Leto LXVI
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
PoStnlna plačana ▼ gotovini.
V LJubljani, v sredo, dne 19. oktobra 1938
<ftev. 241 a

Sena 1.50 din
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797
L! prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Funhovi načrti
Nemški gospodarski minister dr. Walter Funk je pravkar dokončal veliko krožno po-tovauije i«) Jugoslaviji, Turčiji in Bolgariji. Povsod, v Belgradu, Ankari in Sofiji je povabil k sobi časnikarje dotične države ter jim v dolgih in podrobnostnih izjavah razlagal na-namen svojega potovanja, kakor tudi gospodarske cilje Nemčije na jugovzhodu Evrope. Na koncu svojega potovanja je posnel svoje vtise v novi izjavi, kjer se ni več pečal samo z gospodarskimi odnosi med Nemčijo ter to in to določeno južnovzhodno državo, marveč je podal zanimivo sliko o predstavi, ki si jo je Nemčija po priključitvi Avstrije in Sudetov napravila o gospodarskem razmahu v sredinji in južnovzhotlini Evropi kot »velikemu enotnemu gospodarskemu prostoru, kjer nastopa nemško gospodarstvo, bodisi kot kupec, bodisi kot prodajalec, v neprekosljivo vodilni vlogi«. Pohvalil se je, da so njegova prizadevanja našla povsod ra.zumevanje in da bo nemška vlndu nadaljevala pogajanja z Jugoslavijo, Turčijo in Bolgarijo, ki so vse tri obljubile, da pošljejo svoje gospodarske ministre v Berlin, da vrnejo dr. Funkov obisk in du zaključijo razgovore s podpisom odgovarjajočih gospodarskih pogodb.
Izjave nemškega gospodarskega ministra bodo morali s pridom prebirati diplomati, politiki in gospodarski ljudje. Diplomati, ker odkrivajo dr. Funkove besede čisto določene zunanjepolitične načrte, ki se bodo razvijali sicer na gospodarski ravni, a bodo Obvladali tudi čisto politične odnose Nemčije z evropskim vzhodom. Politiki, ker je dr. Funkov načrt, čeprav gospodarski v prvi vrsti, že zaradi tesne organske povezanosti gospodarskega in političnega življenja obcinem tudi pot, ki se je bodo z veseljem in z uspehom posluževali politični vplivi. Gospodarski ljudje pa zato, ker se bodo morali čisto z gospodarsko-denor-nega stališča začeti spraševati o posledicah, ki morajo nujno nastati, kadar je prodajalec postal povsem odvisen od enega samega kupca, ki je obenem zanj tudi edini dobavitelj.
Številke izvoiza in uvoza treh držav, ki jih je dr. Funk posebej omenil, namreč Jugoslavije, Bolgarije in Turčije, torej držav, ki jim hoče Nemčija v posebni meri nakloniti svojo gospodorsiko pozornost, dajejo nemškemu gospodarskemu ministru prav. Izvoz i<z Bolga-rije v Nemčijo se je od lota 1929, ko je znašal 4.2.4% vsega izvoza, do leta 1937 zvišal na 47%, in je s tem skoraj že dosegel polovico vsega izvoza. V še mnogo večji mori se kaže moč nemškega gospodarstva pri uvozu v Bolgarijo. Leta 1929 je Nemčija dobavila Bolgarom komaj 29.8% vseh uvoženih potrebščin. Leta 1957 pa je nemški uvoz v Bolgarijo dosegel že 58.2% vsega, kar Bolgarija uvaža iz tujime. Precej podoben je položaj v ostalih dveh državah. Tako je uvoz Turčije v Nemčijo zrasel od 13.8% v letu 1927 na 38.5% v letu t937, medtem ko je turški uvoz iz Nemčije od 17.5 v letu 1929 poskočil na 43.7% v letu 1937. Za Jugoslavijo veljajo sledeče številke: Leta 1929 jo Jugoslavija prodala Nemčiji komaj 24.1% svojega izvoza, medtem ko je naš uvoz v Nemčijo leta 1937 dosegel že 35.2%. Izvoz iz Nemčije v našo državo pa je od 32.9% v letu 1929 sikočil kar na 42.7% v letu 1937.
Gornje številke, ki veljajo seveda že za Nemčijo, povečano z avstrijski ozemljem, pa se bodo v znatni meni spremenile v prilog nemške izvozne in uvozne trgovine z Balkanom, odkar si je Nemčija priključila še sudetsko ozemlje, ki je bilo v posebno tesnih gospodarskih'odnosih z omenjenimi balkanskimi državami, kar pa se je do sedaj pisalo še v dobro Češkoslovaške. Nemšlki gospodarski^ minister je torej bil popolnoma upravičen, če je dejal, da nova z Avstrijo in sudetskimi deželami obogatena Nemčija nastopa v Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji kot kupec, ki stalno odkupuje več kot polovico vsega balkanskega izvoiza, in kot prodajalec, ki balkanski trg za več kot polovico zalaga z nemškim blagom.
To je položaj, pred katerim nikdo ne sme zapirati oči, pa naj ga presoja z ugodne ali neugodne strani. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji smo med zapad.nimi velesilami, to je pri Franciji in Angliji opazili iskreno voljo, da prideta balkanskim državam na pomoč z večjimi denarnimi posojili in blagovnimi krediti, tako da bi tem državam nudile večjo gospodarsko neodvisnost in s tem posredno utrdi e tudi politično samostojnost. Anglija je dala nokaj denarja Turčiji, Grčiji in Romuniji. Francija je od svoje strani ponudila denarno pomoč Bolgariji in se je pripravljala podpreti tudi Romunijo. Toda amgleško-francoska gospodarska ofenziva, ki jo imela pregleden namen okrepiti evropski vzhod in jugovzhod, da bi bil v stanu zoperstavljati se političnim pritiskom iz Evrope sem, je dne 30. septembra omahnila v Monakovem, kjer sta Nemčija in Italija stoodstotno uveljavili svojo voljo in dosegli, da sta se Francija in Anglija hkrati odpovedali vsaki samostojni politiki v srednji in vzhodni Evropi, prepuščajoč nemški in italijanski vladi, da po svojih vidikih urejujeta politične in gospodarske prilike v tem predelu Evrope. Ne samo, da se je francosko-anglcška gospodarska ofenziva sesedla, temveč je Nemčija takoj začela gospodarsko protiofenzivo, <la v polni meri izkoristi oslabelost svojih tekmecev in se gospodarsko zasidra, preden bi oni zopet mogli misliti na kakšno novo podjetnost x teli krajih. Nemška protiofeuziva je
v	v	f
Se ena os: Baltik — Črno morje
Francoski vojaški lisi snubi Madžare — v nadomestilo za ČSR
■ i _ _
Polkovnik Beck nenadno v Bukarešto
Pariz, 18. oktobra. TG. Odkar se je na konferenci štirih velesil v Monakovem dne 30. septembra končiioveljaviio podrla politika, ki jo je 20 let Francija zasledovala v Srednji Evropi in je Francija ta polom tudi sama priznala s tem, da je če-. škoslovaško, ki je bila njena zvesta zaveznica skozi 20 let, prepustila svoji usod', se že zopet pojavljajo razni novi načrti, ki naj bi pokazali, da bo Francija znova poskušata zavo-jevati si to ali ono postojanko v Srednji in Vzhodni Evropi, da bi za hrbtom Nemčije dobila protiutež za pritisk, ki ga čuti na svojih mejah. V to vrsto zaenkrat čisto zasebnih načrtov je treba šteti enega, ki je nanj namignil »Jour Eclio de Pariš«, ki, kakor znano, črpa svoje vesti na zelo vplivnih, predvsem vojaških mestih. Ta list piše v zvezi 6 sedanjim madžarsko-slovaškim sporom med drugim sledeče:
»Madžarska, ki je globoko sovražila našo zunanjo politiko od leta 1920 dalje, toda ljubila jo Francijo, ker je to v njenem izročilu. Zato je Madžarska danes tudi pripravljena, da pozabi vse stare zamere, samo če bo danes spoznala, da smo ji naklonjeni. Strah pred Nemčijo to deželo, ki strastno ljubi svojo neodvisnost, ne l>o vrgel v nemško naročje. Ne, to ni nujno. Če ho Francija znala na.iti . svojo ravnovesje in svojo nekdanjo moč, bi Madžarska sijajno nadomestila postojanko. ki jo je Francija do sedaj imela v Češkoslovaški.«
V tem smislu nadaljuje francoski list, da so vedno bolj kaže potreba, »da se na evropskem vzhodu ustanovi nov blok držav, ki bi segal oil Baltika do Črnega morja in bi objel Poljsko, Madžarsko, morda novo Češkoslovaško in Romunijo. Morda bi šel celo daljo proti jugu in dosegel obale Sredozemskega morja. Nastala bi v Evropi še tretja os, poleg osi Rim-Borlin in osi Pariz-London, in ki bi po obsegu in po svoji vojaški in gospodarski moči ne bila nič slabejša od ostalih dveh. Madžarska to potrebo čuti, rada prisluškuje, če o njej govorijo.«
Morda bomo sedaj bolj razumeli, zaknj se Madžarska in Poljska tako poganjata za skupne mejo na škodo Slovakov in Rusinov in zakaj bo prihodnje dni poljski zunanji minister Beck osebno prišel v Bukarešto, da tam pregovori ali vsaj pomiri romunsko vlado. Razumeli bomo tudi. zakaj Italija tako odločno podpira madžarske manjšinske težnje.
Francoski list pristavlja, da naj bi bila Madžarska modra. Čemu si dela nasprotnike, ko nasprotno potrebuje le novih prijateljev. Čemu išče novih ozemelj, da l)i jih podredila tujemu vplivu. Naj Madžarska misli na svojo bodočnost in naj posluša prijatelje, ki jih ima še dosti na evropskem zapadu.
Bukarešta, 18. oktobra. V političnih krogih, ki so navadno dobro informirani, trdijo, da bo
poljski zunanji minister Beck v najkrajšem času obiskal Bukarešto, da se razgovori s kraljem Karlom o zadnjih mednarodnih dogodkih. Mislijo, da pride Beck v prvih dneh prihodnjega tedna, takoj ko bodo končane vojaške vajo romunsko armade.
Varšava, 18. oktobra. AA. (Havas.) Zunanji minister Beck je nocoj ob 22.50 odpotoval iz Varšave v Bukarešto.
Kako v Parizu gledajo na nemške načrte na Balkanu
Pariz, 18. oktobra. TG. Tukajšnji »Escolsior« sc v obširnem članku bavi s potovanjem nemškega gospodarskega ministra po Balkanu ter z njegovimi izjavami o bodočem tesnem gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in južno Evropo. List presoja trenutni položaj in pristavlja, da je to neizbežno po tem. kar se je zadnje tedne zgodilo na politični pozornici. Toda iz verodostojnega vira ima obvestilo, da se druge države ne bodo dalo kar meni nič telii nič izpodriniti i/, teh krajev in da bodo Francija, Anglija, Italija in Amerika složne v tem. da si ohranijo na Balkanu svoje dosedanje gospodarske postojanke. Južnovzhodna Evropa da mora ostati odprta svobodnemu gospodarskemu tekmovanju.
Pred sporazumom med Prago in Madžari
Točen položaj, v katerem se nahaja češkoslovaško-madžarski spor, še ni bil od nobene strani uradno pojasnjen. Gotovo jc, da so sc pogajanja ie začela ali da se ImhIo danes ali jutri obnovila. Ni pa znano, če se bosta še sestali madžarska in češkoslovaška delegacija, ki sta ihorovali v Komarnu, ali če so bodo pogajanja razvijala s pomočjo redne diplomacije. Nadalje je gotovo, da sta Nemčija in Italija dali pomirjevalne nasvete tako v Budimpešti kakor v Pragi in da ho na podlagi tega Češkoslovaška ponudila nekoliko več, kot je do sedaj ponujala, a da bo tudi Madžarska zahtevala nekoliko manj, kot je do sedaj zahtevala. Povsod prevladuje vtis, da je zamisel enostavne zasedbe Podkarpatske Rusije po Madžarih padla popolnoma v vodo — to pa na pritisk Nemčije. Tudi madžarska zahteva po Bratislavi jc odpravljena končnoveljavno. Zanimivo je, da Italija in Nemčija nista hoteli sprejeti madžarskega predloga, naj spor uredi konferenca štirih velesil in da sta raje pritisnili na Prago in Budimpešto, da sc sami sporazumeta. Poznavalci razmer pravijo po inozemskih listih, da konfererence zato ne marajo sklicati, ker bi tam prišlo do izraza nesoglasje Nemčije in Italije glede Podkarpatske Rusije. Splošno pa položaj presojajo mirno. Madžarska mobilizacija nikogar ni razburila.
Madžari dobe Košice...
Proga Praga-Romunija ostane Slovakom
Praga, 18. okt. b. Trenutno v pogajanjih med Madžarsko in Češkoslovaško ni nastal noben nov trenutek. Iz zanesljivih virov poročajo, da 6e nameravala češkoslovaški zunanji minister Chval-kovsky in madžarski zunanji minister Kanya v najkrajšem času sestati, morda še v teku 24 ur. Računajo, da bosta danes Berlin in Rim pritisnila v tej smeri v Pragi in Budimpešti. Omenjajo tudi, da se bosta oba državnika sestala v kopališču Pištanju. Upati je, da se bosta obe stranki sporazumeli, da češkoslovaška odstopi Madžarski brez glasovanja področje južno od B r a -tisave, takoimenovani »Žitni o s t r o v« ob Ikru vse do Lučenca, vključno Košice. Področju do železniške proge, ki vodi skozi Berenkovo, so 6e Madžari odpovedali, kakor tudi težnjam na Bratislavo in Užhorod, ki postaneta prestolnici novih samoupravnih vlad Slovake in Podkarpatske Rusije. Kot protidarilo pa zahtevajo Madžari Košice, da bi dobili vsaj eno večje mesto. Kaže, da so češkoslovaške oblasti pripravljene zadovoljiti tej želji Madžarov za nekatere druge odstopke, ki bi jih mo,rala dati Madžarska. Gre namreč za mednarodno progo skozi Slovaško v smeri Romunije, ki teče ob madžarskih mejah. Po prvotnih madžarskih zahtevah bi bila ta proga pri Berenkovu presekana na več krajih. Pravijo, da so Madžari pripravljeni pustiti to progo nedotaknjeno, v zamenjavo pa zahtevajo Košice, ki jih bodo verjetno tudi dobili. V samih Košicah živi pretežno madžarsko in nemško prebivalstvo, medtem ko je le okolica slovaška.
V Londonu so mirni
London, 18. okt. b. »Daily Telegraph« poroča iz Budimpešte, da ima sedaj Madžarska po izvedbi mobilizacije petih letnikov pod orožjem pol milijona vojakov, V Londonu so nadalje mnenja,
da ni pričakovati za sedaj nobenih resnih dogodkov, kar dokazuje tudi dejstvo, da namerava britanski poslanik v Berlinu sir Nevile Hendcrson oditi na dopust za dva do tri tedne. Diplomati so trenutno zaposleni z odnosi med Anglijo, Italijo in Francijo, ki so tesno povezani s španskim problemom, na katerega rešitev čakajo z največjim zanimanjem. Vprašanje kolonij trenutno še ni aktualno.
Kalifa zaniha nesoglasje
med njo in Nemčijo
Rim, 18. okt. AA. Atefani: Diplomatski urednik Agencije Štefani piše: Dasi je položaj obele-ien s češkoslovaško - madžarskim sporom, pesimizem vendarle ni na mestu. Razgovori med slovaško in madžarsko delegacijo se bodo kmalu spet začeli in pričakovati je, da bo to pot dosežen sporazum. Za razumevanje položaja pa je treba še pripomniti, da so brez osnove vse špekulacije židovskega in boljševiškega tiska, ki hoče tudi glede Madžarske prikazati razdor med Italijo in Nemčijo. Češkoslovaško-madžarski spor bo rešen v popolnem sporazumu med Rimom in Berlinom.
Obsedno stanje v P. Rusiji Protesti proti razkosanju
Pragn, 18. oktobra. AA. Ilavas: V krajih Podkarpatske Rusije in v predelu okoli Bratislave do Košic, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje, je včeraj vladal popoln mir. Slovaška vlada proučuje v stikih z osrednjo vlado možnost nadaljevanja pregovorov med češkoslovaško in Madžarsko.
V Perečimi so bile včeraj velike manifestacijo za samostojnost Podkarpatske Rusije. Podkarpatski deželni zlxir je imel včeraj prvo sejo v Užborodu in je ob tej priliki izdal proglas na narod, v katerem protestira proti razkosanju Podkarpatske Rusije. Deželni zbor zahteva nadalje v resoluciji, da sc priključijo k avtonomni Podkarpalski Rusiji tudi rusinski okraji vzhodne Slovaške.
London, 18. okt. b. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da bi se danes morala pričeti delna demobilizacijo armade. Zaenkrat bo odpuščenih domov pol milijona rezervistov.
Naval na Litvo z dveh strani
Istočasen napad poljskega in nemškega tiska
Varšava, 18. okt. TG. Poljski tisk jo kakor na eno povelje začel napadati litvansko vlado ter ji očitati, da zatira poljske manjšine. V poluradnem časopisju je vse polno groženj, da si Poljska ne bo pustila dopasti, da bi Litva terorizirala poljske manjšine, in da bo storila potrebne ukrepe, da preganjanja nehajo. Zastopniki poljske manjšine v Litvi so poslali v Varšavo dolgo spomenico, v kateri so pritožujejo nad svojim položajem in zahtevajo nujno pomoč od Poljske.
Značilno je, da jo skoraj istočasno začela razvijati silno delavnost tudi nemška narodna manjšina, ki jo v Klajpcdi (Memelju) zbrala ter po svojih zastopnikih sprejela sklep, da mora litvan-ska vlada takoj vrniti memeljskemu ozemlju samoupravo. Litvanski vladi je postavljen rok do 1. decembra. Nemško časopisje srdito napada Litvo in grozi s protiukrepi.
Vsa turška vlada okrog umirajočega Atalurka
Carigrad, 18. okt. A A. Reuter. Predsednik turške vlade in večina ministrov so nahaja stalno v dvorcu Dolina Bagčo, kjer leži nevarno bolan Ataturk.
uspela in tudi drugače mogoče ni bilo Južno-vzhodne države, h katerim je s stališča Nemčije sedoj treba prištevati tudi Češko-Slovušiko, pač ne morejo živeti samo od oboževanja abstraktnih vrednot, kakor so zapadne velesile predolgo mislile, da je mogoče. Prilagoditi so se morale novemu položaju, ki so ga zapadne velesile zlasti pomagale ustvariti in utrditi.
Pri presoji novega vstajajočega gospodarskega življenja v srednji in južnov/.hodni Evropi, kot se nam prikazuje iz dr. FunkoviJi izjav in iz mrzlih številk blagovne izmenjave, in proti kateremu bi zaenkrat bila vsaka borba huda, pa ne smemo pozabiti, dn imajo vse države, ki naj bi bile odslej deležne glavne
nemške gospodarske dobrohotnosti, v rokah sredstvo, da te — sicer dobrodošle — simpatije regulirajo in si pri vsem nasprotnem videzu ohranijo samoodločbo v nemajhni meri: za svoje blago, ki ga Nemčiji prodajajo in ki ga Nemčija nujno potrebuje, noj sprejmejo v plačilo le delni odkup nemškega blaga, za ostalo naj po zahtevajo plačilo v zlati valuti.
Mislimo, da Iki prav to vprašanje odplačevanja v zlati valuti trenutno edini regulator, ki bo preprečil, dn bi gos|xwla rsko sodelovanje med Nemčijo in južnovzhodnimi državami ne postalo vir kakšnih političnih neprijetnosti. Vemo, da bo to pri prihodnjih pogajanjih igralo veliko vlogo.
Jutranje sporočilo o stanju zdravja predsednika turško republike pravi, da so splošno stanje zdravja ni spremenilo, vendar pa jo Kemal Ataturk noč preživel mirneje. V vladnih krogih so mnenja, da predsednikovega življenja sploh no ho več mogoče rešiti. Po vsej državi vlada vzduš-no ozračje.
Carigrad, 18. oktobra. A A. (Havas.) Rosna bolezen predsednika republike Keniola Ataturka vzbuja v vseli turških krogih močno vznemirjenje, ki ga kažejo zlasti široki sloji naroda. To vznemirjenje jc dokaz velike ljubezni in hvaležnosti, ki jo ves turški narod čuti do svojega voditelja. Iz raznih turških krajev so prišla v Carigrad številna odposlanstva.
