkolna« (»Šolsko delo«) vsebuje članke o pouku in vzgoji. Poleg tega izhaja mesečna znanstve« na revija »Ruch Pedagogiczny« (»Pedagoško gibanje«), četrtletna »Szkola Specijalna« (»Specijalna šola«) učiteljev za slepce, gluho« neme in dr., četrtletna »Polskie Archiwum Psychologji« l(»Poljski psihološki i arhiv«), dvomesečna »Polska Ošwiata Plozaszkolna« (»Poljska izvenšolska izobrazlba«), četrtletna »Rioboty reezne« (»Ročlna dela«), mesečna »Wiedza i Zycie« (»Veda in življenje«), kon« čno lepa, ilustrirana tednika za učence
osnovnih šol »Plomyk« rn »Plomyezek« (»¡Plamen« in »Plamenček«). K tej skupini časopisja moramo še dodati deset lokalnih učiteljskih časopisov, ki izhajajo v glavnih mestih države.
Večina učiteljev mora delati v neudob« nih, tesnih šolskih sobah, vsled česar jih mnogo zboli in umrje.
Organizirani kolegi so začeli resno raz« miši jati o neobhodno potrebni rešitvi bolnih tovarišev. Peta glavna skupščina delegatov je leta 1923. enoglasno Sklenila, da mora vsak član poleg redne članarine prispevati 1% od svoje plače za bolniški fond. Na ta način se je do sedaj nabralo 2,500.000 zl. (280.000 do« larjev). Ta vsota je zadostovala, da se je mogel zgraditi velikanski, impozantni sana« torij, ki odgovarja najmodernejšim zdrav« stvenim zahtevam. V njem je prostora za 200 bolnikov. V čistem zraku tatriških planin si na ta način bolniki često pridobijo zopet ljubo zdravje in postanejo najagilnejši pijo« nirji svoje zveze. V Ibližini Zakopane, kjer se nahaja sanatorij je zveza kupila lepo po» sestvo, iz katerega zalagajo sanatorij s hrano.
Zdravi kolegi potrebujejo v času polet« nih počitnic počivališče. Za njih je organizi« ranih šest ferijalnih kolonij in penzijonov pri morju in v planinah. V Zakopanih ima zveza lastni Turistovski dom.
Zveza ima mnogo različnih sekcij, ki ji olajšujejo njeno mnogiostransko' delovanje. Obstojajo posebni oddelki za pedagogiko, risanje, petje, godbo, ekskurzije, zveze z ino« ženskimi udruženji itd.
Projektirana je prireditev kongresa slo« vanskih učiteljskih udruženj. Sekciji za eks« kurzije je uspelo prirediti prvo inozemsko ekskurzijo na Čehoslovaško.
Po sklepu zadnje glavne skupščine (no« vembra 1927) se bo navedeni 1% od sedaj dalje pobiral za zgradbo učiteljskih domov v najvažnejših mestih. V Učiteljskem domu v Varšavi bodo poleg drugega nastanjeni rudi učiteljski otroci in sirote.
Organizacija javnega prosvetnega dela
na Češkem.
Dva posebna zakona za izvenšolsko prosvetno delo. — Posebni sreski in krajevni odbori za izvenšolsko prosveto.— Organizacija ljudskih knjižnic.
(Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu.)
(Napisal dr. K. V e 1 e m i n s k y, urednik revije »Vestnik Pedagogicky«.)
Praga, januarja 1928.
Takoj po vojni se je češkoslovaško šol« stvo izpopolnilo s prosvetnimi ustanovami, katere naj bi dvignile izobrazbo odraslih ob« čanov. Dva zakona sta ibila sprejeta itn uspehi obeh so presenetljivi, poseftmo v onih delih države, 'kjer niso razna društva poskrbela za ljudsko izobrazbo.
Zakon o organizaciji ljudskih tečajev za državljansko vzgojo iz leta 1919. je poskrbel za sredstva, ki utrjujejo v državljanih nazi« ranje o novi državi in ki naj seznanijo od« rasle z osnovnimi pojmi državljanskega nauka, državljanske etike, zdravstva itd. Prvotna naloga te organizacije se je sčasoma razširila z drugimi narodovzgojnimi naloga« mi. Zakon je določil, da se mora v vsakem sodnem Okraju osnovati okrajni prosvetni odbor, v vsaki občini pa krajevna prosvetna komisija. Ti odbori organizirajo krajevno ali okrajno prosvetno delo, skribe za predavanja, tečaje in druge prosvetne ustanove, obenem pa podpirajo idejno javne občinske kinjiž« niče, nadzirajo programe krajevnih kino«pod« jetij, širijo zanimanje za radio, zbirajo pTO« svetne statistike itd. Okrajni prosvetni zbori izvajajo prosvetno delo samostojno ali s po« sredovanjem krajevnih društev. V ta namen deli okrajem ministrstvo piosvete precejšnje podpore. Leta 1926. je delovalo na Češkoslo« vaškem 569 okrajnih in mestnih prosvetnih zborov z 8442 krajevnima prosvetnima ko« misijama. V tem se je priredilo 107.871 pro« svetnih prireditev, 47.873 predavanj, a tečaje je obiskalo več kot 3,600.000 ljudi. V enem samem letu so javne prosvetne akcije regi« strirale več kot 20.000 diletantskih predstav, 8000 mladinskih besed, 7000 vzgojnih kino predstav, 5500 ljudskih besed, 5000 predstav z lutkami, 1000 razstav itd. Število vseh pro« svetnih akcij v državi je pa še znatno večje, kajti poleg prosvetnih zborov razvijajo prav živahno svoje delovanje različne visokošol«
ske ekstenzije, predvsem pa razna prosvetna in tolovadna društva. Tudi politične stranke so si ustanovile svoje prosvetne centrale, kjer se posebno odlikujejo z živahno delav« nositjo socialno=demokratična Delavska Aka« dernija, Osrednja delavska šola češkoslova« ških socialistov, »Svobodna kmetijska iz« obrazba« češkoslovenske republikanske stran« ke, Matica Slovaška, Kristjanska Akademija, Obrtna Akademija, Bildungsstelle der deu« tschen sozialdemokratisahen Arbeiterpartei, Deufcscher Verein Urania v Pragi itd. Idejno se pripravlja in organizira prosvetno delo v Masarykovem narodovzgojnem zavodu, preje Prosvetna zveza v Pragi, kjer se rešujejo teoretični narodnovzgojni problemi. Tu so osredotočena pomožna dela za narodno knji« ževnost in mladinsko čtivo. (Seznami dobrih knjig, ekspedicija knjig za občinske knjiž« niče itd.). Tu se urejujejo predavanja, pred« stave z lutkami, diletantske predstave, umet« nositna vzgoja z godbo in olMikujočo umet« nostjo, poučne kino«pTedstave, radio, odtod se snujejo dopisovalni izobraževalni tečaji itd.
Poleg različnih tečajev in predavanj v manjšem Obsegu je delovalo v državi 15 ljud« skih visokih šol čeških in nemških, od kate« rih ima 5 svoje internate za naraščaj od zu= naj, ostale pa imajo predavanja v večernih urah. Na Slovaškem in v Podkarpatski Ru« siji je priredila država na svoje stroške ne« koliko tisoč tečajev za odrasle analfabete.
Ministrstvo šolstva in narodne prosvete je dajalo prosvetnim zborom in društvom poleg denarnih podpor tudi druga gmotna sredstva, razdelilo je n. pr. prosvetnim zbo« rom projekcijske aparate, radio«aparate, pod« piralo in omogočalo vzgojne kiino predstave, posojalo poceni pripomočke za predavanja iz osrednje državne zbirke diapozitivov in filmov, izdalo je zbirko brošur za predava« nja, podpiralo ali priredilo sestanke in tečaje za prosvetne delavce itd.

Drugi prosvetni zakon je zakon o javnih občinskih knjižnicah tudi iz leta 1919. Ta nareja, -da se mora v vsaki občini, torej tudi v vasi, ustanoviti in vzdrževati javna knjiži niča, kjer je večja narodna manjšina pa še za to poseben oddelek. Med tem, ko se je v letu 1920. naštelo občinskih knjižnic 2400 z 1,700.000 knjigami, jih je bilo v letu 1926. že 15.000, ki so imele več kot 5 milijonov knjig. Da te zaloge knjig niso ostale Ibrez učinka pri občinstvu, priča število zapisanih bral* cev, ki znaša 900.000, 13"5 milijona izposoje« nih knjig in 16 milijonov Kč prejemkov za leto 1926. Na Češkem, na Moravskem in v Šleziji pride ena javna knjižnica na 865 pre* bivalcev, na vsakih 100 pa povprečno 48 knjig. Bralcev je 7ji4% vsega prebivalstva, pri Čehih 7'6%, pri Nemcih 6"9%. Na enega bralca pride 18 izposojenih knjig. V letu 1926. znaša prirastek knjig 9'1% napram letu 1925. Občine so prispevale za knjižnice 12 milijonov Kč, to je za vsakega bralca so pla* čale povprečno 1*23 Kč, za češke knjižnice 1-35 Kč, za nemške 0'95 Kč.
Na Slovaškem, kjer so se občinske knjiž* niče začele razvijati šele pred nekoliko leti, jih je bilo v letu 1926. že 3213 z več kakor 200.000 knjigami. Na eno slovavaško knjižnico pride 78 zvezkov, ina enega bralca 5 knjig, bralcev je bilo 105.000, to je 5"2% Slo* vakov. V Podkarpatski Rusiji je delovalo 69 javnih občinskih knjižnic, 4 osrednje in 216 čitalnic. Vse skupaj so imele 60.000 knjig.
Ministrstvo šolstva daje občinskim knjiž* nicam podporo (leta 1926. v celoti 2179 ob* činam), toda praviloma nikdar v denarju, temveč v dobrih knjigah. Mesta, ki imajo nad 10.000 prebivalcev morajo ustanoviti uradno mesto knjižničarja s popolno srednješolsko izobrazbo in enoletnim knjižnic* nim tečajem v državni knjižnični šoli. Mainj* ši kraji od 2000—10.000 prebivalcev pover* jajo dolžnosti knjižničarja izvoljeni osebi (honorarni), navadno učitelju, ki ima trite* denski knjižničarski tečaj. Za knjižničarje v malih krajih se vrše ob primernih prilikah in brezplačna predavanja, dobe tudi druga po* učna sredstva, in sicer brezplačno, da se nauče voditi knjižnice.