Zagrebška vremenska napoved. Nespremenljivo.
Zomunska vremenska napovod. Nastopilo bo pooblačenje v zahodnih in severnozahodnih krajih, medtem ko bo pretežno vedro ostalo poVBod drugod v državi. Jutranje megle bodo v doliaah rek in kotlinah. Toplota se bo dvignila.
Volivni boj seje pričel
Kacionalna JRZ stopa vedro v borbo proti združeni fronti od komunistov
do fašistov
Belgrad, 18. oktobra, m. I« vseh krajev v notranjosti države poročajo vodstvu JRZ, da so njeni pristaši povsod započeli živahno volilno akcijo v smislu gesel, ki jih je podal predsednik vlade dr. Stojadinovič v svojem prvem volilnem govoru v nedeljo zvečer. Iz dneva v dan se vrše sestanki somišljenikov, na katerih se razpravljajo in pretresajo vsa volilna vprašanja, predvsem vprašanja določitev kandidatov. Že iz dosedanjih poročil je razvidno, da bo stranka poslala v skupščino poleg dosedanjih uglednih borcev tudi precej novih ljudi. Agitacija se razvija povsod uspešno, kar je tudi razumljivo, ker za sedanjo vlado najbolj agitirajo številna javna dela in drugi javni ukrepi za zboljšanje gospodarskega stanja ljudstva.
Tekom zadnjih dni je imelo uspešne sestanke tudi več ministrov, tako finančni minister Dušan Letica v Okučani. Na tem zborovanju so strankini pristaši ministra Letico izvolili za poslanskega kandidata. Prosvetni minister Magaraševič je imel zborovanje v Bjelovaru, kjer je zaradi najnovejšega političnega spečanja JNS z izvenskupščinsko opozicijo celokupna organizacija JNS prestopila V JRZ.
Močno agitacijo za volitve so razvili tudi bosanski muslimani, ki bodo kompaktno šli na volišče s svojim voditeljem dr. Spahom in njegovimi sodelavci. Minister Spaho bo po poročilih iz Sarajeva kandidiral na več mestih, med drugim v Tuzli, kjer je dobil večino tudi pri zadnjih peto-majskih volitvah 1.1935. kot poslanski kandidat na dr. Mačkovi listi.
Med bosanskimi Srbi bo voditelj volilne akcije minister za gozdove in rudnike Kujtindžič in bivši minister za pošte dr. Kaludžerčič. Med temi Srbi je JNS imela še največ svojih pristašev v državi, ki pa zaradi skupnega nastopa unitaristične in integralne JNS z izvenskupščinsko opozicijo, ki svojo politično akcijo naslanja na znani sporazum v Varkašiču, ne bodo sledili vodstvu svojo stranke in bodo večinoma prestopili v JRZ.
Tudi v Šumadiji agitacija lepo napreduje. Rilo je že več uspešnih shodov. Minister za socialno politiko in narodn ozdravje Dragiša Cvetkovič je skoraj vsak mesec obiskal svoj volivni okraj. Obiskal ga je tudi po razpustitvi volitev. Po poročilih iz Niša opozicija v Nišu in v bližnjem okraju sploh ne bo mogla dobiti mandata.
Za volitve so pripravlja tudi nemška ln madžarska manjšina v donavski banovini. Obe bosti
podpirali vlado. Svojih' poslanskih kandidatov do sedaj še nista končnoveljavno izbrali.
Z močnim elanom se je vrgel v volivni boj tudi minister Voja Djordjevič, voditelj kmetijskega in zadružnega pokreta v Srbiji. Imel je že več dobro obiskanih shodov. Minister Djordjevič bo v okraju Zgeč kandidiral. Za njim pa prav nič ne zaostaja vodstvo Jugoslovanske narodne stranke, ki je za prihodnje dni sklicalo na raznih straneh več sestankov in shodov. Ta stranka, ki je z JRZ napravila volivni sporazum, je imela do sedaj že nekoliko shodov, na katerih so njeni pristaši navdušeno odobravali politični dogovor z JRZ. Taka shoda sta bila v Silancu in v Titlu. Kakor minister Djordjevič je tudi ta stranka odprla v Belgradu posebno volivno pisarno.
Tako vse, kar podpira sedanjo vlado, stopa navdušeno v volivno borbo z zavestjo, da bo stranka tudi ta zadnji nastop vseh političnih nasprotnikov, združenih od komunistov vse do fašistov, krepko odbila in z zmago priborila mandat za vodstvo državnih poslov še za nadaljnjo štiriletno skupščinsko dobo.
Opozicijske skupine pa na drugi strani še stalno »konferirajo«, nekatere skupno, druge ločeno. Vsaka politična skupina zaseda s svojimi somišljeniki. Na takih konferencah se pretresajo vprašanja, za katera druga politična skupina ne sme vedeti. Iz tega je razvidno, da nobena skupina drugi iskreno ne zaupa. Zaradi tega tudi vsaka forsira povsod svoje kandidate.
Po prvem navdušenju se je že zaradi skupnega volivnega nastopa pričel javljati prvi glavobol. Tako na primer opozicija v Banjaluki zaradi nezadovoljstva svojih pristašev sploh ne dopusti, da bi na njenih shodili govoril tudi zastopnik JNS. Zato bo vsaka politična skupina v tamošnjem kraju prirejala shode za svoje pristaše.
Kako se bo opredelil Božo MnksimovIS, znan pri svojih političnih nasprotnikih od leta 1924 po priimku »Boža Kundak«, še ni gotovo.
Za Ljotičev fašistični zbor zaradi skupnega nastopa pri decembrskih poslanskih volitvah se je izvenskupščinska opozicija pogajala tudi s predstavniki LjoliSevega fašističnega pokreta »Zbor«. Pogajanja pa niso bila uspešno zaključena ter predvidoma ne bo Ljotičev »Zbor« šel na poslanske volitve z izvenskupščinsko opozicijo, temveč bo postavil sam svojo listo.
Srditi boji na dveh kitajskih frontah
Pri Kantonu so Japonci naleteli na obupni odpor
Hankov, 18. oktobra. A A. DNB: Položaj na vseh bojiščih okoli Hankova jo v glavnem nespremenjen. Odpor Kitajcev je zlasti OBter na bojišču južno od Jangceja, kjer japonske čete še vedno prodirajo, in siccr v zapadni smeri od Jangcina proti Jenlngu. Namen teh japonskih operacij jc, da hi presekale železniško in rečno zvezo z glavnim stanom maršala Čangkajšeka. Kitajski general IIsu je izjavil časnikarjem, da je za sedaj težko reči, ali bodo Japonci uspeli v tej svoji nameri.
Kanton, 18. oktobra. AA. llavas.) Kitajska' agencija Central News sporoča, da so kitajske čete po popolnem uničenju obrambnih naprav pri Ujatceu po japonskih bombnikih snoči izpraznile kraj in se umaknile na bližnje hribe. Na drugi strani pa so japonske čete, ki prodirajo od kraja Tansui proti zapadu, z namenom, da bi presekale železniško progo Kanton-Teulun, naletele na oster odpor kitajskih čet kakih 120 lun jugozapadno od Kantona. Zaradi japonskega napredovanja v pretekli noči je bilo v Kantonu proglašeno obsedno stanje. V teku včerajšnjega dne je bil Kanton v položaju pripravljenosti zaradi letalskega bombardiranja, ki je trajalo skoraj brez prestanka od 7 zjutraj do 17. Zaradi bombardiranja je na postaji Uongca blizu Kantona izgubilo življenje 20 oseb. Pri letalskem napadu na južni del Kvan-lunga je sodelovalo 70 japonskih letal. Več japonskih vojnih ladij se jo pomaknilo ob reki daleč navzgor do Paonana, toda kitajske čete so jih opazile iu jim preprečile, da bi izkrcale vojake.
Vse kaže, da se je položaj na vzhodu KvantungS izboljšal, ker so Japonci po mnogih brezuspešnih poskusih opustili namero,da bi tu izkrcali večje število čet.	•
Tokio, 18. oktobra. A A. DNB: Agencija Domej potrjuje vest, da so japonsko žete presekale zvezo med Kantonom in Kaolunom. Japonci napredujejo še naprej, vendar pa počasneje, ker so Kitajci razstrelili vse mostove na vzhodni reki, poleg tega pa jo reka zaradi hudega deževja močno narasla.
Ilongkong, 18. oktobra. Obkoljevanje južnega kitajskega trgovskega središča Kantona po japonskih četah se načrtno nadaljuje. Japonske čete so le še 80 km oddaljene od mesta. Po poročilih, ki prihajajo iz notranjosti, je nad pol milijona oseb zapustijo Kanton. Kanton ima okrog milijon prebivalcev. Kantonu hite na pomoč močni oddelki kitajske vojske, ki jih cenijo na 200.000 mož. Pri-i čakovati je velike bitke med Japonci in Kitajci*
Ilongkong, 18. oktobra. A A. Havas: Osem kilo-metrov od Čeklunga je v teku ogorčena bitka. Na odsek vzhodne reke stalno prijajajo nova kitajska oja-čenja. Kitajski glavni štab je prepričan, da je za sedaj odstranjena sleherna nevarnost za Kanton. — Proga Keulung—Kanton pa je na nekaterih mestih presekana. Verjetno je, da bo japonska kolona, ki je zavzela mesto Čangmuteu, dospela pred čeklung pred onimi japonskimi četami, ki vrše vojne operacije severno od spodnje reke. Kanton dela bolj in bolj videz zapuščenega mesta.
Barikade po jeruzalemskih ulicah
Arabci so odšli v policijski komisariat in ga zažgali
Uzunovič poziva JNS, naj ne sledi živkoviču in dr. Kramerju v
Belgrad, 18. oktobra, tn. V zvezi s sklepom vodstva JNS glede skupnega nastopa z izvenskupščinsko opozicijo je bil danes na stanovanju bivšega predsednika JNS, Nikole Uzunoviča, sestanek, na katerem je sodelovalo več uglednih prvakov JNS. Sestanek je Nikola U z u n o v i č sklical zaradi tega, da bi svojim prijateljem pojasnil svoje mnenje o sedanjem političnem položaju. Uzunovič je po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti od udeležencev te konference, uvodoma izjavil, da je on odločno proti temu, da bi unitaristi na kakršen koli način in tudi samo s tehničnim sodelovanjem šli na volitve z dr. Mačkom in z onimi, ki so se izjavili za federativno ureditev Jugoslavije. Uzunovič smatra, da je JNS napravila usodno napako ne samo proti stranld, temveč tudi proti uni-taristični ideji, pa tudi proti državi, ker je sledila sodelovanju na volitvah na listi dr. Mačka. Uzunovič je dalje poudaril, da je do sodelovanja vsekakor prišlo zgolj iz kljubovalnosti in sovraštva proti sedanjemu režimu.
V svojih' nadaljnjih' izvajanjih je pa Uzunovič 'dejal ter poudaril, da je JNS napravila veliko napako tudi tedaj, ko je poklicala na čelo stranke Petra Živkoviča, ki ni niti sposoben in tudi nima rutine, da bi mogel biti voditelj takšne stranke.
Ta napaka se je še povečala z vstopom Jevtiča, dr. Kojiča in Velje Popoviča v predsedstvo stranke. Uzunovič je tudi izjavil, da je velika škoda, da so v stranki pustili priti do vpliva dr. Kramer-
ju, ki ima samo to edino željo, da bi rušil dr. Korošca. Zato se je tudi zgodilo, da je dr. Kramer, še predno je o tem razpravljalo vodstvo stranke, s svojimi pristaši v Sloveniji, sklenil,	sode-
loval z dr. Mačkom ter je zaradi tega tudi odšel k njemu in mu ponudil sodelovanje JNS. Končno je Uzunovič pozval vse svoje pristaše in prijatelje, naj se trenutno še ne opredelijo in naj čakajo njegovih nadaljnih nasvetov.
Sklep vodstva JNS zaradi skupnega nastopn JNS in izvenskupščinske opozicije je izzval že več uglednih pristašev JNS, ki izjavljajo, da bodo zaradi lega v znak protesta izstopili iz te stranke. To svojo odločitev je danes izvedel bivši minister in član vodstva JNS dr. Svetislav Popovič, ki je danes poslal predsedniku JNS Petru Živkoviču pismo, v katerem izjavlja, da se ne strinja z delom predsedstva JNS glede volivnega sporazuma z dr. Mačkom ter zaradi tega izstopa iz političnega strankinega odbora, v katerega je bil izvoljen na zadnji seji ožjega glavnega odbora JNS.
Jeruzalem, 18. oktobra. A A. DNB: Na vsem ozemlju mesta Jeruzalema je prepovedan izhod iz hiš od 11 zvečer pa do potih zjutraj. V starem delu Jeruzalema pa prebivalstvo ves dan in vso noč sploh ne sme iz hiš. Po ulicah krožijo močne vojaške patrulje. Ob največjih trgovinah so postavljene barikade, katere so zasedli oddelki angleške vojske s strojnimi puškami. Kljub temu pa je snoči prišlo v raznih delili mosta do streljanja. Na železniški progi Tcl-Avlv-Lida jc skočil s tira tovorni vlak. Na cesti Oaza Kantnra sta bila ubita dva Arabca zaradi tega, ker je neka mina prezgodaj eksplodirala. V Ilaili je bilo več požigov.
Včeraj so s sirske obale jezera Hule neznane osebe streljale na patrolni čoln, v katerem so bili židovski policisti in kolonisti. Dva izmed njih sta bila ubita, šest pa ranjenih. Spopadi so se nadaljevali tudi v nekaterih drugih krajih. Tako je bila med drugim zažgana carinarnica v Akou. Tudi v Jeruzalemu prihaja še vedno do streljanja iz pušk na ulicah, četudi je sicer prepovedano nočno pohajanje po mestu. Snoči sta bila v takem uličnem spopadu ranjena dva Arabca, medtem ko je bilo iz zasede streljano na neko policijsko četo. Arabski teroristi so vdrli tudi v staro stavbo policijskega komisariata in jo zažgali. V židovski četi ii starega mesta je eksplodirala bomba, medtem ko je bil na nekega židovskega inženirja izvršen atentat. V Gazi so bile z bombami uničene vse telefonske naprave.
Palestina, 18. okt. TG. Iz Jernzalema prihajajo vedno hujše podrobnosti o cestnih borbah, ki so se danes razvile v mestu. 2000 angleških vojan kov je moralo zastražiti prehod v novi židovski del mesta, ker so arabske oborožene čete na vsak način hotelo iz tistega dela mesta, ki so ga zm sedle, vdreti tudi v judovski del. Angleži so nun rali postaviti strojnice po strehah hiš, da so pren prečile krvoprelitje na ulicah. S strojnicami so obstreljevali tudi staro mesto. Novo mesto je po-< dolino oblegani trdnjavi. Popoldne jo vojaško poi veljstvo poslalo oklopne avtomobile, ki so vse do večera vozili sem ter tja po mestu. Najhuje je, ker, nikdo dobro ne ve, kako močne so arabsko čete« Angleži bodo staro mesto obkolili, da bi na ta način preprečili dovoz živeža in Arabce s stradanjem prisilili, da se umaknejo ali vdajo. Angleško vojaško poveljstvo si je na jasnem, da bo zavojo-vnnje starega mesta veljalo velike žrtve na obeli straneh.
25.000 mož proti Arabcem
London, 18. oktobra. Iz raznih dejstev je mogoče sklepati, da bo Anglija z vsemi silami skušala zatreti upor Arabcev v Palestini. Že prihodnji teden se prične splošno čiščenje vstaškega ozemlja. Angleška oblast razpolaga za ta namen s 25.000 možmi, in sicer 17.000 je angleških čet^ 2000 policistov in 6000 judovskih prostovoljcev^
Demonstracije proti solnograškemu nadškofu
dr. Waifzu
Frančiškani so izpraznili svoj samostan po nalogu gauleiferja Reinerja
Avtoritarne smeri v novi češkoslovaški
Praea,
proučujejo
18 okt. Vlnda in voditelji strank novo ustavo, katero osnutek je izdelala posebna komisija. Ustava bo takoj predložena parlamentu, kakor hitro bodo končnoveljavno določene meje nove države.
Nova češkoslovaška država bo po osnutku nove ustave imela tri vlade in tri parlamente, in sicer za Češko in Moravsko, za Slovašlko in za 1'odkarpatsko Rusijo, llazen tega bo še centralna \la<la in centralni parlament, v katerem bodo delegati treh držav in ki ho imel pravico odločati o zadevah, ki bodo vsem trem vladam skupne: to je narodna obramba, zunanja politika in finance.
Razen političnega parlamenta pa bodo osnovani posebni korporativrii organizmi z lastno gospodarsko zibornico, ki bo imela široko samoupravo. Dosedanje politično življenje bo podvrženo radikalni preosmovi. Prav tako tudi dosedanji liberalni volivni sistem, ki lto zamenjam z novim volivniin zakonom.
Nova ustava in tudi nove stanovske ustanove bodo imele avtoritaren značaj, da bodo omogočale vladi hitro delavnost.
Praga, 18. oktobra. Praški nadškof kardinal Kaspur je izdal pastirsko pismo za svoje »kof-Ijane. V njem povzema dogodke zadnjih tednov in poziva vernike, naj pripravijo boljšo bodočnost češkoslovaški državi. List poziva k edinosti in k trdnemu združenju s katoliško Cerkvijo, ki jc tradicionalna vera češkega naroda.
Hodža bolan
Praga. 18. oiktobra. AA. (ČTK) Zdravstveno stanje češkoslovaškega ministrskega predsednika Hod že. zahteva še vedno s k rime nege, vendar pa zdravniki, ki ga zdravijo, upajo, da 1k) kmalu zdrav.
Usoda čeških marksistov
Praga, 18. oktobra. Kakor je bilo /o poročamo, je komunistična stranka na č eškem sklenila, da se sama razide, ker je bilo pričakovati, da bo tudi praftka vlada po slovaškem zgledu prepovedala boljševišiko stranko. Češka soriaInodemoknilska stranka je objavila svoj sklep <la izstopi iz druge internaciolllilc. I udi marksistične strokovne organizacije, ki so bile do sedaj včlanjene v amsterdamski lnternan-oii al i, so izjavile, da izstopajo i/, te zveze in <|a s„ se pripravljene na strokovnem področju združiti s katoliškimi, narodnimi i" «Hifaruimi strokovnimi organizacijami
Nemčija bo denarno podpirala češkoslovaško
Praga. 18. oktobra. Novi zunanji minister Clivalkovsikv je ministrskemu svetu poročni, da jc v Berlinu dobil zagotovilo, da bo Nemčija industrijsko in finančno pomagala Čcšiko-slovašlki. Prav tako je zunanji minister dobil v Berlinu zagotovilo, da bodo Nemci nastopali za pravično ureditev meja med Slovaško in Madžarsko.
Kari Kautsky umrl
Amsterdam, 18. oktobra. V Amsterdamu je umrl eden vodilnih ideologov nemške socialne demokracije Kari Kautsky.
Kautsky je bil rojen 1. 1854 v Pragi. Spočetka je nastopal kot češki nacionalist, pozneje pa se je obrnil v socializem. Bil je plodovit pisatelj in je silno mnogo pisal v raznih socialističnih revijah. Posebno znano je njegovo delo v reviji »Die neue Zcit«, ki jo je 1. 1883. ustanovil v Stuttgartu in jo vodil do 1917. leta. Pokojni Kautsky je bil dolga leta najpomembnejši ideolog socialne demokracije v Avstriji in Nemčiji in je za obe stranki izdelal idejni program. Kot socialističen teoretik je bil znan tudi izven nemških meja. V povojnih letih pa je njegov vpliv v socialni demokraciji zelo padel tudi radi tega, ker je odločno nastopal proti terorizmu in proletarski diktaturi. Zadnja leta je preživel na Dunaju in v Pragi, nedavno pa se je preselil na Holandsko, kjer ga jc dohitela smrt. Poleg mnogih revijalnih člankov je napisal nad petdeset knjig in brošur.