Prosvetni zbori pa skrbe potom izvolje* nih okrajnih (knjižničarjev nadzornikov za to, da se uvrste tudi v vaške knjižnice dobre knjige. Državno nadzorstvo nad knjižnicami vrše 4 knjižničarski inštruktorji.
Največ prosvetnih delavcev je na Če* škoslovaškem med učitelji. To trditev doka* zuje n. pr. statistika z Moravskega, ki šteje 2 Vi milijona prebivalcev. Izmed 6300 učite* ijev, organiziranih v Osrednjem učiteljskem društvu čeških jednot na Moravskem je de* lovalo v okrajnih in krajnih prosvetnih zibo* rih 1327, v knjižnicah in čitalnicah 1269, v gledaliških, pevskih in godbenih društvih 486 učiteljev. Učitelji so priredili 6343 ljudskih predavanj, 1491 »besedo« ž roditelji in učenci, 2457 gledaliških in lutkovih predstav za šol* sko mladino, 2698 gledaliških predstav za odrasle, 975 godbenih in drugih »naroldnih besed«, poleg mnogih drugih vzgojnih pri* reditev.
Tudi vojaštvo skrbi za izobrazbo moštva tako s številnimi knjižnicami in čitalnicami, (ki jih upravlja moštvo samo v takozvanih »Vojaških zavetiščih« in ki imajo sedaj 400.000 knjig, kakor tudi z različnimi kme* tijskimi in obrtnimi tečaji. Vojaki*analfabeti morajo obiskovati posebne tečaje, kjer se vsako leto nauči citati in pisati preko 4000 vojakov.
Opomba prevajalca. Za pričujoči poučni članek moramo biti piscu dr. Veleminskemu iz dna srca hvaležni. S kratkimi besedami nam je podal živo sliko inicijativnega dela za narodovo prosveto, ki ga vrši bratska dr* žava med narodom in to na podlagi dveh prosvetnik zakonov, ki sta menda edina v srednji Evrotpi. In če primerjamo podrobno ptosvetno delo naših bratov na severu z na*
šim, in če se dalje osokolimo do primerjave pomoči in podpore, ki jim jo deli država z našimi razmerami, potem se nikakor ne moremo ubraniti dojma, da se ,pri nas na* rodna prosveta smatra za nekaj nepotrebne* ga. Da bi pa naša narodna skupščina kedaj sprejela in napravila podobne prosvetne za* kone, kakršne ima Češka, tega pa ne bomo dočakali. Prej se bo zgodilo nasprotno, nam* reč da bodo vse kulturne prireditve tako ob*
davčene od vseh mogočih korporacij, da bodo siploh prenehale. Ali naj radi tega oibu* parno? To bi bila najslabša poteza, ki bi jo mogli storiti. V enem pa smo si s Čehi enaki in to je dejstvo, da je tudi pri nas največ prosvetnih delavcev imied ;učiteljsitvom, to nas dviga nad druge, nam daje moč in velja* vo. Tega se moramo seveda tudi zavedati in po tem dejstvu urediti svoje zadeve.
V Tržiču, 9. februarja 1928.
je stavil pismen predlog za izdelavo učnega načrta za kmetijsko nadaljevalne šole, ki se je odkazal odseku. Enako kot on se je za* vzel tudi tov. poverjenik za koncentracij* vsega pouka okoli enega glavnega predmeta, ki stoji sočasno v ospredju. Tov. Mejovšek je zagovarjal dveletno učno dobo s poukom v zimskih mesecih. Pokazal je na zgledih, d» se tudi v zimskem času lahko da pouku prak* tična smer. Opozoril je nadalje na pome* poučnih ekskurzij. Tov. Lovše je za kolikor možno praktično usmerjen pouk. Opozarja na pomen šolskega vrta. Glede vprašanja obveznosti obiska kmetijsko nadaljevalne šole je večina stala na odklonilnem stališču. Glede učiteljske izobrazbe se je tov. Mejov* šek zavzemal za enoletne tečaje. Običajni 5* do 6*tedenski tečaji morajo biti praktično urejeni in morajo učitelja uvesti v njegov* delo v nadaljevalni šoli. Najbolje je, da sto* jijo pod vodstvom izkušenega pedagoga* praktika. Spominja se v tej zvezi ranjkega tov. Črnagoja in tečaja na Grmu. Bila je iz* ražena tudi želja, da bi se na tečajih vršilo nekaj predavanj iz kmetskega narodoznan* stva in ljudske pedagogike — to predvsem za mlajše učitelje. Tov. Vauda se je dotaknil kmetijskega pouka na učiteljiščih. Tov. Ko* priva je izrazil svoje pomisleke, da bi štiri* tedenski tečaji tudi le za silo rriogli izvršiti svoje naloge. Naj bi se vršila dva taka tečaj* — eden pomladi, eden jeseni.
Po diskusiji so se izvolili člani maribor* skega odseka za nadaljevalno šolstvo, in si* cer tovariši: Mejovšek (kot sklicatelj), Kles menčič, Firm, Kramar, Puhr, Lovše in Juraa* čič. S tem je ustvarjeno tudi v Mariboru ognjišče našemu gibanju v pogledu na orga*
nizacijo nadaljevalnega šolstva.
•
Ta teoretična razglaibljanja so bila p«» verjeništvu UJU potrebna, da je zaslišal« mišljenje učiteljstva v posameznih vpraša* njih. Za posamezna področja se je ustvarila posebna struja, ki bo stremela za skupnimi smotri. Temelj na katerem bo poverjeništvo UJU gradilo dalje, je ustvarjen.	/
Ustvarjena je pa s temi sestanki sedaj tudi temeljita podlaga za pozitivne sklepe, ki jih bo lahko napravila pokrajinska skup* ščina in za II. izobraževalni tečaj pov. UJU, ki bo imel namen še bolj poglobiti učitelj* stvo v to sistematično, kolektivno delo slo* venskega učiteljstva.
Dasi počasi, vendar s sigurnostjo napre* duje poverjeništvo UJU po začrtanem pro* gramu, v smeri samoizobrazbe, reforme šple in izvenšolskega dela.
TVRDKA F. IN I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode «m dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otrošlc« konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke i» perilo, trikotažo, pletenine in druge modine predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtukarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Pet sestankov kulturnih delavcev pov. UJU.
Sestanka za gospodinjsko in kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Mariboru.— Ustanovitev odseka pov. UJU za nadaljevalno šolstvo r Mariboru.
(Konec.)
poverjenik in referent, ki naglaša, da je pri enoletnem tipu gospodinjske nadaljevalne šole nujno potrebno, da se sprejemajo vanje le zrelejša dekleta, da se kratki učni čas čim intenzivneje izrabi.
Pri točki: učni čas (letni, tedenski, dnev* ni) so posegli v debato razen referentov in poverjenika tov. Mešičkova, Golobova, Lev* stikova in tov. Vauda. Stavljeni so bili pred* logi, kako urediti pouk, da bo voditeljica go* spodinjske nadaljevalne šole en dan v tednu popolnoma prosta pouka v osnovni šoli.
Obširna diskusija se je razvila v vpra* šanju izobrazbe učiteljic. Udeležile so se je razen referentov in poverjenika tov. Kožu* hova, Brataniceva, Mešičkova, Gojobova, Levstikova in Godčeva. Tov. Brataniceva in Levstikova sta za to,, da bi se glavni tečaj za učiteljice spopolnil ob primernem letnem času s kratkimi tečaji iz onih panog kmetske* ga gospodinjstva, ki se v glavnem tečaju niso mogle upoštevati, n. pr. iz vrtnarstva in mle* karstva. Glede tečajev za učiteljice je pre* vladovalo mnenje, da se naj vanje spreje* majo le učiteljice, ki imajo že nekaj izkušenj v gospodinskih poslih, ker ne more biti na* loga teh tečajev, da bi se ukvarjali s poda* vanjem osnovnega znanja v gospodinjstvu. Tov. Pleškova je stavila konkretne predloge glede ureditve tečajev in glede kraja, kje se naj vršijo.
Druge točke so se radi pičlega časa bolj na kratko obravnavale. V mariborski odsek za nadaljevalno šolo so bile izvoljene tov. Levstikova, Mešičkova in Skrbinškova. Z bo* drilnimi besedami za nadaljnje delo v zapo* četi smeri je poverjenik zaključil uspelo Zborovanje.
SESTANEK UČITELJIC V MARIBORU DNE 4. FEBRUARJA.
Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je udeležilo ankete o gospodinjskem nadalje* valnem šolstvu 42 tovarišic in precejšnje šte* vilo tovarišev. Večina udeleženk je bila iz oddaljenih krajev, kar priča o resnem poj* movanju velike naloge, pred katero stoje osnovnošolske učiteljice. Pripravljena po iz* črpnih referatih tov. Mencina in tovarišice Pleškove je bila debata stvarna in plodna. Vodil jo je tov. poverjenik Andrej Skulj na osnovi glavnih točk referatov. Omeniti ho* čemo iz nje na kratko samo nekatere misli in predloge, ki so se posebno podčrtali.
K prvi točki: O nalogah, ciljih in učnem načrtu gospodinjskih nadaljevalnih šol sta obširneje govorila tovarišica Kukovčeva in tov. Vauda, ki sta se olba odločno zavzela za to, da se pouk ne omejuj zgolj na praktične gospodinjske posle, ampak skrbi tudi za spilošno izobrazbo in državljansko vzgojo gojenk, enako kot kmetijsko nadaljevalne šole za fante in to ne le, ker se nahajajo naše kmetske gospodinje pogosto v položaju, da morajo zastopati in nadomestovati moža v javnem življenju in pred oblastmi, ampak tudi iz načelnih razlogov, ker se borimo za enakopravnost žene v javnem življenju. Rcf. Pleškova je mnenja, da ljudstvo teži pred* vsem za izboljšanjem svojega gospodarskega položaja in mora gospodinjska nadaljevalna šola priti tej težnji nasproti. Tov. Mešičkova opozarja na praktični pomen pouka v kuha* nju. Tov. poverjenik A. Skulj pripominja, da je gospodinjska nadaljevalna šola najbolj potrebna oddaljenim, kulturno in gospodar* sko zanemarjenim krajem in mora biti pouk prilagoden primitivnim razmeram in potrebam teh krogov. Referent zaključuje, da se mora radi pičlega učnega časa pouk omejiti na najnujnejše in najvažnejše, da pa mora imeti učiteljica vso svobodo pri izbiri učne snovi z ozirom na krajevne razmere.