Salzburg, 18. okt. TG. Nemška poročevalna agencija poroča, da je Gaulciter salzburške deželo lteincr izdal okrožno objavo, v kateri opisuje nerede, ki so se pripetili v Salzburgii pred dvema dnevoma, ko so morali frančiškani izprazniti frančiškanski samostan. Reinerjevo poročilo pravi, (la so oblasti frančiškanom dovolile, da ostanejo v prvem nadstropju svojega samostana, medtem ko so ostale prostore zasedle čete tajne policije, ki so jih potrebovale za svoje stanovanje. Toda izkazalo so je, da v Salzburgii primanjkuje še vedno uradnih prostorov za organizacijo zimske pomoči. Zato jc dal frančiškanom nalog, naj izpraznijo tudi prvo nadstropje, ter jim je priporočil, naj se obrnejo na cerkvcnc oblasti, da jim v drugih cerkvenih poslopjih nudijo zavetišče. Izjavil je nadalje predstojništvu frančiškanov, da jim za prenos pohištva stavi na razpolago izurjeno osebje in prevozna sredstva. Reincr pravi daljo, da pri izpraznjevanju prostorov ni bilo nobenih težav, le popoldne da se je pripetilo, da so samostanski bratje kar naenkrat začeli metati pohištvo skozi okna. Policija jc potem morala posredovati — tako pravi Gaulciter Reiner —, da se jo vzpostavil rod. Samostanski bratje, ki so so pregrešili, ker da so hoteli napraviti videz, kakor da so pohištvo metali skozi okna pripadniki narodnosocialistične stranke, bodo prišli pred sodišče. Gaulciter jo na koncu dodal, da ho vedno spoštoval verska čustva vsakogar.
Danes pa so bilo demonstracijo večjega obsega pred nadškofijsko palačo. Več tisoč mladih pristašev narodnosocialistične stranke je v strnjenih
kolonah prikorakalo pred nadškofijski dvorec, kjer so vzklikali proti nadškofu Waitzu. Počasi se je okrog nadškofijske palače zbrala večtisočglava množica, ki je vzklikala: »Dol z Waitzom!« Med, demonstracijami je bilo razbitih nekaj oken v ško-i fovi hiši. Oseba ni bila nobena poškodovana.
Dunaj, 18. okt. b. Tukaj trdijo, da bo župni vodja Biirckel 29. t. m. objavil zaplembo vsega premoženja katoliške cerkve v Avstriji.
Kako so šteli 1.1910
Wickham Steed — Nemec
London, 18. okt. TG. Znani publicist Wickhant Steed, ki je bil v predvojni dobi več let dopisnik »Tiniesa« na Dunaju, je poslal temu listu pismo, v katerem pripoveduje, kako so leta 1910. izvajali ljudsko štetje. Takrat je on stanoval na Dunaju in je izpolnil vprašalno listino tako, da se je vpisal za Angleža. Toda komisija ga je poklicala k sebi in ga vprašala, kakšen je njegov občevalni jezik. Ko je dejal, da je občevalni jezik nemški, ker na Dunaju drugačen ne more biti, so ga vpisali za — Nemca. Isto se je zgodilo takratnemu poljskemu ministru Gluchovvskemu, ki je bil z vso svojo družino in služinčadjo vred vpisan kot Nemec. Steed pristavlja, naj si sedaj vsak sani napravi sliko o vrednosti ljudskega štetja 1. 1910, ki je služilo za osnovo razmejitve v sudetskih deželah in ki naj služi kot osnova za razmejitev na Slovaškem.
Živahno zasliševanje celjskega tatu
Tat Ivan jo je dobil s steklenico po glavi
Celje, 18. oktobra.
Danes popoldne se je vrnil s Stranjic pri Konjicah z avtomobilem policijski komisar s policijskim nadzornikom Zavcem in policijskim agentom g. Roj-nikom. S seboj je peljal tudi Ivana, ki je bil pri zaslišanju posestnikov Sodinov na Stranjicah agentu v precejšno pomoč. Zanimivo je, da so bili Sodinovi o prihodu policije že obveščeni. Ko je policijski agent z Ivanom in njegovim delodajalcem g. Vrečičem izstopil iz avtobusa, Sodinovi niso bili prav nič presenečeni.
Arabci korakajo na Mm
Kovo neprijetno presenečenje za Anglijo
London, 18. okt. TO. Rotorjev urad poroča, dn so danes čete iz arabske države Jemen na južnozapadnem delu arabskega polotoka začele korakati proti A d e n u in da so v zaledju Adena ie zasedle mesto šabiiii. ki leži že v interesnem ozemlju Anglije. Angleške čete se Arabcem niso zoperstavljale. Samo nekaj angleških letal se je dvignilo v zrak, da ugotovijo dejanski položaj, ki je nastal z arabskim vdorom. Mesto Šabua leii na
vojaško zelo pomembnem kraju, odkoder je mo-počo nadzorovati obsežne pokrajine Arabije, tudi tisle, ki spadajo v državo lbn Samla. Sultan lbn Sumi je sporočil angleškim oblastem, da v ničemer ni v zvezi s temi dogodki, da so v angleško ozemlje vdrla razna arabska plemena na svojo post in da on na vsak uačin želi ostati z Anglijo v najboljših odnosih.
Nekaj časa so tajili in vse zanikali, ko pa jih je Ivan opomnil, da nima smisla tajiti, in jih spomnil, kako je pri njih pil čaj, so se vdali in pokazali prostore, kjer je bila skrinja z ukradenim blagom. V skrinji je bilo tudi za okrog 3000 din obleke, drugo pa so že prodali. Sodinovi so podpisali izjavo, da bodo gosp. Vrečiču plačali 7500 din. Prav zanimivo je bilo slovo, ko je policija z Ivanom hotela oditi. Sodinova gospodinja si je »izposodila« Ivana in ga močno brcnila. Pa tudi pri zaslišanju je bilo zelo živahno, saj jo je Ivan dobil s steklenico po glavi. Policija je obiskala še dva druga posestnika v Stranjicah, ki sta tesno zvezana s tatvinami, pa sto jo, ko sta izvedela, da pride policija, odkurila. Danes zvečer je bilo zaslišanih še več ljudi. Pri zasliševanju pozno zvečer je po-< licija ugotovila, da je Ivan nalagal denar, ki ga je dobil s prodajo ukradenega blaga, v Poštno hranilnico, kjer ima naloženih že 6000 din. Prav gotovo je, da ima Ivan posebnega razpečevalca ukradenega blaga, katerega pa noče izdati, ker mu bo še služil. Našli so že tri ponarejene ključe, s katerimi je Ivan ponoči hodil po blago. Preiskava se bo nadaljevala. Alcra je zbudila v Celju veliko zanimanje in v vseh javnih lokalih in na ulicah govore o dobro situiranih gospodih, ki so se tako daleč spozabili. Oblast gotovo ne
ho .	'	......... '
znovala,
ljudem in jih bo najstrožje ka-
»Tehnična zveza« med JNS in združeno opozicijo
Namesto glavnega jns-arskega glasila »Jutra« je dolžnost, razglasiti svetu zvezo med JNS in združeno opozicijo pripadla manj razširjenemu popoldanskemu glasilu, »Slovenskemu narodu«. Ko je te dni na prvi strani zaporedoma objavil slike Petra Zivkoviča, dr. Milana Stojadinoviča, dr. Vladka Mačka, je včeraj učakal ta srečni dan, da je mogel objaviti vest: »Sporazum sklenjen«. Nato poroča iz Belgrada o uradnem poročilu, ki da je bilo objavljeno po mučnih pogajanjih in dr. Kramerjevem tekanju po Zagrebu in Belgradu. To uradno poročilo pravi, »da je sporazum med KDK, Združeno opozicijo in JNS za bližnje volitve sklenjen. Sestavljena bo enotna lista, katere nosilec bo dr. Vladimir Maček. V načelu sta si pridržali obe skupini, ki sta sklenili sporazum, popolno svobodo glede postavljanja kandidatur, tako da bodo v okrajih, kjer ne bo prišlo do postavitve enotnih kandidatov, paralelne kandidature. Sporazumu so se pridružili tudi Ljoti-čevci in Topalovičevi socialisti ter še nekatere druge manjše skupine. Poseben skupni volilni odbor bo skrbel za skladnost volilne akcije in zlasti, da se sproti izglade trenja, ki bi mogla nastati na terenu. Kandidati, ki nastopijo na skupni listi, prevzamejo dolžnost medsebojne lojalnosti in spoštovanja političnega programa. JNS in blok narodnega sporazuma (KDK in Združena opozicija) sta si pridržala popolno programsko samostojnost, poudarila pa sta, da je vprašanje monarhije, dinastije, narodne vojske in državne celine izven vsake diskusije. Podčrtala sta tudi potrebo državljanskih svoboščin in parlamentarnega režima in proglasila skupno hrvatsko vprašanje za prvenstveno in bistveno državno vprašanje, ki se mora rešiti v zajednici in skupno s krono.«
To je torej sporazum, na podlagi katerega je bilo sklenjeno »tehnično sodelovanje« med do vsiljivosti bahaško JNS in Združeno opozicijo, ki je bila doslej po obsodbah JNS naznevarnejše gnezdo vseh »protidržavnih elementov«.
Tako smo doživeli največjo politično smešnico, da so se sešli preganjalci in preganjanci, jetniki in njihovi pazniki v eni druščini. Za Slovence, ki smo te zveze povsem vajeni iz vseh zadnjih občinskih volitev, to ni nobeno presenečenje, po državi pa so i pristaši JNS i pristaši Združene opozicije tako presenečeni, da bodo do volilnega dne komaj prišli do sape;
»Slovenski narod« poročilo o sporazumu objavlja v obliki, ki razodeva tiho zadovoljstvo, da je le prišlo do te zveze, iz katere edine si JNS obeta rešitev. Zdi se mu tudi, da je JNS ostala, kakor je bila, in popolnoma prikrije, da je odslej naprej prav za prav že ni več, če le hoče svojim novim federalističnim zaveznikom držati dano besedo. »Hrvatski dnevnik« pa o vsem vprašanju precej drugače misli in očividno ne priznava nobenega zbližanja z JNS. V včerajšnji številki pravi: »Mi smo se zavzeli za sporazumno rešitev hrvatskega vprašanja, nismo pa za »sporazum za vsako ceno«, ker »sporazum«, ki bi ne zadovoljil hrvatskega naroda, ne bi rešil hrvatskega vprašanja. Ker so se torej tudi skupine, ki sicer ne sodelujejo s HSS, izjavile za sporazum, niso pa se izjavile o vsebini tega sporazuma, na katerega bi one pristale, je v tem pogledu vsaj za sedaj stanje ostalo še neizpremenjeno. Mi Hrvati pa bomo brez ozira na to nadaljevali svoje delo Jn bomo šli' v volilno borbo š svojim nacitfnaMm programom. Pozvali bomo vse naše narodnjake, da se zberejo okrog naše narodne misli.« Že dan prej pa je kot neko posebno zanimivost objavil, da bo šef volilne pisarne JNS sam bivši minister Velja Popovič, »ki naj bi postregel s svojimi izkušnjami«.
Razkol v JNS
Podpredsednik JNS, bivši minister Juraj De-metrovič je izstopil iz JNS, ker se ne strinja z zvezo, ki jo je JNS zgolj na prigovarjanje dr. Kra-merja sklenila z združeno opozicijo, oziroma z dr. Mačkom. Svoj izstop utemeljuje s tem, da pač ni bilo treba umazati vse JNS zgolj zato, da se reši slovenski del, ki edini v državi sam ne upa pred volilce. Njemu se bosta pridružila bivša poslanca Kovač in Cvetič in še nekateri drugi prvaki JNS v savski banovini. Tudi slovenski pristaši JNS po tej zvezi še ne morejo priti k sebi. Na mnogih straneh so tako začudeni nad to zavoženo politiko, ki je morala tako grobo pokazati svojo neresnost, da že govore, da jih te volitve ne zanimajo in da bodo pokazali popolno desinteresiranost. Po drugi strani pa iz Belgrada poročajo, da bi moglo priti do tretje vsedržavne kandidatne liste, ki bi jo sestavil Nikolaj Uzunovič s tistimi pristaši JNS, ki čutijo, da ne morejo iti tako daleč, kot je šel dr. Kramer. Pri tem Uzunovič računa tudi na Božo Aksimoviča, ki je tudi hotel priti v združeno opozicijo, pa je bil Aca Stanojevič zoper to.
Da je bilo potrebno v sporazumu omenjati tudi »trzavice« in se pripraviti na njihovo »izgla-jevanje«, dokazuje tudi članek v zagrebških »Novostih«, ki pod naslovom »Nezadovoljstvo v vrstah JNS« poročajo: »Sklep vodstva JNS, da gre na volitve v sodelovanju z Združeno opozicijo in da se kandidati te stranke vežejo na listo dr. Mačka, je v vrstah pristašev JNS izzval veliko nezadovoljstvo, ki bo imelo za posledico, da bodo pristaši te stranke najmanj ostali pasivni, če ne bodo prešli v JRZ. Zlasti med pristaši v Zagrebu je velika potrtost in kakor slišimo iz njihovih vrst, so od voditeljev v Zagrebu odločno zahtevali, da nikakor ne gredo v sodelovanje z dr. Mačkom in
da bodo oni v nasprotnem primeru raje zapustili- • «	j. I Ze od nekdaj cenimo
stranko.« Tako se bo najbrž zgodilo, da bodo jns-lmej ClStd UStAl ljudi, ki imajo čista usta arski kandidati šli na listo k dr. MiiČku,	in blesteče zobe. Orodje,
ki ne znajo delati tako velikih skokov, bodo šli ki g0 8tajno rabi _ kakor naši zobje - jo treba seveda pa drugam. Pa tudi na dr. Mačkovo kandidatno redno ne ovati. zjutraj in ZVečer zobno ščetko in listo no bo tako lahko priti. »Novosti« namrečChlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh 1 Nič strahu: pišejo, da bo bivša HSS najprej kandidirala vsezob:Q to prenp90jo. Le slabo nego no vzdržo 1 Zato: svoje poslance, ki so ostali trdno ob dr. Mačku, chlorodont, kvalitetno zobno pasto 1 Domači proizvod
Nato pridejo v poštev vidnejši člani HSS in SDS,__
ki iz kakršnih koli razlogov 5. maja 1935 niso bili kandidirani ali no izvoljeni. Nato pridejo na vrsto tisti prvaki SDS, ki so bili izvoljeni za senatorje. Šele ko bodo vrste teh izčrpane, pridejo na vrsto tisti, ki so se »iz tehničnih razlogov« pridružili dr. Mačku. Z drugo besedo se to pravi, da bo dr. Maček vso svojo kandidatno listo izpolnil izrazito s svojimi ljudmi, kolikor jo bo le mogel. Za JNS bodo torej ostale samo »paralelno kandidature«, morali pa so že vnaprej obljubiti »lojalnost in spoštovanje političnega programa« svojega protikandidata. Zveza med centralisti in federalisti, ki je kakor nalašč za okrepitev volilnega navdušenja.
Dosedanji kandidati JRZ
»Ponedeljski Slovenec« je že poročal, da so se pristaši JRZ v novomeškem okraju zedinili, da bodo Kandidirali na prvem mestu senatorja dr. Fr. K u -lovca, kot njegovega namestnika pa novemeškega odvetnika Demctrija V e b 1 e t a. V okraju Ljubljana-okolica bosta kandidirala minister dr. Miha Krek, namestnik pa Rudolf Smersu, in Miloš Stare, namestnik pa vrhniški župan g. Hren. V slovenjegra-škem okraju bo kandidiral tamošnji šolski upravitelj g. Teuerschuch. Za kandidata laškega okraja je bil izvoljen g. prof. Mirko B i t e n c iz Celja, za namestnika pa g. Deželak Matevž iz Laškega.
Ostale kandidature po državi še niso dokončno določene, razen v nekaterih krajih. Najmanj kandidatov je doslej določila opozicija, ker je prav zaradi zveze z JNS v nekaterih krajih težko v nekaj dneh pozabiti vse spore in izravnati prepade med JNS in združeno opozicijo, ki so nastajali vsa leta od 1929 sem. Pristaši JRZ so vsaj v važnejših krajih že postavili svoje kandidate. Objavljamo le nekaj najznačilnejših. Minister dr. Spaho bo kandidiral v Tuzli, minister Cvetkovič v Nišu, v Sremski Mitrovici načelnik banske uprave v Novem Sadu Milan Miličič, v posavskem okraju (Obrenovac) odvetnik iz Obre-
novca Bogoljub Sremčevič, v imenu borbašev pa v istem okraju Momčilo Poček, ključavničar iz Belrrada; v Zaječaru bo kandidiral minister brez portfclja gosp. Djordjevič, v Stari Pazovi Sava Petrovič; v Ogulinu dosedanji narodni poslanec Djura Mikašinovič, v Novem Sadu predsednik skupščine Stevan Cirič in minister Stankovič,
V Skoplju bo kandidiral Panta Jovanovič, v okraju Bugojno bivši minister Milan Ulmaski, v Caribrodu Vladimir Cohadžič, podžupan v Nišu. V podravsko-slatinskem okraju (Osijek) ho kandidiral minister n. r. Djura Jankovič, v okučanskem finančni minister Dušan Letica, v Banjaluki Pera Kostič, v titelskem okraju dr. Slavko Uzelac, dosedanji poslanec, v Cetinju Nikolaj Zuber, v Vin-kovcih dr. Pajo Šumanovac, v Renkovcu poslanec Vuk Vujasinovič in prota Sergij Urukalo, v Ši-beniku minister n. r. dr. Marko Kožul in dr. Slavko Grubišič, v pančevskem okraju odvetnik dr. Aleksander Preller, v Bos. Brodu Milojko Božič, v Gospiču Iso Bogdanovič iz Belgrada, v udbinskem okraju dr. Branko Kalmeber, notar iz Zagreba; v Kninu minister brez portfelja dr. Niko Novakovič, v Beogradu na moru Jovo Šeat.
Pogled v tisk
»Pravda* (Belgrad) poroča o volivnih pri pravah v Sloveniji in pravi: »Število volivcev sc bo povečalo za okrog 200.000, in krogi, ki so blizu JRZ,, računajo, da bo od tega števila gotovo dve tretjini glasovalo za JRZ. Te napovedi temelje deloma na velikem številu pristašev, deloma na predpostavki, da bodo tudi tisti kraji, ki so bih ob petomajskih volitvah še z dr. Mačkom, prešli v JRZ. To zlasti velja za kraje od Črnomlja do Vrbovskega.*
*
»Hrvatski dnevnik* ob sprejemu dr. Kramerja pri dr. Mačku piše: »Kako si JNS zamišlja rešitev hrvatskega vprašanja, tega v utemeljitvi ne pove. Dr. Grga Andjelinovič, ki se je znotraj JNS odločno zavzemal za volivno sodelovanje, je sicer v začetku tega meseca na svoje pristaše v dalmatinski Hrvatski naslovil pismo, v katerem podaja neke svoje poglede, toda ne vemo, ali so ti pogledi obenem tudi stališče vseh tistih činiteljev v JNS, ki so bili za to volivno sodelovanje. Kljub temu pa bo zanimivo podati iz tega pisma nekaj ugotovitev. Dr. Andjelinovič med drugim pravi: »Ali se mora napraviti aran-ima z dr. Mačkom ali pa je treba postaviti pogoje za rešitev vseh teh vprašanj brez dr. Mačka, dasi se pri tej drugi rešitvi bojim, da nimamo več veliko časa.*
' . '-t \ v U
1 V,-A
< J ;
i v,
, " , ' tr T / «r «"» T""*'	» *
- v v »i'
»' * / '/T g *


>1 A h
u * — " + h
tV r
" j' *' t « I I -•> , ..' ■.
'rj.i,
i 4 , /.•
-V
Ob govoru dr. Stojadinoviča
Vse časopisje je polno poročil, s kakšno po- • zornostjo so povsod po državi poslušali prvi volilni govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča v nedeljo zvečer. Pristaši JRZ so ga skoraj v vseh večjih mestih poslušali skupno v dvoranah, po lokalih pa so ga oddajali zvočniki domačih radio-aparatov, kjer ga je poslušalo občinstvo, ki se sicer ne prišteva k JRZ. Zlasti s pozornostjo so ga poslušali v Zagrebu, kjer so bili ob napovedani uri vsi lokali, kjer imajo radijske aparate, nabito polni. Na politične kroge je govor napravil zelo ugoden vtis, zlasti odstavki o JNS in hrvatskem vprašanju. Po nekaterih mestih so se pristaši JRZ po govoru v manifestativnih obhodih vračali iz dvoran in lokalov in se je manifestacijam pridružilo veliko občinstva. V Osijeku je govor poslušalo 8000 ljudi. Organizirano so ga poslušali še v Sarajevu, v Skoplju, v Požarevcu, v Banjaluki, v Cetinju, v Bijeljini, v Vinkovcih, v Sanskem mostu, v Baru, v Prijedoru, v Slavonskem Brodu in v Šibeniku.