Tudi glede učne dobe in starosti gojenk so bila mnenja deljena in ddbata živabna. Udeležile so se je razen ¡referentov in pover* jenika tovarišice: Brataničeva, Kožuhova, Mešičkova, Levstikova ter tov. Vauda in Hu* dales. Tov. Kukovčeva se zavzema za 3 let* nike, ki se naj priključijo osnovni šoli. Tov. referent, tovarišici Brataničeva in Mešičkova zagovarjajo enoletni tip šole kot provizorij, ker je to za enkrat edino možen splošen tip na kmetih. Tov. Vauda je iz vzgojnih ozirov odločno proti temu, da bi se sprejemala v gospodinjsko nadaljevalno šolo šele dekleta od 16. leta naprej, opozarja tudi na to, da so kmetska dekleta v tej starosti po velikem delu že v službi. Tov. Kožuhova in Kukov* čeva govorita v istem smislu, zadnja opozarja na slabe posledice v moralnem oziru, ako prepuščamo dekleta v najnevarnejši dobi samim sebi. ITov. Mešičkova, Brataničeva, Levstikova in tov. Hudales so za sprejem starejših deklet, ker so učni uspehi boljši in govorijo za prekinitev pouka tudi psihološka izkustva. V istem smislu se izjavljata tudi
SESTANEK UČITELJEV V MARIBORU DNE 4. FEBRUARJA.
Kot popoldanski sestanek je bil name* njen predvsem tovarišem iz mariborske Oko* lice, ki se zanimajo za poklicno vzgojo in izobrazbo naše kmetske mladine in so se na tem polju že v eni ali drugi smeri udejstvo* vali. Vabilu odseka pov. UJU za nadaljeval« no šolstvo se je odzvalo 18 tovarišev. Po po* zdravu tov. poverjenika A. Skulja je tovariš Mencin v kratkem referatu očrtal naloge in probleme, ki jih bo moral mariborski odsek za nadaljevalno šolstvo sporazumno z osred* njim odsekom reševati. Sledeča diskusija se je kratko dotaknila vseh teh vprašanj. Ude* ležili so se je razen referenta in poverjenika tov. Mejovšek, Firm, Klemenčič, Kramar, Lovše, Vauda, Kopriva in Hudales. Tovariš Firm kot član oblastnega šolskega odbora nam je zagotovil naklonjenost te korpora* cije v naših stremljenjih. S tem je sprožil vprašanje uradne kompetence pri organiza* ciji nadaljevalnega šolstva. Tov. Klemenčič je povdaril potrebo dobre strokovne izobraz* be učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol in solidarnega dela vseh vzgojnih činiteljev pri našem delu. Tov. Kramar pogreša vrtnarskega nadzornika za mariborsko oblast. Tov. Vauda
HF" Nabiralni bloki za Mladinsko Matico so razposlani na šolska upraviteljstva! "«Pf
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
Drugi razred. I.
Izleti: V vasi sosednjih občin; v so* sednje vasi, kjer je županstvo, fara, šola; na gradove v sosednjih občinah; na hrib, od ko* der se vidijo dnuge občine.
Srehodi: Po njivah; travnikih; vrto* vih; gozdovih; ob potoku; po hribu. Sprehodi naj se vršijo jeseni, pozno jeseni, pozimi, zgodaj spomladi, pozno spomladi, poleti. Nabirajo se rastline, rudnine, hrošči, metulji in druge žuželke, bube in ličinke, preizkuša se zemlja in opazuje delo. Na vsakem spre* hodu se opazuje le eno, n. pr. rast trave na nižinskih in mokrih travnikih, rast trave na višinskih in suhih travnikih, rast žita na pe* ščeni zemlji, rast žita na ilovnati zemlji, ple* vel med krompirjem, plevel med žitom. Otrokom je treba povedati, kaj naj opažu* jejo, s čim naj primerjajo in kaj naj nabi* rajo; zavedati se morajo, kaj je naloga opa* zovanja.
Obiski: V mlinu; na vodni žagi; na parni žagi; pri mizarju; pri zidarju; pri ko« vaču; pri kleparju; pri tericah; pri predicah; pri tkalcu; v mlekarni; pri ogljenicti; pri apne* niči; v pravilnem hlevu; v modernem svinja* ku; pri oranju s Sachovim plugom; pri setvi s sejalnim strojem; pri oranju s kultivator« jem; pri plevenju z oplevalnikom; pri oko*
pavartju in osipavanju z okopovalnikom in osipalnikom; pri košnji s strojem; pri grab* ljenju s konjskimi grabljami; pri izkopava* nju krompirja s strojem za izkopavanje; pri mlatilnem stroju na roke; pri mlatilnem stroju z živino; pri mlatilnem stroju z mo* torjem; pri čiščenju žita s čistilnikom; pri čebelarju; na županstvu; na pošti; v cerkvi.
Zbirke: Jesenske cvetice na vrtu; li* sti jesenskih cvetic in drugih rastlin na vrtu; jesenski sadovi na vrtu; semena jesenskih cvetic in drugih rastlin na vrtu; jesenske cvetice in druge rastline po travniku; jesen* ski podzemski sadovi na njivah; jesenski nadzemski sadovi na njivah; jesenski pleveli po njivah; vrste užitnih gob; vrste strupenih gob; vrste lišajev; vrste zajedalcev; orume* neli listi sadnih dreves; orumeneli listi gozd* nih dreves; orumeneli listi grmov; vrste žit* nega semena; mladike sadnega drevja; enoletne in večletne mladike gozdnih dre* ves; enoletne in večletne mladike grmov; vejice lončhic; cvetovi lončnic; semena gozdnih dreves; sadovi grmov; semena ple* velov; jagode zelišč v gozdu'; vrste storžev in semen iglastih dreves; zgodnje pomladan* ske vrtne cvetice; cvetje sadnih dreves; ve* jice grmov spomladi; zgodnji pomladanski pleveli po njivah; zgodnji pomladanski ple* veli po mokrih travnikih; zgodnji pomladan* ski pleveli po suhih travnikih in pašnikih; zgodnje pomladanske cvetice po gozdu; zgodnje pomladanske cvetice in zelišča ob vodi; listi sadnih dreves; cvetje raznih dre* ves; cvetje gozdnih grmov; cvetje raznih dreves; cvetje lepotičnega grmovja; listi gozdnih grmov; listi raznih dreves; listi le* potičnega grmovja; zelene vejice sadnih dre* ves; zelene vejice razni! : eves; zelene ve*
jice gozdnih grmov; zelene vejice lepotičnih grmov; zelene vejice sadnih dreves s sadovi; zelene vejice raznih dreves s sadovi; zelene vejice grmov s sadovi; zelene vejice lepo* tičnih grmov; vrtna zelenjava; vrtne cvetice letos vsejane; vrtne cvetice od lanskega leta; vrste krompirja; vrste žitnih klasov; vrste ječmenovih klasov; vrste koruznih rastlin s klasovi; vrste trav; vrste detelj; pozni po* mladanski pleveli po njivah; poznii pomla* danski pleveli po mokrih travnikih; pozni pomladanski pleveli po suhih travnikih in pašnikih; pozni pomladanski pleveli po go* zdu; pozne pomladanske cvetice, zelišča in drevesa ob vodi; poletni pleveli po njivah; poletni pleveli po mokrih travnikih; poletni pleveli po suhih travnikih in pašnikih; poletni pleveli po gozdu; poletne rastline ob vodi; vejice iglastih dreves; vejice iglastih dreves s storži; listi iglastih dreves; korenike raznih rastlin; čebulice; gomolji; korenine; stebla; listi; cvetovi; plodovi; zdravilne rastline; zdravilne korenike; zdravilni listi; zdravilni cvetovi; zdravilni plodovi; vrste lesa; vrste kamnov; vrste zemelj; vrste soli; vrste že* leza; hrošči; metulji; gosenice; bube; črvi; dlake raznih živali; perje raznih ptičev; jajčeca raznih ptičev; kače; kuščarje; umet* na gnojila; vrste raznih slam; posušeni listi; krma za živino, doma pridelana in kupljena v trgovini; barve; platneno blago; bombaža* sto blago; svileno blago; volneno blago; vla* kenca tkaninastih \ rastKin; volna; ^vrvica; niti; naravna in umetna svila; blago iz ka* meljne dlake; usnje; kože; krzno; klobuče* vina; olje; lepilo; žeblji; Tazne moke; vrste riža; vrste kave; trakovi; papir; listi inozem* skih rastlin; sadovi inozemskih rastlin; 1. rr* ste jabolk; 2. vrste hrušk.
Poizkusi: Ena gredica pognojena z apnenim dušikom; druga gredica pognojena s kalijevo soljo; tretja gredica pognojena s superfosfatom; četrta gredica pognojena z apnenim dušikom, kalijevo soljo in super« fosfatom; gredica posejana z zimsko ržjo; gredica posejana z zimsko pšenico; gredic« posejana z jaro ržjo; gredica posejana z jaro pšenico; gnojnica se pretaka skozi peščeno, glinasto, apnenasto, ilovnato, laporasto in humozno zemljo; v stekleni posodi, ki ima na dnu malo odprtino; fižolovo seme v mo« kri žagovini na svetlem; v temi; na papirj« pod gobo se naberejo trosi; iz kipečega mo* šta se prestreza oglenčeva kislina; posušena alga se zopet dene v vodo; ogljenčeva kisli« na, ki jo človek izdihava, se prestreza v velikem kozarcu; sveča ugasne nad gorečim ogljem; v .likalnik gorečega oglja se piha svež zrak; iz moke ali krompirja se napravi škrob.
Opazovanje: Dan in mesec; rojstni dan otrok; rast in teža otrok na rojstni dan; kje je solnce opoldne; merjenje sence na« vpične palice opoldne; kje solnce vzhaja in zahaja; luna in zvezde; poznavanje reči po duhu, glasu in okusu.
Pripovedovanje: O Turkih; gra* ščakih; Matije Gubcu; Nemcih; Srbih; Ko* sovem polju; Črnem Jiuriju; kralju Petru; kralju Aleksandru; Italijanih; podjarmljenih Slovencih; Rimljanih.
Slike: Turki; vitezi; Matija Gubec; Srbi v narodni noši; Hrvatje v narodni noži; bitka na Kosovem polju; Črni Jurij; kralj Peter; kraljeva družina; trpljenje Slovence* v Italiji; trpljenje Slovencev na Koroikem; Rimljani.
(Dalje prihodnjič.)
Damam z delete je posebno priporočljivo trajno kodranfe ia vodna onduladla. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanja vseh lasnih del se priporoča
M. Podkrajšek frizer za dame io gopde, [\M\rn
Sv. Patra cesta 12.
Koliko ilanov ste ie pridobili za Mladinsko Matico?
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
—z Zahteve državnega uradništva. Odi
bor »Zveze državnih nameščencev za Slove« nijo« je, razpravljajoč na svoji seji dne 24. t. m. o pozivu Glavnega Saveza na plenarno sejo dne 28. in 29. jan. ter o motivih, nave« denih v resumeju tega poziva, UGOTOVIL,
a)	da je sedanje gmotno stanje aktivnega in upokojenega državnega nameščenstva obupnejše, nego je bilo kdajkoli prej in
b)	da težke gospodarske krize, ki jo pre« življa država, ni povzročilo državno name« ščenstvo, ki je po veliki večini požrtvovalno in vestno opravljalo službene dolžnosti, marveč
c)	da pada vsa ta krivda in odgovornost za zavoženo gospodarstvo, ki preti upropa« stiti državo, na nesposobne vlade, ki v dese« tem letu ujedinjenja niso hotele ali niso znale ustvariti v državi reda, ter s preudarno no« tranjo politiko zadovoljiti najširših plasti naroda.
č) Odgovornost pa pada tudi na tiste koruptne državne nameščence, ki so mnogi na visokih mestih, izrabljajoč v samopašnc namene vsakokratno politično konjunkturo in smatrajoč državo za molzno kravo, zašle« dovali pred vsem le lastne osetbne koristi.
Zato se Glavni Savez
POŽIVLJA,
1.	da skuša z vsemi sredstvi izvesti sa« nacijo upravnega aparata, odstranitev nekva« lificiranega in koruptnega uradništva v vsej državi ter splošno depolitizacijo državnega nameščenstva.
Narodni skupščini naj se čim prej pred« loži načrt Zakona o pobijanju korupcije.
2.	Vlada naj ne posveča svoje pažnje samo posvečanju osebnih prejemkov za sod« nike, marveč naj ji je dolžnost, da se v enaki izmeri regulirajo plače tudi vsem ostalim uradnikom I. kategorije in v tem sorazmerno tudi nameščencem drugih kategorij, zvanič* nikom in služiteljem.
3.	Razlike, ki jih država dolguje držav« nim nameščencem za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, naj se likvidirajo vsaj tekom proračunskega leta 1928.—1929.
4.	Zagotoviti se mora državnim name« ščencem brezplačno lečenje tudi v samo« upravnih bolnicah, ker so prevzeli oblastni odbori poleg bremen, izvirajočih iz teh bol« nic, tudi vsa njihova aktiva s pravico do dr* žavnih subvencij ter bi značila ukinitev ugod« nosti člena 112. uradniškega zakona za ob« lastne odbore suficit, ki ni nikjer utemeljen.
5.	Civilne in vojaške kronske penzije naj se brez šikanoznih formalnosti takoj preve* dejo na dinarske. Za pravilnost in točnost podatkov naj odgovarjajo naredlbodavci ozi« roma blagajne, ki so kronske pokojnine do* slej likvidirale. Za pravilno prevedbo naj za« doščajo uradni zaznamki računovodstev brez predložitve originalnih dokumentov, ki so jih staroupokojenci med vojno večinoma poraz« gubili in se dado sedaj češče tudi proti de« narni odškodnini (takse v inozemstvu) težko obnoviti.
6.	Ker draginja ni padla, marveč glede mnogih življenskih potrebščin s,(stanovanja itd.) celo narašča, naj se vsa večja mesta (v Sloveniji Ljubljana in Maribor) uvrste v prvi draginjski razred.
7.	Izkušnja je dokazala, da je šlo mnogo hišnih lastnikov s 1. novembrom 1927 pri do« ločanju novih najemnin preko zlate paritete.
Zato naj vlada predloži Narodni skup« ščini nov stanovanjski zakon z veljavo od 1. maja 1928, ki bo v njem za državne name« ščence zagotovljena ista zaščita, kakor so jo uživali pred 1. novembrom 1927, ali pa naj zviša stanarino do izmere, ki bo ustrezala hišnim lastnikom in državnim nameščencem kot najemnikom. Naglasimo naj, da je zadnji stanovanjski zakon pripomogel k še večjemu
proletariziranju državnega nameščenstva. *
Pokritje višjih izdatkov za realizacijo pod točkami 2., 3. in 6. označenih zahtev bi mogla najti vlada v neprimerno večjih do« hodkih, ako bi se za prečanske pokrajine uzakonjena državna trošarina na vino in žga« nje proširila na celo državo.
Glavnemu Savezu se dalje NAROČA,
8.	da skuša z vsemi sredstvi preprečiti eventualno ponovno znižanje draginjskiih doklad.
Prav tako naj se brez odloga vse potreb« no ukrene proti nameravanemu obdavčenju draginjskih doklad državnih nameščencev.
9.	Pokojninski zaklad naj se za državne nameščence ustanovi šele tedaj, ko bodo njih ekonomske prilike z valorizacijo službenih prejemkov v toliko urejene, da odtegljaji za pokojninski fond zanje ne bodo pomenjali novih materialnih žrtev.
10.	Da državni nameščenci in državna uprava vsaj radi brezbrižnosti in malomar« nosti tovarišev državnih nameščencev ne bodo več trpeli materialne škode, naj Glavni Savez uveljavi ves svoj vpliv, da se bodo per« sopalne zadeve — kakršnekoli in kjerkoli — reševale z največjo točnostjo in z vso brzino.
11.	Upravni odbor Glavnega Saveza naj v vseh podrobnostih preudari in stori kon« kreten zaključek, ako in v koliko so naše organizacije dozorele, da bi se mogle v do* sego skupnih ciljev v skrajni sili poslužiti... v najkrajšem času tudi izdatnejših sredstev, kakor so brezplodne prošnje, resolucije, spo« menice, predstavke itd.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Splošne vesti.
ŠTEVILKE GOVORE. (Šolski upravi in učiteljstvu v razmišljanje.)
V	mariborski oblasti je bilo koncem no* vembra na 170 šolah razpisanih v stalno na« meščenje mest:
Upraviteljev 54, za 17 mest se je oglasilo ,33 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 37 mest; učiteljev 64, za 23 mest se je ogla« silo 52 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 41 mest; učiteljic 86, za 31 mest se je ogla« silo 162 prošnjic, brez reflektantinj je ostalo 55 mest. Skupaj 204, za 71 mest se je oglasilo 211 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 133 mest.
Ta žalostna statistika dovolj jasno osvet« ljuje razmere, v katerih se nahaja naše šol* stvo in učiteljstvo ter odpira zelo nerazve« seljivo sliko v bodočnost. Zdržim se vsakega komentarja. Dolžnost šolske uprave in na« šega učiteljstva je, da išče vzroke temu ne« •navadnemu in nenormalnemu pojavu. Da pa bode slika še popolnejša, navajam se sledeče značilnosti:
V	srezu Dolnja Lendava je bilo razpi« sanih 22 mest, a le 2 mesti imata prošnjike. Srez Murska Sobota ima 26 razpisanih mest, a le za 3 mesta so se zglasili reflektanti. Oj, ti naše ubogo Prekmurje, ž njim vred naše obmejne postojanke! — Nikdo ne prosi na sledeča mesta, za katera bi se pred vojno kar trgali: Muta, Sv. Lovrenc na Pohorju, Makole, Apače, Črešnjevec, Selnica, Sv. An« ton v Slov. goricah, Sv. Trojica, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Marko pri Ptuju, Zgornja Poljskava. Za Krčevino pri Mariboru je sa* mo 7 prošnjikov, za Konjice 2, za Hoče 20 prošnjic, za Ruše 20, za Slivnico pri Mari« boru 17, za Fram 17, za Vuhred 10, za Ko« njice 6. —ski.
—	Bloki »Mladinske Matice« nosijo zu« naj številko. Znotraj je treba številke vpi« sati, in sicer blokovo, ki ostane vedno ista za vseh deset listov, ter zaporedne za liste od 1 do 10. Listi so razdeljeni na tri dele: zunanjega (desnega) dobi naročnik, srednje* ga je vrniti »Mladinski Matici« v Ljubljano, notranji ostane nabiralcu naročnikov. Tako bo vsak čas mogoča kontrola, ali je kdo na« ročnik. Naročniki morajo svoje izkaznice shraniti. Na listih bodi natančno ime naroč« nika, torej tudi kraj, šola in razred!
—	Agitacija za »Mladinsko Matico«. Iz* kušnja uči, da ima le trajno delo uspeh. Kdor meni, da je že z enim opozorilom na* pravil, kar se da napraviti, se moti. Upora* bite vsako priliko, opozarjajte pogosto, stal« no na lepo priložnost! Čez osemsto šol ima* mo. Ako se povsod poagitira, bo »Mladinska Matica« ustanova, ki bo preživela rodove.