Bivši direktor » Jutra« dr. Kramerjevemu tisku:
Mariborski »Večernik«, ki ga izdaja A. Ribnl-kar, se takole zgraža nad zvezo, ki jo je dr. Kramer sklenil z združeno ojiozicijo:
»Ker je bistveno načelo Bloka sporazuma z nosilcem liste g. dr. Mačkom narodni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci kot tremi narodnimi individualnostmi, pomeni pisanje »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, da je sedaj tudi JNS sprejela to načelo in se bo borila zanj ne samo pri volitvah, ampak tudi v bodoči Narodni skupščini. Dr. Kramer mora torej natočiti javnosti čistega vina in pristašem JNS odkrito povedati, da je via facti zapustil princip unitarizma in narodnega edinstva ter pristal na federalizem, čeprav v »Jutru« svojim bralcem še vedno oznanja svojo »vero
v pravilnost narodnega edinstva«.
• » «
O seji ožjega glavnega odbora JNS v Belgradu v stanovanju Petra Živkoviča je bilo ljubljansko »Jutro« čudovito skromno. Bolj pa se je raz-govorilonjej »Večernik« v Mariboru, ki ga izdaja bivši direktor ljubljanskega »Jutra« g .Adolf Ribnikar. Ta v rubriki »Volivno gibanje« pripoveduje:
»Na seji ožjega glavnega odbora JNS, ki je bila včeraj v Belgradu, so bila mnenja glede volivne kooperacije z opozicijo deljena in je bila končno soglasno sprejeta resolucija, ki daje prav tistim, ki so za volivno kooperacijo in tistim, ki so za samostojno listo JNS. Za volivno koalicijo
sta se najbolj zavzemala dr. Kramer ln Milan Mravlje, ki je dejal, da so v Dravski banovini vsi za skupen nastop z opozicijo. Vsi drugi govorniki 60 gledali na volivno kooperacijo bolj skeptično, poudarjali principielne težave in programatične razlike in zato podčrtavali potrebo po samostojnem nastopu JNS. Inž. Manfred Paštrovič iz Splita je dejal: »Ako hočemo rešiti jugoslovensko ideologijo, moramo iti na volitve sami!« Dr. Auer, bivši minister JNS iz Siska, je govoril za samostojen nastop, češ da se boji, da bi kooperacija zavedla stranko v meglo in negotovost. Jovanovič iz Šabca izraža bojazen zlasti zaradi asebe nosilca liste. Tudi inž. Misirlič iz Pirota pravi, da bi bilo treba izpremeniti nosilca liste. Dr. Han-žek, bivši minister JNS iz Križevcev, se ho pokoril vodstvu stranke, ali mu je nemogoče aktivno sodelovati z UO, ker ne more sedaj narodu reči, da je bilo vse to, kar je prej govoril, sama prevara.
Prva dr. Kramerjeva turneja zaključena
V ponedeljek zjutraj je dr. Kramer iz Belgrada prihitel v Zagreb, da izve, ali je JNS po zadnjih sklepih ožjega glavnega odbora, ki so padli v Zivkovičevem stanovanju v Belgradu, že sprejeta v združeno opozicijo. Na kolodvoru ga je pričakoval Venčeslav Wilder, s katerim sta govorila v hotelu »Esplenade«. Nato pa je dr. Kramerja sprejel dr. Maček. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, je dr. Kramer ob tej priliki izročil dr. Mačku pismeno utemeljitev, zakaj je glavni odbor JNS sklenil pri volitvah nastopiti skupno s kmečko demokratsko koalicijo in združeno opozicijo. Dr. Maček je ugotovil, da ta utemeljitev ne moti tehničnega volilnega sodelovanja. Po navedbah istega lista bo tečnejša vsebina te utemeljitve znana, kadar ga JNS objavi. Dostavlja pa: »Ne bo pa indiskretno, ako že sedaj rečemo, da je tudi JNS priznala važnost hrvatskega vprašanja in poudarila potrebo, da se čimprej reši. Tako imamo danes položaj, da i nosilec liste JRZ i predstavniki JNS priznavajo hrvatsko vprašanje.« Očividno kroge okrog dr. Mačka veseli najbolj to, da je JNS zašla tako daleč, da je morala priznati vsaj obstoj hrvatskega vprašanja, kar je toliko let tako trmasto tajila. Da bi bila JNS kdaj v to zvezo povabljena, o tem tu ni govora. Za to ve samo »Jutro«.
Volivci v Zagrebu
Po volilnem imeniku, ki je razgrnjen na zagrebškem magistratu, ima Zagreb 67.000 volilcev. Do konca reklamacijskega roka pa se bo to število z na novo vpisanimi najbrž povzpelo na 70.000.
P v *
t i - t*.
ji M> »1	4	"
S j k V

Sf
.'J u
»K aiolički tjednik* (Sarajevo): »D ne 30. sept. so organi kriminalne policije v Sarajevu napravili po trgovinah s pornografsko literaturo in fotografijami racijo. Rezultati so bili senzacionalni in porazni. Policija je najprej izvedela in ob tej priliki tudi ugotovila, da poleg tako imenovane »legalne pornografske literature*, ki so jo prodajali, kupovali in brali v masah, obstoji še posebna, previdno organizirana tajna trgovina z originalnimi pornografskimi fotografijami. Ta trgovina ima celo verigo agentov in prodajaln z veliko ponudbo in povpraševanjem. V na desetine sarajevskih knjigarnah in trafikah je poliicja zaplenila na kilograme pornografskega materiala, v nekaterih krajih tudi nešteto originalnih pornografskih fotografij. Trije trgovci so bili takoj zaprti, dva iz Zagreba in eden iz Belgrada, po vseh indicijah pa kale, da je mreža le trgovine prepletena po vsej državi.*
»',Južna Srbija* (Skopi}e) piše ob vesteh o nameravani zvezi med JNS in združeno opozicijo: »Dopisnik iz Zagreba nam sporoča: Posrečilo se mi je, da sem govoril s člani vodstva HSS, ki so mi izjavili, da oni ne marajo iti z voditelji, ki nimajo za seboj vojske in ki so nas do včeraj najhuje preganjali, zapirali in obsojali samo zato, ker smo delali za dr. Mačka. Do sporazuma z JNS
v nobenem primeru ne more priti.* *
»Pariške nov ost it se v zadnji številki z dne 10. oktobra obsežneje pečajo z mednarodnim vprašanjem zadnjih dni zlasti z ozirom na naše izseljence v Parizu in pišejo: »Naša vlada v Belgradu ve, zakaj se drži ob strani in kdaj se moramo odzvati zavezniškim obveznostim — v kolikor pač obstojajo —, ne pa, da bi se naš narod pošiljal v klavnico kot drobiž za neke račune. Toda čim je bilo videli, da bo prišlo do obračunavanja z državami avtoritativnih režimov, so se levičarske organizacije tujcev, poljski rudarji v severni Franciji in drugi, prijavile kol prostovoljci v francosko tujsko legijo. Pa ne samo rdeči Poljaki, nasprotniki svoje vlade, ampak tudi naša Jugosl. zajednica, na čelu s samozvanim advokatom g. Milič-Nikoličem, je sporočila francoskim oblastem in izdala poziv, naj se vsi njeni člani, javljajo kot prostovoljci v francosko vojsko. Da bi bilo delo dostojno okrašeno, sprejema prijave kot njihov poveljnik doslej še ne rehabilitirani vojni begunec g. Milan Krljevič, ki je javno govoril, da oni ne morejo »s prekrižanimi rokami* čakali, ko se je vsa Jugoslavija »vzdignila v demonstracijo* proti dr. Stojadinovičevi »protiieški in hillerjevski politiki.. .*
KULTURNI OBZORNIK
Dr. A. Snoj: Križem po Palestini
Spisal dr. Andrej Snoj. Založila družba sv. Mohorja v Celju, 1938.
Prof. Snoj je bil v šolskem letu 1935-36 vice-rektor gostišča sv. Družine v Jeruzalemu. Gostišče je namenjeno za preskrbo in vodstvo romarjev v Sv. deželi. Gostišče vodita rektor in vicerektor, gospodinjstvo pa imajo šolske sestre iz Gornje Avstrije. Za rektorja in vicerektorja se določajo duhovniki iz bivše Avstrije, ki se hočejo posvetiti študiju Sv. dežele. Pred svetovno vojno je bil dalje časa rektor brat prof. dr. Lamberta Ehr-licha prelat dr. Martin Ehrlich. Vicerektorji so se večkrat menjali, da je dobilo več biblicistov priliko, da so lahko bivali in študirali v Palestini. Po vojni do prof. dr. Snoja ni bil noben Slovenec v tem gostišču. V tem času pa je vendarle upravni odbor (predsednik kardinal dr. Innitzer), priznal tudi ljubljanski in lavantinski škofiji pravico, da smeta dajati zavodu vicerektorje. Tako je bil eno leto vicerektor prof. Snoj, eno pa mariborski profesor nove zaveze dr. Aleksič. Treba bo gledati, da se ta pravica ne izgubi.
Prof. Snoju se v navedeni knjižici (8". 244. strani) pozna, da je bil eno leto v Palestini in si jo ogledal »od Dana do Bersabe«. Zato je zanesljiv in prijeten vodnik križem po Palestini. Nima sistematičnega opisn Sv. dežele ali potovanja po Sv. deželi, ampak le »bežne slike«, kakor pravi v predgovoru. Slika sledi sliki, kakor pri skioptičnem predavanju ali kakor v filmu, a vsaka slika pove primerno in jasno vse mogoče Kči. ki zanimajo biblicista, arheologa, bralca sv.
pisma. V knjigi je 78 takih slik ali odstavkov s posebnimi napisi in ravnotako 78 pravih slik ali fotografij, ki so prav dobro izbrane, a se žal na knjižnem papirju nekatere niso dale dovolj ostro in jasno natisniti. Prof. Snoj je dober opazovalec krajev, ljudi in razmer. Zato izraža svoje občutke pri raznih prilikah prav primerno, n. pr. da morajo v največjih krščanskih svetiščih stražiti mo-hamedani, da se kristjani ne potolčejo med seboj, ali o lepoti Karmela ali Genezareškega jezera itd.
Knjigo bodo radi čitali vsi, ki so že bili v Palestini, da vidijo, kaj se je medtem spremenilo. Tako sem našel pri Mrtvem morju 1. 1913 samo enega moža, ki je imel malo nekako pastirsko kolibo za majčken bufet, v katerem je imel nekaj za Evropejca neužitne pijače. L. 1927. nas je j>o-gostil gostilničar v mali restavraciji. Prof. Snoj pa piše že o velikih stanovanjskih hišah, o moderni kopališki stavbi in restavraciji ter obsežnih solinah pri Mrtvem morju. Enako je s prometnimi sredstvi. Dr. Ehrlich je še prejahal sv. Deželo, jaz sem jo 1. 1913. prepotoval na vozu z iskrimi arabskimi konji, 1. 1927. pa že z avtomobilom po nekaj asfaltiranih cestah. Prof. Snoj je drčal z avtom že po samih asfaltiranih cestah. Aktualne so Snojeve opazke o sionizmu; saj je še vedno judovsko vprašanje v Palestini na dnevnem redu, ker se je začel vzbujati narodni vsearabski duh.
Po knjižici pa bodo radi segli tudi vsi, ki imajo po poklicu veliko opraviti s sv. pismom (duhovniki, posebno kateheti), pa tudi drugi, ki prebirajo sv. pismo. Saj velja tudi tu načelo: »Kdor hoče pesnika unieti, mora v pesnika deželo iti.«	Dr. M. Slavič.
V Ljubljani v Jakopičevem paviljonu je razstava otroških portretov in sicer vseh slovenskih umetnikov, starejših in najmlajših. O razstavi bomo še poročali.
Češki prevod dr. Grivčeve knjige: Kristus v cerkvi
Pred nekolikimi leti je Jugoslovanska knjigarna izdala Grivčevo knjigo »Kristus« v Cerkvi«, ki je našla v tujini lep odmev in sprejem. Čehi so takoj po izidu napisali lep članek o njej v »Apoštolat sv. Cirila a Metodije«, kjer je izšel tudi odlomek iz nje. Zdaj pa je izšel celotni prevod Fr. Š veh lika pod naslovom: »Kristus v Cirkvi«). V Olomouci leta Pžne 1938, Apoštolat sv. Cirila a Metodije, str. 204). Knjigo je po novih pisateljevih dodatkih in željah uredil kanonik Fr. J e m e 1 k a. Tako je v Olomucu tik pred silnimi pretresi izšel prevod te knjige, ki govori o Cerkvi kot o večni ustanovi na svetu, ki je zidana na skalo in jo peklenska vrata ne bodo premagala. Prevod je naravnost odličen. Novi dodatki, ki jih je pisatelj za to češko izdajo pripisal, dajejo knjigi skoraj značaj nove izdaje slovenskega izvirnika. Knjiga je po vsebini in po obliki tako močna, da je sedanje silne bolečine češkega naroda ne bodo moglo preglušiti. Prav v sedanji stiski hi utegnile biti večne vrednote, ki jih knjiga jako toplo podaja, mnogim katoliškim Cehom v tolažbo in oporo. Tako je zdaj ta knjiga že peta knjiga prof. Grivca, ki je v celoti prevedena v češčino, kajti dozdaj so izšle že: Vzhodno cerkveno vprašanje, Pravoslavje, Cerkveno edinstvo in prvenstvo po bizantinskem pojmovanju ter Slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Hkrati z najnovejšo knjigo »Kristus v Cerkvi« je v časopisu »Apoštolat sv. Cirila a Metodije« izšla tudi njegova razpravica »Sveti Sava in R i m«.
Poleg tega je v slovaškem dnevniku »Sloven-sky hlasu« z dne 4. oktobra t. j. izšel ekscerpt ocene najnovejše knjige prof. Grivca »Slovenski knez Kocelj«, ki jo jc za »Slovenca«
napisal prof. Jaka Šolar. Poleg tega sta bili reproducirani po »Slovencu« tudi obe reprodukciji Pengovovih vinjet: Bizanc in Rim, ter Zveza Ralislava s Kocljem, Slovaško s Slovenijo. Tako so torej Slovaki pokazali veliko zanimanje tudi 7.1 najnovejšo knjigo, ki obravnava skupno probleme slovaško-slovenske.	td.
Revije in časopisi
Roditeljski list, leto II, št. 2, izhaja v Mariboru kot poljudno vzgojeslovno glasilo za slovensko starše (letno 24 din). V oktobrski številki prinaša članek dr. Fr. Zgeča: Kaj prinese otrokom Miklavž?, v katerem nastopa iz vzgojeslovnih razlogov proti narodnim navadam ob praznovanju sv. Miklavža, zlasti proti strašenju s parkeljni. — Gustav Šilih: Otroške napake (sebičnost, razvaje-nost). — Lojzka Meglič: Če otrok krade. Fran Fink: Starši in vajeniško vprašanje. — Vilko Ko-lar: Zaščita mlajših mladoletnikov. — Janez Ka-vat: Preobremenjeni šolski otroci. — A. N. Mladina je preobremenjena. — Dr. V. Schniidt: Poklic in zdravje. — Etna Deisinger: Trmoglava Lenčka. Slede: Vzgojni nasveti, Knjižni kotiček in roditeljski pokret. — Urednik je Gustav Silili v Mariboru.
Planinski vestnik, št. 10. — Dr. Alojzij Mer-har: Alpinistika v živi krščanski etiki. — Cene Malovrh: Pozabljeni svet okrog Kočne. — Dr. Anton Debeljak: S potno palico po Rabu. — Anl-se: Mav na izaro, niav čez gmajniro. — Spomini oskrbnika Draga Dolenca z Ratitovca. — Obzor in društvene vesti. — Dve celostranski prilogi iz naših planin.
Živalca, leto VI., št. 10. — Izdaja Društvo rejcev malih živali »živalca za Dravsko banovino, urejuje Ivan Bahnik, Ljubljana. — Pečov-nik: Praktična reja in niendclizcm. — Ferlež:
Drobne novice
Koledar
Sreda, 19. oktobra: Peter Alkant., spoznava-lec; Etbin, opat.
Četrtek, 20, oktobra: Janez Kancijan, spozna-valec; Felicijan, mučenec.
Novi grobovi
-f- Pri st. Jurju oh Taboru je umrl g. Robate Kajetan, upoHojeni železniški uradnik, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar farne cerkve. Danes ob 10 dopoldne ga bodo položili k večnemu početku. Naj v miru počival Svojcem naše iskreno sožalje!
+ V Metliki je v ponedeljek mirno v Gospodu zaspala gospa Bano Regina, vdova sodnega uradnika in mati banskega tajnika g. dr. Milana Bana. Pokopali ia bodo danes ob pol 3 popoldne v Metliki na pokopališču sv. Roka. Blag ji spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Goriči vasi pri Ribnici je umrl preteklo nedeljo zvečer v visoki starosti 80 let g. France Honigmann, posestnik in oče g. župnika Honig-manna v Bukovščici. Pokopali so ga včeraj dopoldne. Naj mu sveti večna luči G. župniku in ostalim sorodnikom naše iskreno sožaljcl
■f V Ptuju je izdihnila svojo blago dušo gospodična Avgusta Grebene. Pogreb bo danes ob 1 popoldne. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	50 let gospe Terezije Oberski r Oplotnici.
Kdo bi ji prisodil 50 let, katere je dopolnila v torek, dne 18. oktobra, saj je tako brhka in urna kot dvajsetletno dekle. Pozna se ji, da izhaja iz ugledne pohorske družine od Sv. Lovrenca na Pohorju: globokovema, živahna, vneta za vse, kar nosi ime prosveta, in velika dobrotnica revežev. Kolikokrat priskoči na pomoč, ko nikoli nihče nc izve; pri njej ne ve levica, kar jc dala desnica. Z globoko vero v Najvišjega ni klonila ob silnih udarcih, katere ji je poklonilo trnjevo življenje v nameček, ampak je s potrojeno močjo šla na novo delo. Udejstvuje pa sc še posebno pri katoliški prosveti. Dolgoletna predsednica bivših Orlic — kdo ve povedati, koliko jc žrtvovala in še žrtvuje za naš prosvetni — bivši Orlovski dom. Vse samo za »Bog plačaj!« In na tem temeljnem kamnu božjega plačila žanje ona veliko božjega blagoslova že na tem svetu. Mi prosvetarji pa ji kličemo: Ljubi Bog Vas ohrani še dolga leta vedno tako čvrsto in zdravo v naši sredini! Bog Vas živi!
—	Poročila sta se v Leskovcu g. Drnovšek Slavko in g. Milka Pacek iz Gornje vasi. Obilo sreče in božjega blagoslova!
—	Poior poslušalci radia! Vse lastnike Horny-phon sprejemnih aparatov v območju bivše Kranjsko opozarjamo, naj takoj, najkasneje pa do konca meseca, pošljejo svoj naslov skupaj z oznako tipe in tvorniške številke svojega sprejemnika na naslov »Radio-1'egan«, Ljubljana, Tyrševa cesta 12. Lastnik tistega sprejemnika, ki bo po tvorniški številki najstarejši med prijavljenimi aparati, dobi za božič brezplačno v zameno popolnoma nov, najmodernejši sprejemnik Hornyphon, model 1939.
—	Spominska razstava v Žalcu. Ob priliki spominske svečanosti v počastitev pokojnega Janeza Hausenbichlerja bo otvorjena v nedeljo, dne
23.	oktobra t. 1. ob 8 zjutraj v hiši št. 6 v Žalcu spominska razstava. Zbrane bodo slike in fotografije s primernimi opisi v spomin na 70 letnico I. slovenskega tabora v Žalcu dne 6. sept. 1868, nadalje fotografije z opisi v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu dne 17. marca 1918, skupino fotografij članov narodnega 6veta v Žalcu ob prevratu, kakor tudi spominki v zvezi z življenjem in delovanjem pokojnega Janeza Hausenbichlerja. Razstava bo odprta za odrasle v nedeljo 23. okt. od 8—12 in od 13—18, poučna bo zlasti za našo šolsko mladino, ki si jo lahko ogleda v ponedeljek,
24.	septembra ves dan. Priporočamo, da si tudi druge šole v okolici ogledajo razstavo, ki bo nudila zanimivo gradivo iz krajevne zgodovine.
obdrži noge suhe in odporne, odstra. njuje neprijelni duh od znoja.
—	Smrt dubrovniške dobrotnice. V Dubrovniku je umrla lastnica slaščičarne Liza Kapaul, ki je bila znana pod imenom teta Liza. V svoji oporoki je zapustila vse svoje nepremičnine deškemu zavetišču v Dubrovniku. Znatne zneske je pa zapustila celi vrsti verskih in kulturnih ustanov. Svojim stalnim gostom je zapustila vse, kar je v slaščičarni za pojesti in popiti.