—	Mednarodna federacija učiteljskih društev v Parizu priredi letos svoj kongres v Berlinu, ki bo trajal od 12. do 17. aprila 1928. Za kongres je pripravljenih precej ve* liko število pedagoških predavanj in ekskurzij po Nemčiji, predvsem v mesta z dobro orga* niziranim šolstvom in vzgojevališči. — Udru* ženje Jugoslov. Učiteljstva v Beogradu je sto* pilo v zadnjem času v zvezo z mednarodno federacijo učiteljskih društev in se vrše poga* janja za vstop UJU v to federacijo. — Tudi kongresa v Berlinu se bodo udeležili odpo* slanci UJU iz Beograda. — Ako bi se hotel kdo iz Slovenije udeležiti tega kongresa na lastne stroške, naj javi poverjeništvu UJU v Ljubljani.
—	UJU član »Internacionalne federacije učiteljskih udruženj v Parizu«. Predsednik UJU Vlada K. Petrovič je prejel pismo od pomočnika glavnega tajnika federacije gosp. Lapjera, v katerem isti pozdravlja pristop UJU v federacijo in poleg drugega pojasni tudi, da mora vsako udruženje vplačati 25 dolarjev pristopnine. — Naknadno vplačilo, ki ni obvezno, vendar ga plačujejo vsa udru« ženja, znaša po 'A sant. za člana, kar znaša za 13.000 članov 65 dolarjev. — Istočasno je prispelo tudi pismo »Francoskega nacional* nega učiteljskega sindikata«, v katerem upra« va istega pozdravlja pristop UJU k federa* ciji, ker bo na ta način potom federacije mo* goča zveza med UJU in sindikatom in upajo, da bode mogla federacija ustvariti srečne domene internacionalnega izmirjenja.
—	Prijave za kongres Internacionalne federacije učiteljskih udruženj je poslati ta* koj, ker jih mora imeti Izvršni odbor UJU že 15. marca v rokah.
—	Za Jugoslovenski Dčaji dom v Beo« gradu je daroval oblastni šolski odbor v Beo« gradu 10.000 Din. Ravno tako je darovala tudi Učiteljska zadruga a. d. v isti namen 10.000 Din. Kakor se vidi napreduje zbirka za Dački dom prav dobro In potrebno je, da tudi Slovenija nekaj prispeva, zato tovariši (ice) spomnimo se te ustanove, ki bo služila le učiteljstvu UJU in šolski mladini.
—	Novi prosvetni minister g. Milan Grol jc prvikrat minister. Rodil se je 31. avgusta 1876 v Beogradu. V Beogradu je tudi dokon* čal filozofsko fakulteto, nakar je študiral še v Parizu. Pozneje je bil imenovan za drama* turga v narodnem gledališču. Od leta 1909. do leta 1924. je bil upravnik narodnega gle* dališča. Grol se je kot mlad mnogo bavil s politiko. Od leta 1912. je stalno član glavnega odbora »Samostalne stranke«, po vojni pa
Demokratske stranke. Prvikrat je kandidiral leta 1912. v Beogradu. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v Subotici. Leta 1924. je bil v Davidovičevem kabinetu državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, pozneje pa poslanik v Carigradu. Grol je znan kot dober časnikar in je bil glavni urednik znanega borbenega lista »Odjeka«, za časa svetovne vojne pa »Jugoslovanskega lista« v Ženevi. Za časa okupacije je načeloval presbiroju. Napisal je več brošur. Grol spada med najbližje Davi* dovičeve politične prijatelje.
—	Pedagoška centrala v Mariboru ima v nedeljo 4. t. m. ob 10. uri svoj redni občni zbor v risalnici državnega ženskega učitelji* šča na Zrinjskem trgu po sledečem vzpo* redu: 1. Poročila odbora in nadzorstva. 2. Eventualna izprememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Učiteljska društva naj pošljejo svoje delegate, izvolje« ne na svojih občnih zborih za Pedagoško centralo. — Herma Bračičeva, tajnica.
—	»Delovna šola« — mariborska oblast. Ob priliki očnega zbora »Pedagoške centra* le« se vrši tudi prijateljski sestanek zastop* nikov »Delovne šole« iz vseh srezov v svrho pogovora o raznih aktualnih zadevah. Zato pridite v nedeljo 4. marca ob 8. uri v Mari* bor na deško meščansko šolo! — E. Vr.
—	5. marca praznuje 60=letnico svojega rojstva učitelj v pok. in posestnik Franjo Zacherl, ki uživa ugled in je priljubljen vsled svojega ljudomilega značaja ne le samo v Ljutomeru, temveč tudi med vsemi sloji iz* ven Ljutomera. Rodil se je 5. marca 1868 v Feldbachu, a je prišel že v nežni mladosti v Ljutomer, kjer je bil njegov oče uslužbenec pri davkariji. Po dovršenem učiteljišču v Mariboru je učiteljeval dve leti pri Mali Ne* delji 7 let v Cezanjevcih in 27 let na deški osnovni šoli v Ljutomeru do svoje upoko* jitve leta 1925. Kot učitelj se je odlikoval s svojim šolskim delom, kar dokazuje njegova odlična ocena. Poleg šole se je zanimal naš jubilant posebno za godbo in petje. Obvlada večino instrumentov, posebno je slovel kot izboren čelist. Žal mu je bolezen pred 4 leti popolnoma onemogočila, da bi se še nadalje udejstvoval na tem priljubljenem mu instru* mentu. S svojo marljivostjo, delom in prijaz* nostjo si je pridobil zaupanje med tovariši in ugled med narodom. Ljutomersiko«gornje* radgonsko učiteljsko društvo ga je imeno« valo pred 3 leti častnim članom kot prizna« nje za njegove zasluge društvu v prid. Po« leg tega je časten član več drugih društev. Tudi danes še naš jubilant deluje kot mestni občinski svetovalec, kot neumorno delaven, knjižničar Čitalnice, kot agilen predsednik sadjarske in vrtnarske podružnice, kot vesten blagajnik pri Hranilnici in kot navdušen ka« pelnik mestne godbe. Vrlemu tovarišu iskre* no čestitamo k 60*letnici z željo, da bi še ostal mnoga leta ohranjen nam, svoji ljubez* nivi gospe soprogi in svojim otrokom, od katerih je ena hčerka strokovna učiteljica v Mariboru, druga je učiteljica v Ljutomeru, sin pa je kapetan pri 17 pp. v Sremski Mi* trovici.
—	Oficijelne naloge učiteljstva v prvi polovici tekočega šolskega leta: nabiranje za kraljev spomenik, nabiranje za Dački dom, nabiranje pirhov, nabiranje za Jadransko stražo, nabiranje za male avijone; naročiti »Naše gorice«, naročiti »Popotnika« in »Slov. učitelja«, naročiti »Prirodne sile«, naročiti karto mariborske oblasti, naročiti Reharjeve pesmi, naročiti Jančičevo risanje, ustanoviti podmladek Rdečega križa, naročiti Mladinsko Matico, naročiti Šolsko Matico itd. Vpra* šamo: kateri uradniški kategoriji se še po* veri toliko idealnega posla? Ravnajmo se po geslu: Pričnimo delati enkrat tudi za svoje ustanove in nehajmo tlačaniti drugim!
—	Prosvetni oddelek v Mariboru vpra* šamo interesirani (Dopis): zakaj se je pre* klical razpis službe šolskega upravitelja na Humu z dne 24. novembra 1927?
—	Odlikovanja. Z redom Sv. Save IV. vrste; ravnatelj moškega učiteljišča v Ljub* Ijani g. Anton Dokler, ravnatelj ženskega učiteljišča v Ljubljani gosp. dr. Ivan Orel in ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru g. Franc Kadunec. Z redom sv. Save V. razreda prof. drž. gimnazije v Kranju g. dr. Simon Dolar, prof. I. drž. gimnazije v Ljubljani g, dr. Vinko Šarabon in prof. telovadbe na uči« teljišču v Ljubljani g. Ivan Bajželj.
—	Še vedno je čas plačati članarino za Učiteljski dom v Mariboru za leto 1927. pred občnim zborom, kateri se vrši 19. marca 1928. Na to opozarjamo učiteljska društva mariborske oblasti, kakor tudi posameznike.
—	Uprava »Popotnika« obvešča vse one tovariše(ice), ki so vposlale posamezne šte« vilke (1—5) letošnjega [»Popotnika« upravi na razpolago, da bo uprava namesto direkt* nega nakazila, vknjižila pripadajoče zneske dotičnim društvom v dobro, kjer so posa« mezniki člani. Društvo bo o tem pravočasno obveščeno, nakar plača dotični društvu toli« ko članarine manj, kolikor ima prejeti za po« slane številke »Popotnika«. Neorganizirani člani prejmejo nakazilo direktno.
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse« buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
-	TOV. KONTRAKTUALCE, ki še niso sprejeti v državljansko zvezo kraljei vine SHS, poziva podpisani odbor, naj mu z obratno pošto sporočijo oblast, pri kateri so to prošnjo vložili ter dan in štev. vloge. — Odbor za k on t r a k * t u al c e p r i P o v. UJU Ljubljana.
—	t Antonu Draščku, šolskemu upravi* telju v Zalogu v spomin. Plakali so Poljski zvonovi in jokala je pesem nad svežo go* milo, ki je nanjo vsadilo ljudstvo, cvet res* nične, globokočuteče hvaležnosti. Solnce je pričelo zahajati za oddaljeno goro. Večerni mrak je legel polagoma po širni dolini in raz stolpa bele cerkve je donel večerni — zadnji pozdrav Tebi — dragi Tone — ko so Te spremile nepregledne množice na Tvoj novi — večni dom. Na zahodu je skoro že umiral solnčni žarek. Objela nas je vse, ki smo se poslavljali od Tebe, a se nismo mogli pošlo* viti, globoka žalost, ko so padale na Tebe zadnje grude v pozdrav. — Pred seboj gle« dam voščene sveče, a v duhu Tebe, ki držiš s sklenjenimi rokami, med odrevenelimi prsti Veliki križ, Tvoje večno plačilo. Življenja boj greni človeku življenje. — Te kupe trp« ljenja Ti nisi okusil. Morda Ti je grenila življenje pot, po kateri si hodil? — Ne! Po jasni začrtani poti si hodil, hodil po njej — zvest svojim vzorom, samemu sebi, vnet za napredek šole od takrat, ko si nastopil svoje prvo službeno mesto v Ljubljani, v Tvojem rojstnem kraju, ter nadaljeval to pot pri D. M. v Polju in v Zalogu. Tvoj grob, on Ti je znamenje vsega, znamenje truda, trpljenja, znamenje vsega živega, znamenje odpušča« nja, ako smo Te, katerikrat žalili. Odpusti nam! Blagor Ti, ki tukaj počivaš! Izpolnil si vse v polni meri, kar Ti je bilo naročeno! Bil si usmiljen, človekoljuben, vrl zaslužen učitelj, dobri upravitelj podrejenemu učitelj« stvu, vrli tovariš in zvest naš prijatelj. — Vse najlepše čednosti so bile v Tebi zdru* žene. — S Tvojo Ti prirojeno vljudnostjo in naobraženostjo si dajal po bogatih izkušnjah vsem prebivalcem Poljske občine dobre na* svete in navodila. Bil si narodu dober sve* tovalec, odkrit prijatelj, mladini dober uči* telj. Izven področja, ki Ti ga je začrtalo šol* sko delo, si dobil vedno toliko časa, toliko duševnih in telesnih sil, da si zadovoljno, z veseljem in z ljubeznijo sodeloval pri raznih domačih prosvetnih organizacijah. Vse svoje sile si utelesil v Tvoje dete »Zaloško čital* nico«. V njej si našel svojo uteho, v njej vedno pravo zabavo in veselje. Vanjo si zlil vse svoje srce, svojih uspehov si se veselil vedno le pod njenim okriljem. Smrtna kosa kosi — kosi neizprosno — bela žena pobira mlado in staro, pobira može v najlepši dobi
—	pobira može, ki bi s svojimi duševnimi močmi še lahko mnogo koristili. Trpljenja vezi si stol. Pred seboj gledaš večno Res* nico. Naš dragi Tone! Ti si iskal življenja smisel v ljubezni, v delu za svoj narod — dosegel si boljše življenje! Solzno mi je oko po onih solnčnih dneh, po spominih na Tvoje vrle čebelice. Danes, ko spiš v večno cveto* čem gaju, se Ti klanjajo nežne cvetice, ka« tere si tako ljubil; — žalostno brenče Tvoje čebelice okrog po zelenih livadah prihajajoče spomladi, katere vse se veseli; — iščejo Te. a Te ne najdejo več. V globoki žalosti ob Tvojem grobu je Tvoja družica, Tvoj edini
—	ljubljeni sinček. Solzijo za Teboj Tvoji učenci in učenke, Tvoji tovariši, žaluje na* rod, ki Te je ohranil v hajlepšem spominu.
—	V tihem grobu spiš nevzdramno spanje.
—	Utrudila Te je težka hoja; šel si od nas za vedno. Seme, ki si ga sejal, bode rodilo stoteren sad! Počivaj mirno, blago srce, ki si utripalo vedno za narod, domovino in mla« dino. Počivaj in odpočij si v domači sloven* ski zemlji, katero si ljubil nad vse in dal zanjo vse svoje življenje.
— Kupimo posamezne Stev. letošnjega „Popotnika"-. Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke 1—5„Popotnika* letošnjega letnika. Uprava jih nujno rabi in jih odvzame proti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številke naj se naslove na upravo UJU, pov. Ljubljana.
Zeleznato vino
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja w Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju.
in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1.
Delikatese, špecerija in vinarna
Mladinska Matica. Naša gospodarska organizacija. Poročila:
Poverjeništvo je bloke za nabiranje nas ročnikov razposlalo na vse šole. Od učitelj* stva je zdaj odvisna usoda nove stanovske ustanove. Ako se zberejo naročniki za vse razposlane bloke, bo učiteljstva položilo te* melj instituciji, ki bo v prihodnje določala vse naše mladinsko slovstvo, tako beletrijo kot znanstvo.
Kot je znano, sta obe prosvetni načelstvi (v Ljubljani in Mariboru) priporočili »Mla* dinsko Matico« po šolah. Obenem je mini* strstvo dovolilo zbiranje naročnikov. Tolike ugodnosti nima vsaka ustanova, zato tudi ne more biti izgovorov, da ne bi vsega storili, kar je sedaj mogoče. Ne zabite: čim več bo naročnikov, tem bolj se Ibo lahko »Mladinska Matica« razvila, tem lepših del bo lahko oskrbela naši mladini! Ustanova nima pro* fitarskih namenov, ampak stremi za tem, da dobi slovenska mladina zdrave, dobre du* ševne hrane. Kar bo prebitkov, to se bo vse vrnilo ljudstvu v obliki lepih mladinskih, bo* disi izvirnih domačih ali prevodov iz sve* tovne literature, bodisi leposlovnega ali znanstveno^praktičnega značaja, posebno v zvezi s tehniko in zemljedelstvom. Usta* nova je idealno zasnovana, pod okriljem po* verjeništva, torej vsega učiteljstva, oprta na poslednjega iz naših vrst. Tako je mogoče, da ne bo vasi, kamor ne bi prišle njene publikacije.
—	Knjižnice naj ne bodo brez knjig »Mladinske Matice«! Učiteljstvo ima povsod toliko vpliva, da se vse javne knjižnice lahko naroče na Matične knjige. Priložnost je, da dobe knjige za najnižjo ceno: tri knjige za 10 Din! Vrhu tega pa še izbrane knjige: Kresnice (z najraznovrstnejŠlim gradivom, statistikami iz produkcije in konsuma itd.), Jacka Londona in Sadjarčka!
—	Nemogoče! Z raznih strani je že pre* jela uprava Mladinske Matice sporočila o na* ročnikih. Neki tovariš pa je želel, naj mu pošljemo knjige na ogled. To ni mogoče. Ceno treh knjik smo določili tako nizko, da se krijejo stroški le, ako. zberemo 10.000 naročnikov. To število se da doseči, ako se zavzame vse učiteljstvo za ustanovo. Da, celo preseči moremo to število že koj letos. Ni pa mogoče tiskati knjig preden vsaj pri* bližno ne vemo, koliko bo naročnikov. Torej tudi ni mogoče pošiljati knjig na ogled, ker bi nas že najmanjše število izvodov stalo ti* soče in tisoče dinarjev. Mogoče je torej le eno, da se zberejo naročniki in naročnina. Za to je mesec dni časa, ako hočemo razpo* slati knjige že koncem maja. Poverjeništvo ne razpolaga z denarjem, da bi ga trosilo v negotovosti in tudi ne more prevzemati ni* kake odgovornosti za negotovo investirani denar. Tako tudi naročniki ne morejo v ni* kakem slučaju izgubiti svojega denarja.
Naporno duševno delo ubija! Varujte zato živce! Pijte rženo žitno kavo
ŽI KO.
Uiiteliski pravnik.
—§ Čudna navada. Pod tem naslovom je bil v 28. številki z dne 26. januarja v »To* varišu« članek, ki je ožigosal navado, da se naprti zlasti mladim tovarišicam po več raz« redov ter preveliko število ur. Opozarjam vse prizadete na § 51. drž. šol. zakona, na § 135./a izvrš. odredb v 5. Končnikovem zvezku in na odloka Vel. župana v Mariboru P. br. 290/1 z dne 16. januarja 1926 in 292 od 23. sept. 1927 ter pozivam vse one, ki so po* učevali ali celo še poučujejo po dva razreda dnevno (menjaje dopoldne enega, popoldne drugega, kar se je razpaslo zlasti v zadnjih dveh letih), da nemudoma javijo Šolskemu upravnemu odboru v Mariboru (v roke tov. predsedniku A. Hrenu, šolskemu upravitelju Studenci p. Mariboru število tedenskih ur ter koliko so dobili za iste nagrade. Pri tej priliki bi opozoril vse tovariše, da se naj obračajo v vsakem slučaju potom svojih društev direktno na označeni naslov, ker se mu s tem, da ima v rokah tudi posamezne dokaze, olajša delo. Nikakor pa ni pravilno, da se obračajo prizadeti potom »Tovariša«, anonimno in popolnoma splošno na orne* njeni odbor. — Planer.
—§ Iz šolskega življenja. Sreski poglavar v Mariboru je izdal vsem krajevnim šolskim odborom okrožnico, katere zadnji odstavek se glasi: »Prepis sejnega zapisnika o volitvi in seznam izvoljenih z navedbo imena, stanu in bivališča, je semkaj javiti, eventuelne pri* tožbe zoper volitev članov krajevnega šol* skega odbora se vlagajo v roku 8 dni po dne» vu objave izida volitve pri sreSkem pogla* varju, ki o njih razsoja. Ako po preteku omenjenega roka ni bilo pritožbe, je volitev pravomočna.« S tem je dana tudi učiteljstvu možnost, da se pritožimo zoper vsakega v šolski odbor izvoljenega člana, o katerem se lahko dokaže, da je nasprotnik šoli in uči* teljstvu, ki n. pr. svoje otroke neredno po« šilja v šolo in je bil že morebiti izkazan in kaznovan zaradi neopravičenih šolskih za* mud, ki je prišel v šolo razgrajat, ki hujska proti nam in je žalil naš stan, ki je alkoholik i. dr. Je to itak že vedno naša zahteva, da naj bodo v šolskem odboru ljudje, ki so pri« jazni šoli in učiteljstvu in so vedno za na* predek šolstva. Iz teh razlogov bi bilo tudi dobro, če bi se predsedniki krajnih šolskih odborov volili, kajti jih je več ko polovica takih, ki protestirajo vedno in proti vsemu (najbolj pri sestavi proračunov, da si s tem zasigurajo volilce za prihodnje volitve), kar bi se moralo in lahko ukrenilo v prid šolstva.
Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor »Učiteljskega zdraviš liškega doma v Rogaški Slatini«, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. marca 1928 ob 9. uri v po« slopju mestne deške osnovne šole v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o zadružnem pošlo« vanju leta 1927.
2.	Poročilo nadzorstva.
3i Odobrenje računskega zaključka »za leto 1927.
4.	Citanje revizijskega poročila Zadruž* ne zveze.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Dol, dne 25. februarja 1928.