—	»Potnik« priredi v oktobru avtobusne izlete: od 29. okt. do 1. nov. v Trst, od 29. okt. do 1. nov. v Gorico, od 29. okt. do 1. nov. v Idrijo. Dne 31. okt. do 1. nov. v Gorico in 1. novembra enodnevni izlet s posebnim vlakom v Trst. Prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«. Od 18. t. m. dalje na razpolago tiskani sporedi.
—	Ogenj je uničil gospodarsko poslopje Janezu Zajcu, posestniku in mlinarju pod Padežetm pri Št. Juriju pod Kumom. Zgorelo je seno in mlatilnica in V6e drugo gospodarsko orodje, le živino so rešili. Goreti je začelo zjutraj ob treh, ko je bilo še vse pri počitku. Kako je ogenj nastal, se ne ve, goreti je začelo v nastilju.
I
Zločinski podvigi ameriškega milijonarja po kriminalnem romanu EDGAR WALLACE-a
V gl. vi. ANA KINO MATICA 21-24 ob 16. MAY WONO 19 in 21 uri -- 2žurnala!
Nevarno poznanstvo
i
—	Slomškova družba, podružnica za ljubljansko okolico, zboruje v Št. Vidu nad Ljubljano
nepreklicno dne 23. oktobra. Zborovanje bo v šoli ob pol 10 po šolski sv. maši, ki je ob pol devetih. Govori g. profesor J. Šolar o poučevanju slovenščine v šoli. Vabljeni.
_ Gosta megla na Jadranskem morju. Že par
dni zakriva naše morje gosta megla. Zaradi tega je promet po morju zelo oviran. Že od sobote prihajajo parniki z velikimi zamudami,
Za pranje
Vašega perila ie sredstvo
PERION
odlično! Domač slovenski izdelek je!
—	Ob 100 letnici rojstva očeta savinjskega hmeljarstva, pokojnega Janeza Hausenbichlerja,
veleposestnika in župana v Žalcu, bo v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. ob 15 pred Hausenbichlerjevo (sedaj Lorberjevo) hišo spominska svečanost. Slavnostni govornik bo orisal življenje in delovanje pokojnega Janeza Hausenbichlerja, ki mu bodo odkrili relief in spominsko ploščo na bivšem njegovem domu. Posebna deputacija se bo ob tej priliki poklonila na Hausenbichlerjevem grobu in položila venec na gomilo. Pri slavnosti bodo sodelovali šolska mladina obeh narodnih in meščanske šole v Žalcu, pevski zbor »Borut« iz Gotovelj, »Savinja« iz Petrovč« in »Savinjski zvon« iz Sv. Petra v Sav. dolini ter železničarska godba iz Celja. Po svečanosti bo v Roblekovi dvorani koncert pevskih zborov in železničarske godbe ter ljudska veselica. Občinstvo je vljudno vabljeno, da 6e udeleži svečanosti v čim večjem številu. Avtobusne zveze iz Žalca proti Celju in Savinjski dolini bodo preskrbljene. Na svidenje 23. oktobra v Žalcu.
—	Spominska svečanost v Žalcu. Vse p. n.
uprave občin, ki 60 sprejele plakate za spominsko svečanost, ki bo 6edaj v nedeljo, dne 23. okt. t. 1. v Žalcu, vljudno naprošamo, da plakate zopet nalepijo na vidnih mestih ter jih opremijo z zgornjim datumom. Pripravljalni odboT.
—	Nesreče. Ponesrečil se je Jurkovič Alojz, 37 letni posestnik iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Ko jc šel s hleva, se mu je spodrsnila lestev tako, da je padel in si zlomil desno - nogo.
Kupčič Marjan iz Ptujske gore je pred dvema dnevoma padel z voza pod kolo, ki mu je zlomilo desno roka Oba ponesrečenca se zdravita v ptujski bolnišnici.
—	Kočevski Slovenci v Mozelju pri Kočevju prosijo za ljudsko šolo učitelja, ki bi vodil tudi slovensko petje v cerkvi, da se javi takoj za izpraznjeno mesto, vodil bi tudi prosvetno društvo. Idealno narodno delo! Dvignite se zares navdušeni prosvetni in narodni delavci! Vabi vas Slovenska straža na Kočevskem.
—	Da boste stalno zdravi, fe potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	V Dalmacijo spet prihajajo tujci. V dneh hude napetosti v Evropi je tujski promet na našem primorju popolnoma zastal. Vlaki in parniki so vozili skoraj prazni. Ko je pa napcto.st popustila, je promet potnikov od dneva do dneva živahnejši. Zadnje dni prihajajo v Split vlaki, ki so polni potnikov. Tudi parniki vozijo vedno več potnikov. Med tujci je največ Nemcev, Švicarjev in Angležev.
KINO SLOGA K!
Danes ob 16„ 1». in 21. uri Po istoimenem Gogoljevem romanu t
Taras Buliba
Harry Baur. J. Pierre flumont. Danielle Darrieux
Najizrazitejša legendarna osebnost ruske književnosti, v kateri je poosebljen ponos in čustvenost kozaka-heroja
—	Bogat ribolov. Pred nekaj dnevi se je na morju začel lov na sardele, ki so jih samo v eni noči ujeli za en vagon. Največ so ujeli ribiči iz Milne, Bola, Visa in Komiže.
—	Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., Op. 80: Missa pro Defunctis za 4 glasni moški zbor, 8 dinj Hladnik Ig., Op. 52: Re-quiem za cn glas in orgle, 16 din; Hladnik I g.. Op. 34' Missa pro Defunctis za 3 glasni mešani zbor ali za en glas z oglami, 10 din; Kokošar I., Requiem za en glas in orgle, 12 din; Mav Alojzij, Requiem za en glas in orgle, 16 din; Premrl St., Requiem za en glas in orgle, 20 din; Vodopivec V., Requiem za en glas in orgle, 28 din; Vurnik M., Requiem za en glas in orgle, 15 din; Premrl St., Usmili se me Bog (po koTalu) za mešani ali enoglasni zbor, 25 din.
_ Nova bolnišnica v Demirkapiji. V Demir-
kapiji v skrajni Južni Srbiji )e bila v ponedeljek velika dvojna slovesnost. Blagoslovljena je bila namreč pravoslavna cerkev, ki je posvečena Materi božji in zgrajena v spomin kralja Aleksandra I. Zcdinitelja, hkrati pa je bila blagoslovljena tudi nova bolnišnica, ki jo je zgradilo Združenje jugoslovanskih železničarjev in mornarjev prav tako v spomin pokojnega kralja Aleksandra. Slovesnosti so se udeležili med drugimi poštni minister Vojko Cvrkič kot zastopnik vlade in generalni inšpektor državnih železnic Nikola Čurič, dalje ban vardareke banovine ter drugi odličniki. V imenu Nj. Vel .kralja je slavi prisostvoval polkovnik Aleksander Leko. Nova bolnišnica je zgrajena v modernem smislu po načelih sodobne higiene.
—	Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485 25 V. 35.
—	Hrvatske mlekarice proti »Gospodarski
slogi«. V ponedeljek se je na Radičevem trgu v Zagrebu zbrala skupina 300 mlekaric iz okolice Zagreba, ki so poslale z deputacijo vršilcu dolžnosti bana savske banovine Stanoju Mihaldžiču spomenico, v kateri se izrekajo proti delu »Gospodarske sloge«. »Gospodarska sloga« namreč zahteva, da sama organizira prodajo mleka iz zagrebške okolice v Zagrebu, čemur pa se mlekarice seveda upirajo. Mlekarice prosijo oblasti, naj ne izdajo nobenega takega ukrepa, ki bi monopo-liziral prodajo mleka v Zagrebu.
—	Pošteni kmetje v srbski vasi. V vasi Si-ljevici pri Jagodini zidajo kmetje novo cerkev, Tam so imeli že poprej leseno cerkev, toda že pred leti so se kmetje odločili, da zgrade novo cerkev. Kmetje polagajo denaT na neki kamen in tako zbirajo prispevke za cerkev. Pravijo, da je pred leti neki kmet hotel vzeti dinar s kamna, pa tako dolgo ni mogel odpreti pesti, dokler ni priznal, da je ukradel cerkveni dinaT in je še sam moral podariti en dinaT za cerkev. Od tedaj nikomur niti na misel ne pride, da bi se polastil cerkvenega denarja, ki leži na prostoru, dostopnem slehernemu.
—	Po desetih letih izkopana. Te dn! je prišla" na pokopališče v Oborovo, okraj Dugoselo, sodna komisija, v kateri je bil načelnik zavoda za sodno medicino v Zagrebu, njegov asistent dr. Prem-rou in drugi. Delavci so izkopali zemeljske ostanke pred desetimi leti umrle kmetice Mare Sočnič. Državno tožilstvo je namreč prejelo ovadbo, da je bila kmetica svoj ča6 zastrupljena. Zavod za sodno medicino bo sedaj preiskal ostanke trupla in ugotovil, če je bila kmetica res zastrupljena.
—	Huda nesreča pri kuhanju žganja. V vasi Bečice pri Slavonskem Brodu so v hiši mlinarja Aladoviča kuhali žganje. Ob tej priliki so 6e tam abrali številni sosedje. Naenkrat je eksplodiral kotel in vroča tekočina se je razlila po osmih osebah. Šestletni vnuk mlinarja je bil tako opečen, da jc kmalu nato umrl. Neki drugi se bori 6 smrtjo. Šest oseb pa je hudo poškodovanih.
; — Brezsrčna mati. Bivša žena Somborčana ''Aleksandra Mašireviča se je ločila od svojega moža pred nekaj leti. Pozneje jc še kupila deklico. Letos se je ločena žena hotela ponovno poročiti s Štefanom Galetinom, pa njegovi starši niso hoteli niti slišati o tem, da bi pripeljala v hišo tudi svojo nezakonsko hčerko. Njeni starši pa ji niso pustili poročiti se, če ne vzame s seboj svoje
l
Danes ob 16, 19 in 21 uri
Pomladanska parada
FraniiSka Gaal v veseli opereti	KINO UNION Tel. 22-21
(Marlka) P.Horbiger, H.Moser, Theo Lingen, W. A. Retty, F Imhof, Adele Sandrock
devetmesečne hčerke Zorke. Zato je šla s svojim bodočim možem do kanala kralja Petra ter je svojo hčerko vrgla v vodo. Trupelce male deklice so redarji našli šele drugi dan. Ko so zverinsko mater vprašali, zakaj je to storila, je najprej tajila, nato pa priznala, da je morala žrtvovati svojo hčerko za svojo srečo. Okrožno sodišče v Som-boru je obsodila nečloveško mater na leto dni ječe, Galetin pa je bil obsojen samo na 2 meseca 6tro-gega zapora z ozirom na to, da ni vedel, da namerava vreii dete v vodo, tudi ne zna plavati, da bi mogel nato dete rešiti iz vode.
—	Naznanilo. Avtobus Ljubljana—Bled obratuje dalje nepretrgoma vso zimo.
—	Oso ie pogoltnila. Uradnica Borze dela v Sarajevu Ankica Mildek se je te dni sprehajala po bližnjem Trebeviču. Kupila je pol kilograma grozdja, ki ga je počasi jedla med potjo. Naenkrat je strašno vzkliknila ter se zgrudila. Ljudje so mislili, da se je zastrupila ter so poklicali policijo, ki je Mildekovo prepeljala v bolnišnico. Tam je ostala negibna vso noč. Šele drugega dne se je osvestila ter je povedala, da je z grozdjem pogoltnila nekaj takega, kar jo je strašno pičilo. Zdravniki 60 ugotovili, da je Mildekova z grozdjem pogoltnila živo oso, ki jo je v želodcu pičila, nato pa poginila. Mildekovi so takoj otrpnili živci, da se ni mogla niti ganiti, niti spregovoriti. Njeno stanje je 6edaj že boljše.
—	Z nožem ga je obdelal. 33-letni zidar Primož Stare s Skaručne se je zvečer vračal domov. Na cesti ga je nenadoma napadel neznanec. Stopil je predenj in ga hotel vreči na tla. Ker se mu pa to ni posrečilo, je potegnil nož in mu zadal na levi strani glave več poškodb. Po napadu je neznanec pobegnil proti Vodicam. Stare je moral zaradi poškodb v bolnišnico v Ljubljano.
—	Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V Stra-dinu v Dalmaciji si je končala življenje 20-letna Milka Pejič. Zagledaia se je v nekega fanta, s katerim sta se pa sprla, nakar je skočila v morje. Na obali je pustila obleko in velik nož, s katerim je nameravala ubiti svojega fanta, če bi ga bila srečala. V Zagrebu pa si je hotela končati svoje življenje 18-letna Štefica Skok.. Zaužila je 25 tablet veronala. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. V pismu, ki ga je zapustila, pravi, da je obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni.
—	Oče ubil svojega sina. V bolnišnici v Sisku je umrl 30 letni Milan Pletkošič, ki ga je ubil njegov oče z mlajšim "sinom Slavkom. Do te nesreče je prišlo takole: Milan je imel njivo, ki jo je dobil pri delitvi posestva. Oče Marko in 6in Slavko sta preteklo soboto začela orati to njivo. Milan je to videl in šel na njivo, kjer je očetu rekel, da nima pravice do te njive, ker jo je sod-nija pridelila njemu. Oče Marko je šel proti sinu Milanu z motiko, Slavko pa je bil miren. Ko pa je oče zaklical Slavku: »Zgrabi koso in ga pokosi na drobno!«, je Slavko očeta ubogal, prijel koso in jo zasadil Milanu v trebuh s tako silo, da je kosa na drugi 6trani pogledala ven. Že tako hudo ranjenega Milana je še oče udaril z motiko po glavi. Milana so hitro prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Ko so ljudje zvedeli za ta zverinski uboj, bi oba ubijalca gotovo do smrti pretepli, če ne bi pravočasno pobegnila. Sedaj ju iščejo orožniki.
Ruše pri Mariboru
Pojasnjen vlom. V noči od 13. na 14. o>kt. je l>il izvršen prav premeten vlom v Rušah v vilo gdč. Kulmer Adele. Podrobnosti o tem vlomu so zdaj znane: Omenjenega dne sta se pripeljala v Ruše dva študenta iz Zagreba, ki sta bila pri lastnici vile Kulmerjevi svoj čas na letovišču. Kulmerjeva se je nahajala zdaj v Zagrebu, kjer sta jo videla ta dva študenta ter sta izrabila to priliko, da sta v njeni odsotnosti izvršila vlom. Hišni najemnik Strugcr Dionizij je sicer ponoči slišal neko hojo in šum v vili, vendar pa se za to ni menil, ker je mislil, da je prišla ona sama ponoči domov ter da se spravlja spat. Študenta sta izrezala na vratih kos stekla z diamantom, nakar sta z roko šla skozi ter izvlekla na notranji strani ključ in na tak način nemoteno odprla vrata s ključem. Vendar pa škode nista napravila veliko ter sta ukradla le nekaj kosov dragocenejšega jedilnega pribora. Imen teh dveh študentov pa gdč. Kulmerjeva noče izdati, ker pravi, da ju ne bo ovadila sodišču. Vlomilca sta bila spoznana na podlagi prstnih odtisov, ki jih je poslala tukajšnja žandarmerija zagrebški policiji, ko je Kulmarjeva dala sama pravo sled za vlomilcema.
Volivni imeniki. Občinska uprava v Rušah obvešča vse prebivalstvo na področju svoje občine, da so volivni imeniki razgrnjeni v o(>-činslki pisarni v Rušah do 25. oktobra ter je ta dan zadnji za vlaganje reklamacij.
Gospodarstvo. — Besariški: Kokošje pasme pri nas. — Počehovski: Ogled razstav malih živali na Mariborskem tednu. — A. Tavčar: Nekaj misli o kunčjereji. — Sotlčan: Naša vodna perutnina.
—	A. Tavčar: Havana. Življenje v vodah, O oteklinah ali tvoru na kokošjem stopalu itd.
I,over. št. 10. — Drago Bižal: Doživljaj. — Miroslav Ranzlowsky: Za gamsi. — A. S. Kadar prihajajo na klic. — Dr. R. Marn: V letošnjem prsku. — A. Mazlu: Zajec — A. K. Na race. — S S. Kako sem postal lovec. — Slede rubrike: Iz lovskega oprtuika, Društvene vesti ter kinološke vesti.
Zdravniški vestnik, št. 7—8. Dr. L. Merčun: Elektrokardiogram pri tuberkuloznih. — Dr. Per-šič Ivana: Testikularna torzija. — Dr. Cundrič in dr. Tominšek V.: Intralumbalna aplikacija stre-patzola pri streptokokni meningitidi. — Dr. Lut-man S.: Meningitis in preparati sulfamida. — Dr. Fr. Novak: Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. — Dr. Mirko Karlin: Malarija v Ljubljani pred sto leti. — Dr. Bogomir Magajna: Dr. Štefan Divjak (nekrolog).
—	Dalje slede poročila iz zdravniških društev itd.
Žika, 1. IX., štev. 9—10. — Joža Lovrenfič: Skladnost sodobnosti. — Anton Ingolič: Prekrižani računi. — Franre Bevk: Jabolka. — C. Šle-tiinger: Vanek. M. Tvvain: Poslednja ohsojenčeva no{. - Viktor Pirnat: Zaželel si jo knedlikov ... Zdravniška posvetovalnica. Gospodinjski kotiček.
—	Urednik prof. Mirko 1'ugelj.
Katoliški misijoni, št. 10. — Janez F.hrlich: Prvih devet mesecev v Indiji. — S. Leoija Poko-vec- Kakor je v Anamu. - J. Sašelj: O Knoble-harjevein potovanju 1. 1853-54. — Poziv iz Rima za misijonsko delo. — J. Geder: Na novem odgovornem mestu. - Iz proglasa škofijskega vodstva DSV. — Priloga: Tuji svet. Roman Fr. Uersta-ckerja: Roparji na Misisipiju.
Bbgovijest. Uredništvo i uprava Skoplje, urednik msgr. Anton K o r d i n. — Ta številka (9—10) Je posvečena III. evliarističnemu kongresa za skopljansko škofijo 14. in 15. avgusta t. 1. v Letnici. — Časopis je lep zgled duhovne delavnosti slovenskih duhovnikov v Južni Srbiji.
Beograjske opštinske novine. — Br. 9. — Tudi Beograd ima svoj občinski list, ki pa se še od daleč ne da primerjati ljubljanski Kroniki niti po opremi niti po vsebini. Če je ljubljanski list znanstvena revija in ima eno oko vedno odprto na preteklost slovenskih mest, je belgrajski list čisto urbanističnega značaja ter prinaša samo poročila, ki se tičejo dogodkov v občini ali pa občinskih tekočih zadev. Zato je tudi tiskan na slabšem papirju. Ta številka je posvečena proslavi kraljevskega rojstnega dne in bakladi, ki se je razvila po mestu. Dalje belgrajskemu velesejmu, balkanskim lahkoatletskim igram, socialnemu delu po raznih državah ter zaščiti dece v Belgradu pred difterijo. V knjižnem dodatku so opisane knjižice o Benetkah in Florenci (dr. Marija Ilič-Agapov), Pilot podporočnik Knap brani Belgrad (novela, Vukosavljevič). — Zgodovinskim pogledom sla posvečena članka: Prastari Singidunum in njegovi narodi (Novakovič) ter občinska samouprava v Belgradu v dobi ustanovitve 1839—15 (RatikoviČ). Nalo sledi kronika: socialna, gospodarska, družabna itd.
Stvarno rešenje problema kvadratura kroga it svini oblirima. — Rešio Pavle P. Karanovič, Beograd, 1938. — Str. 26. — V kratki brošurici podaja Karanovič svojo teorijo, kako se računajo okrogli predmeti s pomočjo kvadrature krog«. Ne moremo soditi, kako se je »rešitelju« tega problema rešitev posrečila, toda on sam je prepričan, da je površinski krog računsko pretvoril v odgovarjajoči površinski kvadrat ter prostor krog-
Ile v prostor kuha, ter se tako lahko izračuna
kavdratura kroga. Taka rešitev po njegovem mnenju omogoča računsko merjenje površine in notranjega prostora vsakega okroglega predmeta vseh dimenzij. Tako poroča Karanovič v svojem uvodu in mi njegovo brošurico samo registriramo. Naroča se pri avtorju Belgrad, Balkanska 20.