Načelstvo.
—g Gg. članom načelstva in nadzorstva »Učit. zdravil, doma v Rogaški Slatini«, r. z.
z o. z. se naznanja, da se vrši 11. marca 1928 pred občnim ¿borom v istem prostoru ob 8. uri zjutraj seja načelstva, ob poldeveti uri pa skupna seja načelstva in nadzorstva. Pob noštevilne udeležbe prosi načelnik Ant. Gnus.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh prejmete položnice za 162. do 164. smrtni slučaj, in sicer: Anton Drašček, Za» log, Ivana Škerjanc, Ljubljana in Ivan Kut* ner, Ljubljana. Vsi smrtni slučaji so iz me* seca februarja t. 1., v januarju ni umrl noben član. Članski prispevek s poštnino znaša za samce 16 Din, za poročene pare 31 Din, za* mudnikom sem pa prištel še zaostanek. Pro* sim, nakažite te zneske takoj po prejemu položnice. — Na zadnji odborovi seji (23. februarja 1928) je bilo 61 priglašencev spre* jetih za člane. — Učit. Samopomoč ima 1. marca 1928 2165 članov, posmrtnina tega dne znaša 10.825 Din.
UČITELJSKI DOM V MARIBORU
ima dne 19. marca t. 1. ob 9. uri v risalnici deške meščanske šole v Mariboru svoj občni zbor s sledečim vzporedom:
1.	Zapisnik poslednjega občnega zbora.
2.	Poročila društvenih funkcijonarjev in nadzorstva.
3.	Določitev članarine za leto 1928.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev novega upravnega in nadzor* ■ stvenega odbora.
6.	Predlogi.
Ako zbor ne bode olb določeni uri sklep* čen, se vrši uro kasneje drug zbor, ki sme sklepati pri vsakem številu navzočih.
Radi spremembe pravil, ki je nujno po* trebna, se vabijo člani k posebno obilni ude* ležbi in učiteljska društva se prosijo, da pošljejo na zbor svoje zastopnike.
Maribor, dne 25. februarja 1928.
Načelstvo.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil v soboto 17. marca v Glasbeni Matici. Za* četek ob 10. uri dopoldne. V nedeljo 18. marca odhod v Celje, kjer se vrši popoldne koncert.
—pev. V soboto 17. marca se vrši ob 10. uri dopoldne redni letni občni zbor Pevskega zbora 'UJU, (z običajnim dnevnim iredom!. Pričakujemo točne udeležbe! — Odbor.
Priporoma se
1.	DOGAN, zaloga pohištva
Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 17.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO* VOMEŠKI SREZ bo zborovalo v soboto 10. marca 1928 ob VzlO. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. O delovni šoli referira tov. B. G r a d. — Tajnik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA zboruje v soboto, dne 10. marca 1928 na osnovni šoli v Murski So* boti. Dnevni red je običajen s predavanjem. Začetek točno ob % 10. uri. Udeležba za vse člane obvezna. Vabljeni so tudi vsi tova* riši(ice), ki so nastopili službo v našem srezu.
= KRANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje 17. marca 1928 ob %9. uri v te* lovadnici kranjske gimnazije. 1. Situacijska poročila. Došli predlogi. 2. Reforma šole. O dosedanjih ukrepih poroča podpredsednik tov. Horvat. 3. Samoizobrazba. Poročila o poslovanjih krožkov. 4. Izvenšolsko delova* nje. Praktične preizkušnje z dekliškimi teča* ji; poroča ga. Bezlajeva iz Vokla. 5. Preda* vanje: Oton Župančič, predava ga. T. Joči« fova. 6. Slučajnosti.
= BELOKRANJSKO \ UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 10. marca 1928 ob 9. uri v Metliki z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo.
2.	Praktični nastop v III. razredu »Stevan Nemanja — ustanovitelj srbske države. Raz» govor. 3. Poročila krožkov. 4. Izvenšolsko delo — poroča tov. Ljubic. 5. Sprememba pravil — poroča tov. Živojinovič. 6. »Risa* nje v osnovni šoli III. in IV. razreda« — po» roča tov. Čelbular. 7. Slučajnosti. — Odbor.
UČITELJSKO DRUŠTVO UJU V RADOVLJICI je zborovalo na Jesenicah dne 14. januarja 1928.
I.	Situacijsko poročilo: Stanislav Žagar: a) 1. Poročilo seje širjega sosveta v Celju z dne 27. novembra 1927. — Zadeva Učiteljske tiskarne in UJU. 2. Deleži. 3. Volitve v disci* plinsko sodišče. 4. Povabilo v članstvo. 5. De* lovanje v krožkih. 6. Pravila UJU. 7. Mila* dinislka Matica. 8. Slučaj Moderndorfer. 9. Zveza državnih nameščencev. 10. Sporazum med UJU in Edinstvom.
Statistika: b) Število učiteljstva v okraju 122. c) Število članstva 59. č) Število udele* žencev 50. d) Zadeva UJU in Edinstva — Debaterji: Pibrovec, Vider, Razinger, Mrov* lje in St. Žagar. Sprejela se je soglasno re* solucija, .vet stališče društva, ki je bila odpo* slana poverjeništvu.
Glede novih pravil UJU poverja društvo odboru, ' da vse ipotrelbno izdela in poročilo predloži društvu v odobrenje.
Slučaj Moderndorfer. — Obvezali so se nabirati prostovoljne prispevke: Josip Napo* koj, J. Siherl in SI. Žagar.
Sklene se, da se po možnosti podpre akcija »Zveze državnih nameščencev«, da se vsaka šola naroči na »Naš Glas«.
II.	Samoizobrazba: a) Krožka dva. ¡b) Je* sendiški eden — Radovljiški dva. c) Jeseni* ški: 32. — Pri obeh: Liberalizem — Radovlji* ški posebej še: Brošura Fran jo Žgeč in de* lovna šola. Debaterji pri Jeseniškem: Pibro* vec, Vider, Razinger. Pri radovljiškem vsi.
III.	Reforma šola. Nastop tov. Pibrovca v I. razredu v smislu delovne šole.
IV.	Izvenšolsko delo — odpade.
V.	Z ozirom na važnost samodzobrazbt ,in deljeno mnenje članstva glede družbo* slovja in vzgojeslovja se sklene: 1. Da se na krožkih obravnava pol časa družboslovje ¡n pol časa vzgojeslovje z oizirom na delovno šolo. 2. Ker so nekateri člani izrazili bojazen, da bi se vsled nasprotnih svetovnih naziranj in političnih pripadnosti v ostrem razgovor'! ¡prišlo v prepire in spore, se pojasnuje, da ravno oster in odkritosrčen razgovor najde rcsnico in članstvo usposobi za jasno in proz no duševno delo in mišljenje. Pripomniti je treba k temu, da imej vsak član popolnoma prosto besedo, objektivno sodelovanje in izogibanje osebno političnih napadov pred* vsem v mislih. Tak način obravnavanja mota roditi uspehe in odkrito tovarištvo.
+ MARIBORSKO SRESKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto, dne 14. januarja v mali dvorani Narodnega doma.
1.	Situacijsko poročilo. Predsednik poda poročilo o seji širjega sosveta v Celju in iz* raža nado, da pridejo v obeh taborih zmerni uvidevni ljudje do veljave in da se bo za* deva s tiskarno in Edinstvom povoljno in v interesu naše stanovske organizacije rešila. Udeležba: od 129 včlanjenih je navzočih 79. Na novo sta pristopila tovarišica Valentič Angela iz Podove in tov. Andrej Roje iz Sv. Martina pri Vurbergu.
2.	Samoizobrazba=krožki. Glede smernic samoizobraževalnega dela se je razvila dalj* ša debata, ki je dovedla do zaključka, da bodi potek samoizobraževalnega dela veda. na kateri je osnovna šola in to je pedago* gika in nje pomožne vede. Organiziralo se je osem samoizolbraževalnih krožkov. Sklicatelji krožkov poročajo o sestankih Oio v Ljub; Ijani direktno — in tudi referentu za samo* izobraževalno det» tovarišu 'Mirku iV/feudi, šolskemu upravitelju pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Delovne zajednice. Tov. Vrane poda v jedrnatem referatu smernice, kako se naj delo po pedagošlkih samoizolbraževalnih krožkih vrši, da bo doseglo svoj glavni cilj, preorijentacijo učiteljstva v duhu sodobnih pedagoških zahtev.
3.	Reforma šole. Debata o razstavi po* izkusnega delovnega razreda v Studencih je dala pobudo, naprositi tov. Vranca, da nam dovoli od časa do časa hospitacije v svojem razredu, na kar je naprošeni rad pristal.
4.	Izvenšolsko delo: ? ?
5.	Slučajnosti. Sprejet je bil predlog dru* štvenega odbora, da UJU pov. Ljubljana de* laj na to, da pride z Edinstvom do sprave. Tov. Mejovšek predlaga, naj se da za pri* hodnje zborovanje na dnevni red razgovor o kmetijskem nadaljevalnem šolstvu. Spre* jeto.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 11. febru* arja 1928 v Kočevju.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 158; število članstva 90; udeležencev 54.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi nove člane in novega sreskega šolskega referenta tov. Pe* terlina in mu čestita k imenovanju. Omenja nekaj internih stanovskih zadev, ki niso mo* gle na vrsto pri zadnjem zborovanju. Pozi* va članstvo, da se s pravim ognjem udeležu* jejo bojev 'za naše stanovsko pravo, ki je v stalni nevarnosti, kar smo videli zlasti zadnje čase pri poskusu znižanja plač. Tu ni druge poti kot enoten nastop vsega uradništva. Na* dalje poroča o stanju združitve vsega uči* teljstva in omenja sijajne uspehe našega pevskega zbora, ki ga premalo podpiramo. Toplo priporoča agitacijo za »Mladinsko Matico«. Društvo ibo vodilo o uspehih točno evidenco. Na glasilo uradništva »Naš Glas« naj se naroče vsaj večje šole skupno. Razne zadeve, ki jih kdo iz kakršnegakoli vzroka noče javno izpovedati, naj se predlože pis* meno, lahko brez podpisa, predsedstvu.
Samoizobrazba: Krožki delujejo vsi tri* je. Imeli so po eden in dva sestanka in olb* ravnavali predpisano temo. Oziraje se na
slabe prometne razmere in čas, je bila ude* ležba prav povoljna. Priporoča se vztrajnost in redni mesečni sestanki. Tov. Lulik poziva one, ki se ne strinjajo s smernicami (temo) krožkov, da podajo svoje mnenje.
Šolska reforma? Tov. Klunova poda re* ferat »O poklicni vzgoji deklic«. — Pri raz* govoru se omenja, da je to komaj načeto po* lje pri nas in se izreče tov. priznanje, ker je to vprašanje sprožila.
Tov. Kmet priporoča o anketi za delov* no šolo v Ljubljani. Isti omenja zahtevo po kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Oblastnio dbor naj podpira to akcijo in poskrbi za izšolano učiteljstvo. — Sreski šolski referent tov. Peterlin sporoča, da so že odobrene postavke pri oblastnem šolskem odboru za to stroko in da se otvori za uči* teljstvo počitniški tečaj. — Zbor z zadovolj* stvom konstatira naklonjenost oblastnega odbora šoli in učiteljstvu.
Izvenšolsko delo. Pri krožkih se izvrši statistika o delovanju članov v prosvetnih in gospodarskih ustanovah. Tam naj se vodi tudi evidenca dela za »Mladinsko Matico«.
Slučajnosti: Tov. Kmet omenja zadevo tov. Merviča glede nameščenja, o čemer bo potrebno še govoriti in ukreniti nadaljnje.
Tov. predsednik predlaga: Poverjeni* štvo naj bi osnovalo evidenco prosilcev za službena mesta, d'a se s tem odvrnejo nepo* trebne prošnje in tudi nekoliko prekrižajo kriva pota posameznikov.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO , ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je zborovalo dne 15. februarja 1928 v Slovenjgradcu.
Statistika: Od 41 članov navzočih 37.
Situacijsko poročilo: Radi bol. dop. preds. tov. Purkharta, vodi zborovanje pod* predsednica tovarišica Gobec, ki je referirala o došlih dopisih.
Sklepi in predlogi:
a)	¡Pripombe (k p'r a(vif,l o m UJU. Prečitali so se oni členi projekta za »Pravila UJU«, ki ga je izdelal Izvršni odbor in na* pram kojim je poverjeništvo Ljubljana za* vzelo svoje stališče.
b)	Z ozirom na postopek pri volitvah se sklene, da se naj uporabljajo kuvertirane glasovnice.
c)	Glede »M ladinske Matice« se bo agitiralo; tov. Kopač prevzame funkcijo stalnega poročevalca.
č) V »M o d e r nld|or f e r j e v sklad« so prispevki prostovoljni; pos. uprav, si bodo napravili nabir. polo ter nabirali mes. pri* spevke v ta namen ter sami mes. odpošiljali nabrano vsoto UJU, Ljubljana, ki naj pošlje vsem šolam zato potrebne poštne položnice.
Šolska reforma: Sledilo je predavanje strok. učit. tov. Elize Kukovčeve »Učenčeve samodelavnost pri pouku«, kateremu je sle* dilo navzoče učiteljstvo z največjim zanima* njem. Predavateljica naglaša samodelavnost učencev ter pokaže pot do nje v posameznih predmetih. Vsi navzoči smo ji za krasno za* snovani referat zelo hvaležni ter želimo, da se bi tov. Kukovčeva kmalu zopet pojavila v naši sredini s kakšnim sličnim referatom.
Krožki: Referent samoizobražev. kr. tov. Zehrer, podaje pregledno poročilo delovanja pos. krožkov, iz katerega je razvidno, da se zavedajo vsi važnega pomena krožkov. — Za stalnega referenta samoizobraževalnih krož* kov je bil izvoljen dosedanji zač. ref. tovariš Zehrer.
Izvenšolsko delo: ? ?
Slučajnosti: Sklenilo se je, da se bo pri* hodnje zborovanje vršilo na eno soboto ob 9. uri. Natančneje sledi.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in soeialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5*—.
MOJSTRSKE VIJOLINE
fine, od Din 1000 naprej. Vse glasbene potrebščine. Novodobne strune, ki trajajo na leta. Popravila strokovno. M. Mušič, Ljubljana, Šelenburgova 6.
Priporoča se
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
LJUBLJANA
Dobra domača hrana. Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. — Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporoča BUČAR FR. restavrater.
yniAi/u/wi/wwwwwu/u/u/wi
SREČKO POTNIK IN DRUG l i Manufakturo
parna destilacija, izdelovanje sadnih marmelad ter sadnih sokov i. t. d.
' LJUBLJANA, METELKOVA ULICA ŠT. 13
A. Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
3 =1 3 3 31 3
3
3 3
3 3 3
3 3
3
NA OBROKE
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
M.BAH nasi.PREVORŠEK
LJOILJAHA, Resljeva cesta 7
E: g
g g
e e e e
E g
e
e g
e e e e e e
RAŽEM
Ljubljana, na Žabjaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe.
Ivan Pakiž,
Ljubljana, Stari trg St.20 Cenikov nimam; naročite izbiro.
Zaloga prvovrstnih švicarskih preciznih žepnih ur kakor: „Schaffhausen", „Omega*, „Zenith", ,Doxa\ „Longines' in „Cyma\ Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov ter jedilnega orodja itd. Vsakovrstne stenske ure in budilke, kolesje (Werke) za _hišne stoječe ure. Poročni prstani. Ustanovljeno 1912.

3 3 31
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Knjigarna, trgovina umetnine in muzikalij
Goričar & Leskovšek, Celje
priporoča svojo bogato zalogo slovenskih, hrvaških in srbskih knjig, kakor za preskrbitev vseh kjerkoli izislih
knjig slovenske književnosti. Bogato izbiro vedno najnovejših modnih journalov in
znanstvenih revij. Sprejemajo se naročila za vse tu- in inozemske leposlovne, strokovne, znanstvene revije in modne journale. Priporoča svojo bogato izbiro muzikalij kot klasične, moderne in za pouk vseh instrumentov.
E=
e é
é g
é e
Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino
iK s n
Ljubljana, Stritarjeva ul.7.
P. m. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke.
rtnnyn\ n\ /n/n /nro/n/n/ivivn/n/n/n /n/R/n/n/R/n/n /R /R/H
Prepričajte se o trpežnosti
Hotel TRATNIK
Ljabljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
q illx*. txxjtíukJULtjr. *.* a
prve kranjske vrvarne
Ljubljana
Sv. Petra cesta 31
In pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, Šutna 4
ANT.
BAJEC
LJUBLJANA
Pod Tranlo > Tel. 3222
^ Izdeluje šopke, vence, j trakove z napisi 1.1, d.
amttxmnm-mnni
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine, risarski in pisarniški papir vseh vrst, kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
I
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2

MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Mate Pliverič
brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c.
/n/ti /n /n /n /ivn/n /r /n/n nyn\K
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■
[ Pletilne stroje :
J vseh vrst na ročni in pletilni S 5 pogon in strokovni pouk nudi S
Fran Kos
■	Ljubljana, Židovska ulica št. 5. ■
■	■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu
:A
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2282.
Lovske puške,
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov. Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. — Se priporoča

F. K. KAISER
paíliai, Ljubljana, Šelenbomova ulica S

M.TIČAR, LJUBLJANA
VELETRGOVINA S PAPIRJEM
priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO.	NA DEBELO.
Zvezki po tovarniških cenah.
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
PINTER &LENARD, MARIBOR
bode izgledala
Mu ramovk

Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Vaša obleka
zopet kakor nova, akojo pustite kemično čistiti v
tovarni JOS.REICH
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenbnrgova ulica 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah.
<S>-<&
Priporočamo Ivrdke, Ki inserirojo v našem glasilu!

Tovariši!
Tovarišice!
Tovariši!
Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Telefon štev. 2421.
Vodnikov trg
Čekovni rac. 12416.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo. olje, mast, sploh vse spe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežninov. predpražnikom in
najfinejših in najtrpežnejših Čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišj cilj!
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci.
TovariSI I Tovarišice I Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njejl

"i - ! ' i

Šolske zvezke, pisanke, spisovnlce, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja iih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, konvikta v Ljubljani.
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in gospode.
STANKO KELŠJN
friseur
Ljubljana,
IIIIIHIIIHIHHIIIIIMIHIMIIHIIIIIHIIIHIIIIIHIIR 11)1
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
tiniin
UestDl trg 26 ^ stritarieva ulica 3
Tovarna pohištva
*
1.1, Naglas, Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
za plašče
in kostume
ravnokar došlei
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
UCITEUSKA TISKARNA
V	LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tiskn; brožure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — Boiski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki In beleinlce. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3.
UČITELJ/KA KNJIGARNA
V	LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leooslovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in Šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
Zahtevajte cenike!
RESTAVRACIJA »NOVI SVET«
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja
po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Vz.
Izborna štajerska ! in dolenjska vina dobite le g
ijiiniBMr"
^j^rfvrRsr.-vBTBrtsv. :ra.n uklo k man TrmrgTw^
FRANC STRUPI, Celje
Gröbming - Lesica - Mole:
Irbfkohrvatsko-
floveniki slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena & 45 Din.
Ilovenski-srbohrvaUki slovar ie v delu
USTANOVLJEN O LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8.
Krovec, htavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne knrjave.
Naprava strelovodov. KopaliSke in klosetne naprave.
B»S
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste" posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. == Najsolidnejše cene in točna postrežba.	—
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
I:	vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
Kmettki hranilni in posojilni dom ^
reglstrovana zadruga i neomejeno zavezo.	K
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje.
Brzojav: .Kmelskldem' LJubljana. Blagajnike me: Vsak delavnik od 8.-12V2 in od 3.-4V2. Rač. po«, hran. 14.257. Tel. 2847
STANJE VLOG: nad Din 15.000.000. J!
iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti
trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računa po dogovoru. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. PooblaKeni razprodaja!« sreik državne razredne loterij«.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum ▼ Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
t Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna* ▼ Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.