Nekrolog dr. Deoevcu v »Piccolo della Sera« je napisal znani poznavalec slovenskih literarnih razmer prof. Urbani Umberto dne 12. t. m. Urbani da kratek portret književnega dela prof. dr. Debevca, profesorja klasičnih in mnogobrojnih živih jezikov. Trije rodovi slovenskih izobražencev se spominjajo dr. Debevca kot idealnega profesorja, v katerem izgublja Slovenija enega svojih poljudnih in priljubljenih pisateljev (Vzori in boji). Toda Italijani se morajo spominjati dr. Debevca kot najboljšega slovenskega poznavalca Danteja ter največjega prevajalca ^Božanske komedije« ter »Novega življenja«. On je prvi in edini Slovenec, ki je prevol celotno Komedijo. Končuje pa s trditvijo, da slovenski krogi pripravljajo izdajo tega prevoda v dostojni knjižni obliki.
F. W. Foerster: Življenja modrost, znano knjigo velikega nemškega filozofa in vzgojitelja F. W. F o e r s t e r j a ho izdala v slovenskem prevodu Delavska založba v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Subskripcija do 31. oktobra stane 120 din. pozneje 140 din. Naročnina se lahko plačuje po mesečnih 20 din.
V Krakovu je umrl prvi rektor slikarske akademije znani slikar Teodor Axentowicz. Pogreb se je vršil z najvišjimi častmi. Obenem je v teh dneh razstava njegovih kolektivnih del.
Mednarodna glasbena revija je začela izhajati v Bruslju pod naslovom »i>a Revue Internationale de Musique«. Glasbene priloge spremljajo referati v najrazličnejših jezikih.
Rihard Strauss komponira zdaj novo opero
iz starogrške zgodovine in mitologije, pod naslovom Dan miru.
V Buenos Airesu v Ameriki je poljsko poslaništvo priredilo veliko kolektivno razstavo poljskih slikarjev-mojstrov Tadeusza in Adama Stvka. Prepeljali so tako preko morja okrog 70 velikih platen, da pokažejo svojim krajanom kakor tudi tujini svojo veliko umetnost, polno narodnega navdušenja in vere.
Razstava poljskih časopisov. V Jagielonski biblioteki v Krakovu je ta mesec odprta zgodovinska razstava poljskih revij in časopisov, in sicer od XVI. stoletja do vstaje leta 1830. Ta razstava je nadvse zanimiva ter kaže razvoj poljskega časnikarstva od vse^a početka do prve polovice 19. stoletja, ko dobi ze popolno družabno obliko ter postane važen činitelj v narodnem življenju ter prehaja tudi že v specializacijo. Razstava se deli v tri dele: 1. Oddelek začetkov časnikarstva, kjer je največ letakov in posameznih številk; 2. Začetki časopisov, ki žc dobivajo značaj periodičnih listov in to od leta 1661 (Merkuriusz) do leta 1800.; tretji del pa je posvečen prvi polovici 19. stoletja. V zvezi s to razstavo je Jagjelonska biblioteka izdala podrobno izdelan katalog s predgovorom Adama Bara: »Oris iz zgodovine poljskega časopisja do izbruha vstaje leta 1830«.
Slovaška Malica v Turdanskem uvelem Martinu je po naredbi slovaškega ministra Matuša černaka prevzela v svoje roke Zvezo prosvetnih delavcev (Osvetovy svšiz) za vso Slovaško, to je izobrazbo vsega učiteljstva in naroda. Sploh je Slovaška Matica ponudila prosvetnemu ministru vse svoje moči in izkušnje na razpolago. Dočim Čehi ne bodo letos razdeljevali literarnih nagrad, bo Slovaška Matica razdelila prav za to lete 100.000 ke.
Predsednik vlade dr. Sfojadinovič in ministra dr. Korošec in dr. Spoho na nedeljskem zborovanju JRZ v Belgradu po govoru presednika JRZ.
Banovina za napredek našega mlekarstva
Gorenjska mlekarska zadruga v Kranju ustanovljena
Organizacija mlečne produkcije in mlečnega trga pri nas sta vprašanji, ki sta že dolga leta vprav kričali po rešitvi. V drugih državah najdemo zglede, kako se je ta tako važna panoga živinoreje organizirala do vseh podrobnosti in kako velike koristi je taka organizacija prinesla tako producentom, kakor tudi konsumentom, da o veliki koristi za narodno gospodarstvo v splošnem ne govorimo. Pri nas je bilo vprašanje mlekarskih organizacij eno najtežjih vprašanj zaradi velikega števila majhnih mlekarskih obratov, katerih združitev ni bila lahka.
Dolga je bila pot
Ze pred svetovno vojno je obstojala Mlekarska zveza, ki je skušala povezati delovanje mlekarn; po svetovni vojni pa so delovale Osrednje mlekarne v Ljubljani do 1933. Njihovo delo je prevzel za tem skupnt obral v Naklem, v katerem je bilo poslovno povezanih osem zadrug. Ta skupili obrat je predeloval mleko na treh krajih, in sicer v Naklem, Cerkljah in Komendi. Veliko število mlekarniških obratov z majhnim delokrogom pa ni moglo napraviti kaj podobnega, kakor je dosegel skupni obrat v Naklem, ki se je obnesel, kljub temu, čeprav ni bil organizirano urejen, niti ni imel centralnega obrata. Zato so pred leti mlekarske zadruge, zvezane v skupnem obratu, začele same misliti, da bi izpopolnile mlekarno v Naklem in tako organizirale svoje delo.
Iniciativa banovine
Banska uprava, ki se že dolga leta bavi z željo ureditve naše mlečne produkcije in mlečnega trga, je uspela, da je to idejo razširila v zamisel, naj se postavi velika in sposobna mlekarska centrala za vso Gorenjsko, ki bi usmerila delo malih mlekarn. Lani je priredila banska uprava v ta namen več informativnih sestankov za člane vseh mlekarskih zadrug na Gorenjskem in izkazalo se je, da bo mogoče izpeljati zamisel osrednje mlekarne. Letos v juliju je bilo kupljeno zemljišče za centralno mlekarno v čirčičah pri Kranju. Ker je tudi kmetijsko ministrstvo pristalo na to, da se državni mlekarski zavod iz Škofje Loke prestavi v Kranj in poslovno združi z novo centralno mlekarno, je vprašanje ustanovitve dobilo lepo pobudo.
17. oktobra je bila v Kranju ustanovljena v ta namen
Gorenjska mlekarska zadruga z o. j.
v Kranju, v katero je že sedaj pristopilo deset mlekarniških zadrug. Pristopile so zadruge iz dosedanjega obrata, in sicer mlekarne v Naklem, Trsteniku, Hrašah pri Smledniku, Šenčurju, Komendi, Medvodah-Svetju, Cerkljah in živinorejska zadruga pri Sv. Juriju pri Grosupljem. Novi mlekarni, ki sta se pridružili tej akciji, pa sta zadrugi na Skaručni in v Zabnici. Izvoljen je bil tudi upravni odbor, čigar predsednik je postal Lovro Novak, sedanji predsednik mlekarske zadruge v Naklem. V odboru pa so zastopniki vseh drugih včlanjenih mlekarskih zadrug.
Velika mlekarna
Gorenjska mlekarska zadruga bo postavila pri Kranju veliko in sodobno mlekarno, v katero bodo včlanjene zadruge pošiljale mleko v predelavo. Centralna mlekarna bo opremljena tako, da bo mogla predelovati nad 15.000 litrov mleka na dan.
V	njej bodo predelavah mleko v vse smeri, tako v prvi vrsti v konsumno mleko za Ljubljano in letoviške kraje na Gorenjskem, nadalje v maslo, v mehki in trdi sir. Mlekarna bo imela tudi naprave za industrijsko predelavo mleka v kazein, ki je surovina, po kateri je v naši industriji vedno večje povpraševanje. Uporablja se za izdelavo umetne volne, galalita in podobnih umetnih snovi.
V	nadaljnjem razvoju bo mlekarna mogla izdelovati tudi mlečni prah. Poleg tega bo mlekarna imela velika skladišča in kleti s hladilnimi napravami, v katerih bo hranila izdelke za časa mlečnih poplav v jeseni in spomladi, ko na trgu ni povpraševanja za mlečnimi izdelki. S tem bo nastopila kot važen regulator mlečnega trga, ki pri nas ni niti najmanj urejen, kar še najlepše dokazuje dejstvo, da naši letoviški kraji na Gorenjskem in drugod poleti uvažajo velike množine masla in drugih mlečnih izdelkov iz Hrvaške. Z delom na zalogo bo mlekarna v veliki meri tudi uravnovesila cene, kar bo šlo v korist zlasti kmečkemu prebivalstvu.
Pomoč banovine
Banovina, ki je ves čas z vso vnemo podpirala ustanovitev take velike osrednje mlekarne, bo dala zadrugi brezobrestno posojilo v višini dva milijona in pol dinarjev ter bo tako omogočila čim hitrejšo zgraditev mlekarne. Z mlekarno bo združena tudi mlekarska šola, ki bo pa v poslovanju ločena od zadruge. Ker se že pripravljajo načrti za mlekarno, je prav verjetno, da bodo še to jesen začeli tudi z gradbenimi deli, ki jih bodo tako pospešili, da bo mlekarna mogla začeti z obratom že prihodnjo jesen. S tem, da je prišlo do uresničitve te tako važne mlekarne, je bil storjen prvi korak za izvedbo velikega načrta, ki ga ima pripravljenega banovina za ureditev in po-vzdigo mlečnega gospodarstva pri nas. Vse slovensko ozemlje naj bi po tem načrtu dobilo v celoti sedem takih velikih mlekarn, v katerih bi se stekala velika večina vse mlečne produkcije v Sloveniji. Jasno je, da je bilo najtežje napraviti prvi korak, saj ni dvoma, da bo ta osrednja mlekarna za Gorenjsko, ki je edina in prva večja zadružna mlekarna v vsej Jugoslaviji, lepo uspevala in prinašala mnoge koristi prizadetemu prebivalstvu.
30 letnica horjulske čipkarske šole
Te dni poteka trideset let od ustanovitve čip- I karske šole v Horjulu in toliko let nazaj segajo ' tudi ustanovitve raznih čipkarskih šol v bivši Kranjski in Goriški. Cipkarstvu so svoj čas posvečale oblasti zelo veliko pozornost in dajale znatne podpore, da se je razširilo iz Idrije do ljubljanskih predmestij.
Takratni merodajni možje pri občini v Horjulu so zaprosili oblast za ustanovitev čipkarske šole, kar so tudi kmalu dosegli. Z Dunaja so poslali strokovno učiteljico za čipkarstvo idrijsko rojakinjo gdč. Katarino Munihovo, ki se je z vso vnemo in ljubeznijo lotila težavnega pouka. Tisoče rok je naravnavala na pravilno delo v Horjulu skozi četrt stoletja in horjulske čipkarice so imele v njej ne samo dobro in požrtvovalno učiteljico, ampak tudi najboljšo svetovalko in posredovalko. Ves čas je vladala najlepša sloga med šolo in vaščani, ker so videli veliko korist dela. Tudi danes še velja čipkarska šola v Horjulu kot ena izmed najboljših in bilo bi škoda, če se ne bi tudi še danes podpiralo strokovno šolstvo po deželi.
Ko je bil pred 20 leti ustanovljen v Ljubljani Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt, je prišla v njegovo konipetenco tudi horjulska čipkarska šola. Pred nekaj leti so politične intrige ustavile delo na šoli več kakor za leto dni in se je nato šola po zaslugi sedanjega župana Bastiča zopet odprla.
Pomembni jubilej horjulske čipkarske šole je šel sicer tiho mimo nas, vendar smo ga veseli, ker je to jubilej dela naše vasi.
Čipkarski šoli želimo tudi v bodoče čim lepši napredek in največji uspeh.
Okrožno sodišče v Murski Soboti ostane
Ljubljana, 18. oktobra.
Včeraj smo prinesli med mariborskimi novicami vest, da je Stol scdmorice v Zagrebu predlagal, naj se okrožno sodišče v Murski Soboti ukine in spet podredi mariborskemu okrožnemu sodišču. Ta vest tudi trdi, da je redno poslovanje sodišča v Murski Soboti onemogočeno, češ da so vsi sodniki razen enega samega na dopustu.
Ta vest ni točna, kakor smo zvedeli iz pisarne predsedstva apelacijskega sodišča. Res je sicer, da so na dopustu oziroma so bolni predsed-in dva sodnika, vendar še vedno poslujejo štirje sodniki Sodna uprava bo že sama skrbela, da bo poslovanje omogočeno in da bo potekala v Tedu.
Kar se pa tiče vesti o ukinitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti in njega podreditvi okrožnemu sodišču v Mariboru, je ta vest brez vsake podlage, kajti Stol sedmorice v Zagrebu nima ni-kake sodno-upravne kompctence ter so vsa sodišča v dravski banovini podrejena apelacijskemu sodišču v Ljubljani.
sliši vse s
RADIO
5 - cevni Super
Din. 3.150 -
RADIO r. z. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva 6 RADIOVAL, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6
Velika tatinska afera v Celju
Sluga v petih mesecih ukradel trgovcu za približno 45.000.- din blaga
Celje, 18. oktobra. | vsak večer izmikati v trgovini boljšo oblek«. . , , .,	' in plašče ter jih prodajal'za • malenkosten de-
Meseca januarja je sprejel lastnik veletrgovine g. Vrečič v služIjo 18 letnega Ivana
K. z Brega pri Celju, ki je bil brez vsakega dela. Mlademu, za delo pridnemu funtu je dal mesečno plačo 800 di.n in še vsak dan kosilo.
Kmalu je Ivan začel zahajati v gostilno, kjer se je družil s strastnimi kvartopirci, ki so vžgali v srcu mladega fanta strast do kvar-tanja. Ivan je začel zahajati vsak večer v gostilno in kvartal pozno v noč. Pri igranju je navadno vedno zgubljal, mnogokrat so kvartopirci popolnoma izpraznili Ivanove žepe. Ivan je igral celo >na puf«, češ da bo že prinesel naslednji dan denar. Meseca maja je začel izmikati v trgovini hlače, kravate in druge malenkosti in jih zastavljal pri kvartanju za smešno nizke cene. Na prigovarjanje je začel
Alkoholizem med slovensko šolsko mladino
Ljubljana, 18. oktobra.
V zadnji izvrstno urejeni številki »Kronike slovenskih mest«, ki vsebuje vse polno zanimivih podatkov o slovenskih mestih, beremo tudi zelo zanimiv članek g. Vojka Jagodiča, znanega borca proti alkoholizmu. G. Jagodič razpravlja o alko-holizu med učenci osnovnih in meščanskih šol v slovenskih mestih za šolsko 1. 1936-37. V osnvne šole v 17 slovenskih mestih hodi 8618 dečkov in 8311 deklic, skupno 16.929. Od teh otrok uživa alkoholne pijače 5124 dečkov in 3800 deklic, skupno 8924, torej 52%. V prvi vrsti vodi Krško, kjer pije 96% otrok, v Slovenski Bistrici 92%, v Črnomlju 90%. v Dolnji Lendavi 86%, v Ptuju 85%, v Ljutomeru 82%, v Laškem 79%, v Radovljici 76 odst., v Slovenskih Konjicah 71%, v Novem mestu 70%, v Kranju 53%. v Celju 47%, v Murski Soboti in Kamniku 46%, v Ljubljani 37%, v Mariboru 35%, v Škof ji Loki 34%.
Žalosten konec hajduka Dokiča
Najprej je ustrelil šestnajstletno dekle in nato še sebe
Po Homolju, to je pokrajini blizu Pozarevca I ob Donavi, je dolgo ropal in moril hajduk Pavle | Dokič ki je sedaj doživel žalosten konec. Bil je zadnji hajduk Homolja, ki je bilo včasih polno hajdukov. Pavla Dokiča je brez uspeha zadnje čase preganjalo do 300 orožnikov po neprehodnih homoljskih gozdovih. Okolnosti, v katerih je P. Dokič umrl, pa niso za tako zloglasnega hajduka nič kaj častne. Pavle Dokič je prišel na Planino blizu vasi Brojice ter se zglasil na kmetiji Jovana Supciroviča, da bi dobil nekaj hrane, ker zaradi zadnjih preganjanj nikjer ni mogel dobiti jesti in se ni smel oddaljiti iz gozdov. V vaški koči je Dokič naletel na 16-letno kmetovo hčerko Natalijo. ki je varovala živino. Dokič, ki je vedel, da je od orožniških postal zelo daleč, prav tako tudi od najbližjih naselij, se je odločil, da prenoči v koči. Ugajala mu je tudi kmetova hčerka. Ko je hajduk, ki je bil znan ženskar, videl lepo kmečko dekle, je skušal nad njo izvršiti nasilje. To pa je bilo zanj usodno. Dekle se je pričelo odločno braniti in v borbi s hajdukom je z malim nožič-kom na več delih telesa nevarno ranila hajduka. Zabodla ga je z nožičkom tudi v želodec. Hajduk je bil ves srdit zaradi odpora poštenega dekleta ter je s karabinko ustrelil dekle, ki je bilo takoj
mrtvo. Hajduk sam pa se je zaradi rane na želodcu onesvestil. Ko se je prebudil, je spoznal, da bo padel živ v roke oblastem, tega pa ni maral. Prislonil ie cev karabinke na svoje grlo ter sprožil. Pri priči je bil mrtev.
Zgodaj zjutraj je prišel dekletov oče, ki je hotel obiskati svojo Natalijo. V istem času je prišla tudi orožniška patrulja, ki je stalno kri-žarila jx> tem področju Oče in orožniki so našli v koči dvoje trupel.
Orožniki so v možu takoj spoznali hajduka Dokiča. O tej tragediji, ki se je pripetila v samotni planinski koči, je bil takoj obveščen okr. glavar v Kučevu, ki je prihitel s preiskovalnim sodnikom in s komisijo.
Pri Dokiču so našli več pisem in beležk, iz katerih so ugotovili, da je padli hajduk res Pavle Dokič. V nekem pismu pravi Dokič, da je zelo žalosten in da je izgubil mnogo poguma, ker je bil ustreljen njegov tovariš Mihajlovič, in da sedaj ni več lepih dni in tudi pravega hajdučenja ni več.
Vest o smrti tega hajduka se je naglo raznesla po vsej okolici in vse prebivalstvo pomiluje nesrečno dekle, ki je moralo dati svoje življenje, da je rešilo ves okraj tega nasilneža.
Meščansko-šolskih učencev je v Sloveniji jx> mestih 2897 dečkov in 3400 deklic, skupno 6297. Od teh uživa alkoholne pijače 2212 dečkov in 2005 deklic, skupno 4217, ali 66%. »1'rednjačita v tem oziru Črnomelj in Dolnja Lendava, kjer pije kar 100%,« torej vsi učenci meščanskih šol, alkohol. Dosti boljša nista Ljutomer z 91% in Krško z 88%. Sledi nato Novo mesto 87%. Slovenska Bistrica 79%, Celje 70%, Ljubljana 637», Maribor 61% in Škofja Loka 41%.
V Ljubljani sami imamo v osnovnih šolah 2830 dečkov in 2646 deklic, skupno 5476 otrok. Od teh pije 1379 dečkov in 717 deklic. Skupno torej 37%. Meščanskih učencev je v Ljubljani 1157 dečkov in 1398 deklic. Skupno 2555. Od teh pije 825 dečkov in 784 deklic, skupno 1609, ali 63 odstotkov.
Te številke so zelo žalostne. Avtor ugotavlja, da je alkoholizem socialen pojav in socialna bolezen. Posledice so, da se pojavljajo pri nas vsi znaki degeneracije po alkoholu in ne samo na kmetih, marveč že v izdatni meri tudi po mestih, to je slovenskih kulturnih in gospodarskih središčih. Odgovornosti za vse to ne nosi mladina, odgovorni so pač oni, ki so za njo in ki so jo dolžni zaščititi.
Nova pošiljka prvovrstnega smede-revskega grozdja dospela.
GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA. Tyrševa cesta 29.	Telefon 27-70.
nar. Gospod Vrečic, ki je že pred leti iimel v službi podobnega tičku, ki mu je sicer še pravočasno prekrižal" račune, saj je že sluga odnesel na |>osoben način večje število hlač, tako da je, ko je valjal preproge sikupaj, spravil v zavitek tudi hlače in jih tako odnašal, je že tri mesece pazil na Ivana, vendar ga ni mogel zalotiti. Proti večeru je Ivan spravil ]x> več obleik v zaboj za smeti in jih odnašal v klet, nato pa prihajal ponoči s svojim tovarišem, 20 letnim mesarskim pomočnikom R. Karlom iz Celja, nakar sta jih razpečala. Tako je znosil mesarskemu mojstru na Bregu odnosno njegovi priležnici za 8<MK) din blaga, za obleko pa je dobil le 400 din, pa še te je zaigral. Približno za toliko vsoto je znosil blaga nekima posestnikoma v Levcu pri Celju in v Stranicah pri Konjicah Posestnik v Stranicah je dal Ivanu za ukradeno blago, vredno 8000 din, le 1000 din, češ da bo zaenkrat dosti, drugo lw> 'pa še dobil. Hlače, obleke in druge stvari pa je prodajaj raznim mosarskim in pekovskim pomočnikom ter drugim.
Na vse to je opozoril neki Karlov tovariš policijskega agenta g. Rojnika Slavka. Karel jo namreč hodil zadnje čase posebno elegantno oblečen po celjskih ulicah'. Ko ga jo prod rlnovi
prebav) vzemite kozarec naravne
— Pri zaprtju, motnjah zjutraj na prazen želodec »Kranz- |o«ef« srrenetce _
neki njegov tovariš pozdravil s »serbus«, ga je Karel nalirulil, češ da se naj prej dostojno obleče, potem šele tako pozdravlja njega. I e-mu se je to čudno vedenje zdelo sumljivo in je na to opozoril policijskega agenta.
Zadeva je prišla v roke pridnih in zelo agilnih policijskih agentov, ki so aretirali Ivana K. in ga zaprli Pri zasliševanju je Ivan dolgo vse zanikal, končno pa je priznal, da je na prigovarjanje pokradel približno za 26 000 din. Možno je seveda, da je ukradel še več, to pa bo dognala šele točna evidenca v veletrgovini.
Da g Vrečič tatvine ni mogel opaziti, je razumljivo saj je v veletrgovini ogromna množina konfekcijskega blaga. Po prijavi g. Vrečiča je bilo pokradeno za približno 45.(KX) di.n blaga. Policija je aretirala tudi nekaj drugih oseb. Danes popoldne je bilo zaslišanih šc več oseb, policijski nadzornik g. Zavec in g. Slavko Roj-nik pa sta se danes popoldne odpeljala z avtomobilom na Stranice, kjer preiskujeta zadevo tudi pri posestniku na Stranicah Trgovec g. Vrečič l>o nekaj ukradenega blaga dobil nazaj, drugo pa bodo »odlični gospodje« primorani plačati. Dobro je, da so sami taki, katerim sc bo lahko tudi kuj vzelo.
Huda nesreča petletne deklice
Med mlačvo jo je zgrabilo gonilo in jo smrtno nevarno poškodovalo
Sv. Ana v Slov. gor., 17. okt.
V soboto, dne 15. oktobra se je pri posestniku Jakobu Jugu v Bačkovi. Sv. Ana v slovenskih goricah, zgodila pri mlačvi nesreča, ki bi skoraj zahtevala življenje 5-letne Marije, hčerke posestnika Juga.
Jug ima mlatilnico na pogon na gepelj, ki ga goni živina. Mlatilnico veže z gepljom precej dolga železna transmisija, potom kalere poganja gepelj mlatilnico. Jug je mlatil z nekaj delavci ajdo. Takoj ob pričetku, ko je bil gepelj z mlatilnico v polnem pogonu, so se pridružili rado-
vedni otroci, ki so iz ute opazovali delo. Domača hčerka Marija se je pri tem opazovanju preveč približala sukajoči se transmijiji, ki jo je nenadoma zagrabila za obleko in jo pričela z vso naglico vrteti okrog. Po hudem naporu so otroka rešili iz nevarnega objema Deklica je dobila strahovite poškodbe i>o vsem telesu Močno ji jo snelo kožo po trebuhu, iztrgalo lase, zlomilo desno nogo nad kolenom in ji prizadejalo hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo lakoj k zdravniku g. dr. Hotzlu v Apače, ki ji je nudil prvo pomoč in jo prepeljal takoj v bolnišnico. Stanje deklice jo zelo nevarno in jc inalo verjetno, da bi ozdravela.
Ljubljanske novice
Somliljmikom JRZ v Ljubljani!
Zadnji dnevi so pokazali, da zelo mnogo — in to celo znaih in vidnih — pristašev JRZ ni vpisanih v volivne imenike ali pa so zanje v imenikih napačni podatki glede krstnega imena, poklica ali stanovanja. Mnogi iivijo v dobri veri, da so pač gotovo vpisani. Ker bo mogel 11. decembra voliti le tisti, ki bo v volivnem imeniku vpisan in ker je po 25. oktobru t. 1. sleherna poprava imenikov nemogoča, nujno pozivamo vse člane in prijatelje JRZ, da se takoj zglasijo bodisi pri tajniku svoje krajevne organizacije, bodisi v mestnem tajništvu JRZ na Gosposvetski cesti št. 10-1 in 6e prepričajo, če so vpisani, oziroma če so pravilno vpisani. Smatrajte to stvar 6edaj za svojo posebno dolžnost napram naši skupnosti. Krajevni odborniki nikakor ne morejo v tem kratkem roku sami izvršiti vseh reklamacij za Vas in Vas morda niti vseh ne poznajo.
Katere listine potrebujete za vpis P Redoma je treba za vpis predložiti rojstni list, domovnico ter potrdilo policijske uprave o bivanju. Kdor teh listin nima, lahko za dokaz, da je naš državljan in da je star najmanj 21 let, predloži katero koli drugo uradno listino, u katere so ti podatki razvidni (delavska knjižica, vojaška knjižica, službeni dokumenti itd.). Državni, javni samoupravni uslužbenci naj predložijo potrdilo svojega službenega mesta, iz katerega bo razvidna poleg imena tudi starost, službeni položaj in dan, s katerim so nastopili službo v Ljubljani.
Kako izvršite reklamacije? Vse reklamacije za Vas i »vede mestno tajništvo JRZ, Gosposvetska cesta št. 10-1. Zato izročite temu tajništvu vse za reklamacijo potrebne listine.
Vse krajevne organizacije JRZ v Ljubljani pozivamo, da nemudoma izročijo mestnemu tajništvu vse potrebne podatke glede vpisa ali izbrisa oziroma poprave volivnih imenikov ter potrebne listine.
rozor! Pravilna telefonska številka mestnega tajništva JRZ je 37-64 iu ne 37-46, kakor je bilo včeraj v nekem časopisu napačno objavljeno.
Člani in somišljeniki JRZ iz bežigrajskega okraja naj se zanesljivo oglasijo danes ali naslednje dni v pisarni JRZ v Mavričevi hiši v pritličju nasproti kavarne Majcen na Tyrševi cesti. Tam bodo dobili na vpogled volivne imenike ter opravili vse potrebno glede reklamacij. Nameščenci, delavci in drugi, ki so čez dan zaposleni, lahko pridejo pred ali po delu.
Volivci JRZ iz Spodnje Šiške! Pozivamo Vas, da se te dni zanesljivo zglasite v naši pisarni pri gospodu Prelesniku v Janševi ulici štev. 2. Tam bodo na razpolago volivni imeniki in se boste lahko prepričali, če ste pravilno vpisani. Uradne ure vsak delavnik od 6 do pol 8 zvečer, v nedeljo pa od 11 do 12 dopoldne. — Krajevna organizacija JRZ Sp. Šiška.
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje!
more povedati, kje jih je izmaknil. Tattn»kega delavca so zaprli in izročili sodišču.
1 Prijet avtomobilski tat. Policiji se je posrečilo prijeti nekega tatu, ki sicer ni kradel avtomobilov, pač pa manjše dragocene predmete, ki so bili v avtomobilih. Lastniki avtomobilov so se pritoževali, da jim izginja z avtomobilov vse, kar se da odnesti, tako fotograski aparati, odeje in podobno. Te dni je prišel v mestno zastavljalnico mlajši moški, ki je hotel zastaviti dragocen fotografski aparat. Uradniku se je to zdelo sumljivo in je fanta izročil policiji. Policija je napravila preiskavo, fant je 21 letni trgovski pomočnik Mirko R., dcvma iz mariborske okolice. Po krajšem tajenju je priznal, da je fotografski aparat zmak-nil z avtomobila industrijca Hieronima Demšarja, ko je ta stal pred Kavčičevo gostilno v Šiški. Ukradel je s tega avtomobila tudi odejo, kovčeg s čevlji in ribiška palico. Nato je pobegnil proti št. Vidu, kjer je prenočil pod nekim kozolcem. Priznal je dalje, da je vlomil nedavno v avto inž. Josipa Dedeka, ko je ta stal pred Kazino. Izmaknil je tlakomeT, nekaj orodja in prometno knjižica Dalje je priznal, da je bil on tisti, ki je za časa velesejma kradel z avtomobilov pred velesejmom. V njegovem skrivališču pod kozolcem v Št. Vidu je policija našla večino ukradenega blaga. Tatu je policija izročila sodišču.
Gledališče
Drama. Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B. — Četrtek, 20. oktobra: Car Fjodor. Red A. — Petek, 21. oktobra: zaprto. (Generalka) — Sobota, 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premiereki abonma. — Nedelja, 23. oktobra, ob 15: Veriga, Izven. Znižane cene, Ob 20: Žene na Niskavuoriju, Izven.
Opera. Sreda, 19, oktobra: Boris Godunov. Red Sreda. — Četrtek, 20. oktobra: Kapljice za ljubezen. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red Četrtek. — Petek, 21: zaprto. — Sobota, 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B, — Nedelja, 23. oktobra: Grofica Marica. Izven. Znižane cene.
Prireditve in zabave
Slavni violinski virtuoz Zlatko Balokovič bo
koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 20, v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu bo imel naslednja dela: Vivaldi-Respighi: Sonata d-dur; Milojevič: Sonata h-mol op. 36. Po odmoru Chaus6on: Poem; Granados-Siegl: Pesem slavca; de Falla: Španski ples; Debussy: Min-strels in Lhotka: Hrvatska rapsodija - Zetelačka. Na klavirju spremlja umetnika njegov stalni
spremljevalec Norvežan N. Sluszny. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.	.	, , ,
Skladatelj Lucijan Marija škerjanc je napisal
za 20 letnico osvobojenja novo delo za soli, zibor in orkester na podlagi dveh Gradnikovlh sonetov. Delo je najnovejšega datuma in po obsegu skoraj največje delo naše glasbene literature. To delo bo izvajal pevski zboT Gl. Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov in orkestra Ljubljanske Filharmonije v ponedeljek, dne 7. novembra zvečer v proslavo 20 letnice našega osvobojenja. Podrobnosti o vsem, predvsem pa o delu samem, slede. Krstna izvedba tega dela bo obenem slavnostni koncert v proslavo znamenitega dogodka naše zgodovine. Koncert bo vodil ravnatelj Polič.
Predavanja
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica začne v sredo, dne 19. t. m. ob 19 (7) zvečer letošnja predavanja iz sadjarske in vrtnarske stroke z uvodnim predavanjem g. nadzornika Štreklja Josipa o »Sadnem drevju na naših vrtovih«. Predavanja bodo letos v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ullcij dohod čez dvorišče, druga vrata (v južno zahodnem traktu), Člani in gostje vabljeni.
Sestanki
Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek, dne 21. t. m. v balkonski dvorani univerze ob tri četrt na 8. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil.
Šmarnogorsko okrožje ima drevi ob 8 sejo v samostanski dvorani Sp. Šiška.
Prosvetno društvo Trnovo vabi vse člane društva in odsekov, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora drevi ob 8 v društveni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročila odsekov, 4. Poročilo nadzorstva. 5 Volitve odbora, nadzorstva in razsodišča. 6. Predlogi, 7. Slučajnosti, Po občnem zboru bo imel župnik g. Janko Cegnar kratko uvodno predavanje v novo sezono 1938-39. — Odbor.
Akademska kongregacija pri oo. jezuitih ima
devi ob 8 svoj prvi redni sestanek, Vsi člani, posebno še novinci, iskreno vabljenil
Dekliški krožek pri sv. Jakobu v Ljubljani!
Drevi ob 8 imamo sestanek. Predaval bo g. dr, Fajdiga o nalogi žene pri vzgoji novega človeka. Udeležba obvezna za vse članice! Bog živil
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarnes mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr, Murmayer, Sv, Petra c. 78.
Mariborske novice
originalna, naravna in zdravilna
Je samo ena,
ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek!
1 Prerez slovenske zgodovine je podal na eadnjem prosvetnem večeru g, prof. S. Kranjec. Omenil je vsa važna razdobja v naši povestnici. Svoje predavanje je pojasnjeval s številnimi ski-optičnimi slikami. Prosvetna zveza je s tem uvrstila novo serijo »Slovenska zgodovina v besedi in sliki«. Društvom toplo priporočamo, da segajo pa tem predavanju. Prihodnje predavanje, ki bo v petek 21. t. m., bo posvečeno XXXIV. svetovnemu evharističnemu kongresu, kateri se je vršil letos koncem majnika v Budimpešti. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike in bodo zlasti oni, ki so se kongresa udeležili, obnovili vtise in doživete trenutke na tem kongresu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
1 Šempetrski slovenski mesec. Drevi ob 8 bo predzadnje predavanje iz ciklusa »Slovenski mesec«. Predaval bo g. proi. Fr. Koblar: »Kulturna dela slovenskega naroda«. — Vabimo, da se prosvetnega večera udeležite.
1 Ženski tečaji za pouk jezikov. Zveza akademsko izobraženih žen namerava prirediti večerne tečaje za pouk češčine, srbohrvaščine, angleščine, francoščine in nemščine. Pouk se bo vršil po 2 uri na teden za vsak jezik v učilnicah drž. učiteljske šole na Resljevi cesti. Vsaka obiskovalka bo plačala mesečno 30 din za en tečaj, Z navedbo jezika, ki se ga hoče učiti in z opozo-ritvijo, ali se želi vpisati v začetni ali v nadalje-valni tečaj, se naj javi do 27. okt. t. 1. pismeno pri Zvczini predsednici prof. dr. A. Piskernik, Ljubljana, II. drž. rcal. gimnazija (Poljane) ali pa istotam ustno 19. in 26. okt. od 16. do 17. Odbor.
I Propagandni turistični film »Jugoslavija« v naravnih barvah, ki ga je izdelal dr. Kostič leta 1037, bo Zveza za tujski promet v Ljubljani predvajala v petek, 21. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. Cene prostorom enotne po 3 din.
1 Sedemnajstletna deklica, ki ji je letos umrl oče, bi rada vstopila v uk pri šivilji, kjer bi imela vso oskrbo, ker jo mati, ki je brez sredstev in mora skrbeti še za tri otroke, ne more vzdrževati. Mestno poglavarstvo prosi šiviljske mojstrice, ki bi bile voljne sprejeti navedeno deklico v uk, da to sporoče mestnemu socialnemu oddelku, mladinski referat, Krekov trg 10, pritličje, kjer bodo prejele vse potrebne podatke.
1 S tramvaja je padel. V ponedeljek proti 6 zvečer je neka gospa opazila, kako je na vogalu Fiignerjeve ulice in Sv. Petra ceste skočil iz tramvaja mlajši moški, pri tem pa je tako nesrečno padel, da je obležal na cesti. Gospa je obvestila o tem reševalno postajo. Reševalci so takoj prišli in našli tam ležečega ranjenca, ki je imel resne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Ponesrečenec je 24 letni dclavec Ludvik Rode, doma Pod Ježami 14 Rode je hotel posne mati predrzneže, ki skačejo kar med vožnjo s tramvaja, pa se mu je to ponesrečilo.
1 Stavbno gradivo je kradel. Mojster Matija Kokotec, ki je uslužben v pivovarni Union, gradi v Šiški svoj lasten dom. Tc dni je opazil, da mu je nekdo izmaknil iz skladišča pel vreč cementa in nekaj žice. Tatvino je prijavil policiji, ki je kmalu izsledila tatu. V bližini namreč gradi neki dclavec tudi svojo hišico, ker mu pa seveda manjka drobiža za gradivo, ga je ponoči zmikal z drugih stavb in tako je tudi Kokotcu ukradel cement, ki ga je skril v klet. Pri tem delavcu so našli tudi več drugega gradiva, med tem 80 plošč 2« oblogo štedilnika, za katere delavec tudi ne
Volivnim upravičencem in somišljenikom JRZ v Mariboru
Termin za vlaganje reklamacij za volilce v narodno skupščino gre h kraju. Kdor ni vpisan, a ima volivno pravico, pa se te dni ne bi vre-klamiral, ne bo imel pravico voliti dne 11. dec. Nobeno poznejše zabavljanje ali jadikovanje, zakaj ni bil vpisan, ne bo nič pomagalo, glas je izgubljen. Tajništvo in organizacija JRZ za mesto Maribor je po zaupnikih prekontroliralo vse volivne imenike ter vreklamiralo vse naše ljudi, ki niso bili vpisani, četudi imajo vse pogoje.* Morda pa še vseh niti nismo našli, ki niso vpisani. Pravočasno opozarjamo vse naše ljudi, da se naj takoj vsak sam prepriča, ali je vpisan v volivni imenik. Volivni imeniki so na razpolago na magistratu v konskripcijskem uradu med uradnimi urami do 25. oktobra, ali pa v mestnem tajništvu Jugoslovanske Radikalne Zajednice, Loška ul. 10 (hiša podžupana Žebota), od 8—12 in 3—5 vsak dan razen nedelje. Ob nedeljah pa od 8—12 dop. Naj se nihče ne zanaša, da je že vpisan! Imamo primere, da so pomotoma izpuščeni taki volivni upravičenci, ki so že leta in leta v Mariboru, pa se niso dovolj brigali za vpis. Opozarjamo vse tiste, ki so izpolnili pred kratkim 21. leto starosti, potem take, ki so se vrnili nedavno iz vojaške službe, ali take, ki so se pred enim letom preselili in se stalno naselili v Mariboru ali pa so bili kot državni uradniki ali uslužbenci premeščeni pred kratkim v naše mesto. Kratkomalo, vsak zaveden naš pristaš naj se pobriga za sebe in svoje prijatelje, ali so vpisani in pravilno vpisani. Po 25. oktobru bo vsako kreganje ali jeza zaman! Zategadelj vas sedaj resno in pravočasno opozarjamo, da pridete takoj pogledat imenik. Za primer, da niste vpisani, pripravite sigurno sledeče dokumente: 1. policijsko potrdilo, da bivate najmanj eno leto na področju mestne občine mariborske in da ste prijavljeni na poliicij; 2. domovnico ali kak sličen dokument, s katerim morete dokazati, da ste jugoslovanski državljan; 3. krstni list, s katerim morate dokazati, da ste bili na dan razpisa volitev stari najmanj 21 let; 4. če ste državni uslužbenec, dekret o nastavitvi, oziroma premestitvi v Maribor. — Ti dokumenti so brezpogojno potrebni za reklamacijo. Iz vsake hiše naj nekdo naših zaupnikov pregleda volivne imenike na magistratu ali v tajništvu JRZ, Loška ulica 10. Naj gre to navodilo od moža do moža še te dni, da ne bo prepozno in da se noben somišljenik ne bo mogel izgovarjati, da ni bil opozorjen! — Za okoliške volivce v Studencih, Ko-šr.kih, Pobrežju. Radvanju pa veljajo volivni imeniki v taniočnjih občinskih uradih, in naj se tam izvršijo reklamacije. — Tajništvo JRZ za mesto Maribor in predsedstvo mestne organizacije JRZ: Fr. Žebol, predsednik.
*
m Povratek škofa dr. Tomažiča iz Rima.
Včeraj popoldne se je vrnil iiz Rima lava.n-tinski vladika dr. Ivan Tomažič. V Rimu sc je mudil pri sv. očetu, kjer mu je jx>roeal o cerkvenih verskih zadevah svoje šikofije.
m Iz carinske službe. Včeraj je prevzel jHisle na tukajšnji glavni carinarnici nov upravnik g. Djordje Vičič, višji finančni tajnik, ki je do sedaj služiboval v Belgradu.
m Pričctek dela na novi carinarnici. Včeraj se ie vršila v Mariboru komisijska predaja stavbišča za novo carinarnico gradbenemu podjetniku Gabrijelčiču nz Ljubljane. V komisiji so bili šef odseka za carinska dela inž. Otahal od kr. banske uprave, vodja gradbenega urada Baram, projektant no\^ carinarnice inž. Vičič in upravnik carinarnice Djordje Vičič. Gradbena dela se bodo pričela še ta teden, in sicer pričnejo podirati stara skladišča.
m Zatemnitev Maribora. V noči od 24. na 25. oktobra bo v Mariboru vaja z zatemnitvijo mesta. Zatemnitev bo trajala vso noč ter se bo pričela ob 19 /večer.
m Obisk v muieju. Maribor je obiskal dekan filozofske fakultete baron dr. Bolko Eichthofen iz
vedan ter «e puste v mesto samo oni parkljarji, ki se bodo v klavnici takoj zaklali. Špeharjem je dostop v klavnico do nadaljnjega prepovedan.
m Nesrečna smrt. V Sp. Koreni 6o našli pod strmim bregom mrtvega 75 letnega dninarja Janeza Šarugo. Padel je z ozke poti, ki pelje po bregu iz Zikarcev proti njegovemu domu. Skraja so mislili, da se je starček ubil zaradi padca, potem pa se je ugotovilo, da ga je zadela na poti smrtna kap. Precej je pil v gostilni v Žikarcah ter se je vinjen napotil proti domu. Med potjo pa se je sesedel zadet od kapi ter se strkljal po strmini v jarek.
m Z mosta v Dravo. Sredi dravskega mostu se je včeraj opoldne odigral razburljiv prizor. V času, ko je šlo več sto ljudi čez most, je bil med njimi tudi starejši moški, boljše oblečen ter se je v sredini mostu ustavil ob ograji ter zrl v reko. Naenkrat pa je slekel suknjo, se zavihtel čez ograjo in skočil v Dravo. Valovi so se zgrnili nad njim ter se ni več prikazal na površje. Reka ga je odnesla ter bo njegovo truplo naplavila kje proti Ptuju. V trenutku, ko je mož prezal čez ograjo, se je peljal mimo njega na kolesu strojni ključavničar Josip Gril iz Radizela. Ko je videl, da se namerava vreči v Dravo, je planil s kolesa ter skočil proti možu, vendar je bil za hip prepozen. Samomorilec se mu je izmuznil iz rok ter strmoglavil v globino. V suknji so našli samomo-rilčeve listine ter so iz njih dognali, da si je poiskal nesrečno smrt v hladni reki 54 letni upokojeni policijski nadstražnik Leon Kosmač. Kaj je gnalo moža v smrt, ni znano.
Gledališče
Sreda, 19. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 20. oktobra ob 20: »Pokojnik«. Red A.
Celje
Konigsberga v Nemčiji. Je učenjak evropskega slovesa ter sedaj proučuje ilirsko kulturo. V Mariboru si je pod vodstvom prof. Baša ogledal tozadevne zbirke v muzeju. Novi muzejski prostori so g. profesorja naravnost navdušili ter se je o tej mariborski pridobitvi zelo laskavo izrazil.
m Popis pripadnikov muslimanske vere. Vsi v Mariboru stanujoči muslimani se morajo do 1. novembra t. 1. javiti osebno ali pismeno v popi-sovalnem oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6-1. Popis vseh pripadnikov muslimanske vere v dravski banovini potrebuje glavni imanat v Zagrebu.
m Kongregacija za gospode ima jutri ob 4> popoldne sestanek.
m Vse v Mariboru stanujoče rezervne oficirje in upokojene častnike obvešča mestno poglavarstvo, da se vrši zadnje obvezno predavanje v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu drevi, 19. oktobra, ob 20.
m Dekliški krožek Stolnega prosvetnega društva Maribor I. ima danes, v sredo, ob pol 7 zvečer sestanek v dvorani Aleksandrove ceste 6. Vabljene tudi nove članice.
m Prva letošnja glasbena predstava v mariborskem gledališču bo v soboto 22. t. m. Uprizori se privlačno klasično delo znanega skladatelja Suppeja »Borcacciot. Prvič se predstavi pri tej predstavi v naslovni vlogi novi gledališki tenor, bivši član zagrebške opere Anatol Mameševski.
m Prosvetno društvo v Hočah priredi v nedeljo 23. t. m. ob 3 in pol 8 zvečer v Slomškovem domu nad vse zabavno veseloigro »Stric v toplicah«. Igra domači tamburaški zbor.
m Vse, ki imajo pravico prejeti albansko spomenico, poziva mestno poglavarstvo, da se nemudoma javijo na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, soba 3a, in sicer najkasneje do 20. novembra 1.938.
m Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju eo darovali v spomin Marije Maistrove Olga in Zdenka Mankoč 200 din, Knez in Modic v Ljubljani 300 din ter gospa Dečkova iz Celja 100.
lil Tudi v Mariboru preiskujejo delovanje tom-bolskih strokovnjakov. Veliko pozornost je vzbudila v Mariboru aretacija mladega Ivana Rotmana iz Studencev, ker je skušal v Kranju s ponarejenim listkom prigoljufati si glavno darilo na gasilski tomboli — nov avtomobil. Rotman je v Mariboru znan, ker se je svoječasno živahno udej-stvoval v socialističnih športnih organizacijah, potem pa je bil obsojen zaradi spretnih goljufij na 6 mesecev strogega zafiora. Sam je namreč ustanovil neko mladinsko založbo ter se je pooblastil za zbiranje prostovoljnih prispevkov za izdajanje mladinskega časopisa. Z nabiralno polo je potoval po Sloveniji ter je v nekaj mesecih spravil skupaj kakšnih 20.000 din, ki jib je seveda sam zapravil. Ker pa je še njegov svak Ivan Gerželj iz Studencev prišel na podobno misel ter je začel tudi na svojo roko zbirati prispevke, so jima prišli na sled. Rotman bi moral že sedeti, pa so ga orožniki zaman iskali v Studencih. Potoval je sedaj po rfjmbolah ter na vsaki »zadek glavni« dobitek. Sedaj preiskujejo njegovo srečo tudi na mariborskih tombolah. Njegov svak Gerželj je na tomboli Rdečega križa zadel avtomobil, Rotman pa pri tomboli Narodne odbrane 3000 din. Pri tomboli Jadranske straže se mu je poskus ponesrečil ter ni dobi! avtomobila, ker so imeli še k sreči kopijo originalne karte. V Murski Soboti je nato odnesel 3000 din. v Rušah pa mu je tudi izpodletelo. Pač pa je zadel nekje v Savinjski dolini 3 jurje. V Kranju ga je končno dohitela neizbežna usoda.
m Zopet slinavka v mestni klavnici. Dne 15. t. m. je bila v mestni klavnici ugotovljena na transportu bikov iz Sv. Ivana Žabno na Hrvatskem slinavka in parkljevka. Zaradi tega je mestno jx>gl a varstvo odredilo zaporo mestne klavnice, ki se smatra kot okužen prostor, ostalo mestno področje pa kot ogroženo ozemlje. Zaradi tega je prepovedan v mestu vsak promet s parkljarji, prav tako trgovina z živino, hlevi se stavijo pod zajKiro. psi ne smejo letati po ulicah, kokoši morajo biti zaprte po dvoriščih, živinski in svinjski ter seneni sejmi ostanejo do nadaljnega ukinjeni, dostop goveje živine z vprejjo je v mesto prepo-
c V Celju bo okrog 6000 volivnih upravičencev. V volivnih imenikih mesta Celja je do sedaj vpisanih 5326 volivnih upravičencev. Zadnje dni pa se v velikem številu prijavljajo reklamacije in bo pri prihodnjih volitvah v Celju okrog 6000 volivnih upravičencev. V Celju bo osem volišč. Volivni upravičenci bodo imeli določeno volišče po abecednem redu. Tako bo za volivne upravičence s začetnico K posebno volišče. Reklamacije se sprejemajo do 25. oktobra pri tajništvu JRZ v Prešernovi ulici in pri motnem tajništvu na občini.
c Divizijski general g. Vladimir Belič iz Belgrada v Celju. Ljudsko vseučilišče bo priredilo v četrtek ob 8 zvečer otvoritveno predavanje v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je predavanje divizijskega generala v p. g. Beliča Vladimira iz Belgrada, ki bo govoril o temi »Jugoslovani po svetovni vojni«.
c Drevi ob pol 8 bo v Orlovskem domu sestanek ajx>logetičnega krožka. Vabljena dekleta!
c Redni sestanek Fantovskega odseka bo drevi oh 8 v Orlovskem domu. Vabljeni!
c Proslava 70 letnice obstoja organizacije Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije v Ljubljani bo tudi v Celju v nedeljo, 30. oktobra t. L, ob 4 popoldne v mali dvorani Celjskega doma. Priredili bodo koncert pevske in orkestralne Grafike iz Ljubljane. V nedeljo, 6. novembra, ob 9 dopoldne pa bo tudi tam slavnostno zborovanje.
c O grobiščih padlih vojakov v Celju. Kakor vsako leto, tako tudi letos mestna občina čisti grobišča padlih vojakov pri mestnem pokopališču za Hribom sv. Jožefa. Delavci osnažijo vsako posamezno grobišče. Vseh grobišč je približno 1500. Za praznik Vseh svetnikov bo mestna občina ku-jiila vence in sveče ter okrasila vse grobove. Let-'no vzdrževanje grobišč velja mestna občino 10.000 dinarjev. Škoda, da niso grobišča splanirana, kar bi bilo mnogo lepše. Tako imajo n. pr. v Vara-ždinu krasno urejeno pokopališče, ki je posejano z belo deteljo, za vsakega padlega vojaka pa je postavljeno znamenje. To bi se dalo izvesti tudi v Celju. Lepše bi bilo in cenejše. Zakon sicer tega ne dovoljuje, vendar bi se dalo kakor v Varaždinu tudi v Celju to izvesti.
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila specerijsko trgovino v preurejenem lokalu v Prešernovi uL 8, Celje, poleg prekajevalnice Junger.
Priporočata 6e ROMIH IN KRAMER
c Avtomobilski karambol na Krekovi cesti. Včeraj ob 10 dopoldne se je pripetila na Krekovi cesti huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 26 letni starinar Kreuh Matija iz Šoštanja. Kreuh se je pripeljal s svojim kolesom po državni cesti iz Petrovč v Celje po opravkih. Pri vojaškem skladišču nasproti Giazije je privozil po cesti iz Celja avtomobil s tovarnarjem čevljev Štefetoni Antonom iz Kranja. Kreuh, ki je prej vozil po desni strani ceste, je v trenutku, ko se je približal osebni avtomobil, krenil s kolesom na levo. Kolo avtomobila je sunilo kolesarja v cestni jarek. Kreuh je pri padcu dobil v obliki dvodinarskega novca veliko rano na stegnu ter težje poškodbe na desnem kolenu. Sprednje kolo je bilo popolnoma zdrobljeno. Kreuha so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Pri karambolu je bil razbit na avtomobilu levi reflektor. Avto-mobilista ne zadene nobena krivda.
c Oproščena. Pred okrožnim sodiščem v Celju [e bila včeraj razprava proti 56 letni postrežnici Spišič Jeri iz Zagreba, lastnici hiše v Zabukovju pri Sevnici. Spišič je bila obtožena, da je 14. julija zažgala svojo hišo, da bi tako dobila 10.000 dinarjev zavarovalnine. Razprava je bila zelo zanimiva. Pred sodišče sta prišla Jera in njen mož, ki je že več let ločen od svoje žene. Pri razpravi je prišlo do medsebojnih očitanj in vse je kazalo, da bo nazadnje obtožen Jerin možek, ki je prijavil svojo ženo kot požigalko hiše. Sodišče je Jero oprostilo.
c Gradnja novo hiše na Krekovi cesti. Avto-mehanik g. Haselbach je kupil od g. Rakuscha parcelo od Sušnice do pešpoti blizu vojaškega skladišča za gimnacijo. Tu bo zgradil veliko moderno delavnico. Dela so se že pričela. Hišo gradi stavbenik g. Gologranc.
Novo mesto
Primarij dr. Milan Ž. Cervinka
se je vrnil in zopet redno ordinira.
Zagorje
Tombola Prosvetnega društva ho nepreklicno v nedeljo, dne 23. t. m., in sicer ob vsakem vremenu! Dobitki bodo dopoldne razstavljeni v dvorani Zadružnega doma. Vabimo k ogledni
Trboveljski slavčki so priredili koncert tudi v Zagorju. Pričakovanju jioslušalstva, ki je bilo zelo številno, so v polni meri ustregli!
V Zagorju smo dobili zopet slaščičarno. Lastnik ima svoj lokal v hiši mesarja Koširja.
Gradnja novih železnic
Od leta 1935. pa do danes bo bile zgrajene v naši državi naslednje železniške proge:
gradb. stroški 233.4 milij. din 163.2 „ „ 97.8 „ „ 49.0 „ „ 90.0 „ „
dolžina
Veles—Prilep	85 km
Priština—Pe6	82 „
Belgrad—Pančevo 21 „ Koprivnica—Varaždin 42 „ Bileče—Nikšič	71 „
Od teh prog so prve tri začeli graditi že prej, med njimi n. pr. progo Veles—Prilep in Priština—Peč že leta 1932., zadnji dve progi pa so začeli graditi leta 1935. iz znanega 1 milijardnega posojila za javna dela. Skupni gradbeni stroški za vse te proge, katerih dolžina meri 301 km, so znašali 633.4 milij. din, od tega na osnovi programa iz leta 1935. 113 km za 139 milij. din. Trenutno se grade naslednje železniške proge:
kdaj bo
dolž. 68 km 112 „ 12 „ 62 „ 42 „
Gradi se torej trenutno 1296 km novih železniških prog za skupno vsoto 950 milij. din. Prva
Kuršumljija-Priština Bihač-Knin Št. Janž-Sevnica Požarevac-Kučevo Ustiprača-Foča
stroški 190.0 milij. 400.0 „ 48.5 „ 205.0 „ 107.0 ,,
končana okt. 1940 okt. 1941 dec. 1938 apr. 1939 jul. 1939
od teh prog bo gotova že letos v decembru. Od teh prog smo začeli graditi že leta 1932. proge Kuršumljija—Priština, Bihač—Knin in Požarevac-Kučevo, le progi Št. Janž—Sevnica in Ustiprača-Foča se gradita šele od leta 1935. v okviru že omenjenega 1 milijardnega kredita za javna dela.
Tudi iz novega 4 milijardnega posojila za javna dela in državno obrambo bo veliko denarja porabljenega za gradbo železnic. V ta namen je določenih 1500 milij. din, ki se bodo porabili za gradbo naslednjih prog:
Cačak-Banjaluka
Črnomelj-Vrbovsko
Karlovac-Bihač
kdaj bo končana jul. 1944 dec. 1940 maj 1943
dolž. stroški 388 km 1.100 milij.
47 „ 140 „ 102 „ 260 „ Ta program obsega torej zgradi«) treh prog v dolžini 537 km za poldrugo milijardo dinarjev. Ce izračunamo, koliko odpade od gradbenih stroškov na vsako leto, vidimo, da bodo železniške investicije zahtevale že v letu 1939. okoli 328 milijonov din, leta 1940. tudi toliko, nadalje v letu 1941. 258, 1942. 258, 1943. 229 in 1944. okoli 100 milijonov din.
To so velike vsote, ki bodo zelo poživile našo investicijsko delavnost obenem v zvezi z velikimi cestnimi, melioracijskimi in hidrotehničnimi deli.
Zasebni in državni denarni zavodi
Posebno v časih krize smo opazili, kako zelo «e je razmahnilo poslovanje državnih in privilegiranih denarnih zavodov. Ta razmah je šel v največjem delu na račun zasebnih denarnih zavodov, ki si dolgo časa niso opomogli od udarcev krize v letih 1931 in 1932, tako da smo šele lani doživeli pomembnejše akcije za oživljenje poslovanja tudi zasebnih denarnih zavodov, kar se je nadaljevalo v letošnjem letu.
V	reviji Gospodarske študije z dne 18. oktobra prinaša statistik ministrstva trgovine in industrije g. Vladimir Rosenberg zanimive; podatke o gibanju vlog pri zasebnih in državnih denarnih zavodih. Iz tega pregleda je razvidno, da so znašale hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih leta 1929 samo 562 milijonov din, pri zasebnih pa 10.986.5 milij. din. Razmerje je bilo tedaj 4.87 : 95.13, če vzamemo skupno vsoto vlog kot 100. Leta 1930, katero moremo smatrati za zadnje normalno leto pred krizo, so znašale vloge v državnih zavodih 738.5 milij. din, v zasebnih pa 12.274.7 milij. din. Odstotno razmerje je bilo 5.68 proti 94.32%. V naslednjih letih so I se vloge v državnih zavodih (do konca 1936) povečale na 2.182.4 milij. din ali za 1.443.9 milij. din, pri zasebnih bankah pa 60 vloge padle na 7.207.7 milij. din ali za 5.066.9 milij. din. Razmerje med vlogami državnih in zasebnih zavodov se je izpremenilo občutno v škodo zasebnih zavodov, saj je znašalo: 23.25% za državne zavode, 76.75% pa za posebne zavode. Upoštevati je treba, da se v statistiki vlog zasebnih zavodov nahajajo tudi vloge samoupravnih hranilnic.
V	zvezi s temi številkami je zanimiv pregled najvažnejših bilančnih postavk posameznih skupin denarnih zavodov v naši državi od leta 1929 do 1936 (vse v milij. din):
za otvoritev novih mejnih prehodov, gre za 4 nove postaje. Z Madžarsko je promet mogoč le skozi postaje: Helemba, Kalonda, Siatoroš in Šahy. V prometu z Romunijo so vsi prehodi prosti.
Promet po Donavi je otežkočen, ker je češkoslovaška donavska plovna družba ustavila ' ves promet, druge države pa zelo omejile.
Hranilne vloge v svetu
Francoski list «Le Temps» prinaša v ponedeljkovi številki zanimive podatke o višini hranilnih vlog v posameznih državah v svetu. Upoštevane so samo hranilne vloge v hranilnicah in poštnih hranilnicah, dočim statistika ne vsebuje podatkov za banke in kreditne zadruge ter druge hranilne zavode kot n. pr. stavbne hranilnice v Angliji. Višina vlog je preračunana v švicarske franke ter je znašala na koncu leta 1936 in 1937 v milij. francoskih frankov:
do 100, 7% Blerovo posojilo 91.50—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 96.25 denar. Delnice: Narodna banka 7300 do 7400, Trboveljska 190 blago.
Zagreb: Drž. pap.: 7% inv. pos. 96.50 bi., ugrarji 60 bi., vojna škoda promptna 468—470 (474.75), hegl. obv. 89 bi., dalm. agrarji 89 bl„ 4% sev. agrarji 59 bi., 8% Bler. pos. 99 bi., 7% Bler. pos. 91.50 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 225 bi., Trboveljska 180—185, Narodna šumska <20 bi., liutmann 50—60, Osješka livarna 160 den., Jadranska plovba 350 den.
Belgrad: Drž. pap.: 7%inv. pos. 99 bl„ vojna škoda promptna 409—470 (471.50, 470), begi obv. 89.25-89.75 (89.75, 89.50), dalm. agrarji 88.50 do 89.25 (89), 8% Bler. pos. 98-99- 7% Bler. pos. 91.25—92.25, 7% pos. DHB 101 den. — Delnice: Priv. agr. banka 222—225.
Žitni trg
Novi Sad. Vse nesprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica srem., slav. 149—151; ostalo Prizadove cene. — Oves bač., srem., slav. 135 do 137.50,. — Rž bač. 140—142. Ječmen bač. in srem. 63—64 kg 148—150. — Koruza bač., srem. 125 do 127.5, bač. nova sušena 102—104. — Moka nespremenjena. — Otrobi bač. 97—99, srem. 94 do 96. — Fižol bač. beli 290—300. — Tendenca nespremenjena. Promet 56 vagonov.
Hmelj
Hmeljska trgovina v Žatcu. Žatec, 13. oktobra. Dne 9. in 10. so nemške čete zasedle večino žateškega hmeljskega okoliša in tudi sam Žatec. Po 10. oktobru je nastopilo znatno povpraševanje in so danes cene za žateški hmelj 950—1050 kron
za stari stot (50 kg). Za nemške pivovarne je bilo v Žalcu kupljenih nekaj sto stotov po ceni li) mark za 50 kg (poročilo je posneto po »haazer llopfen- und Brauerzeitungc, ki prinaša na prvi strani sliko vodje Adolfa Hitlerja).
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v Kranju dne 17. oktobra. Po
prestanku slinavke in parkljevke je bil v ponedeljek 17. t. m. zopet živinski sejem v Kranju. Dogon je bil precej slab. Na sejem je bilo prignanih oz. pripeljanih: 18 volov, 16 krav, 3 teleta, 1 telica, 1 bik, 40 svinj in 50 prašičev. Prodanih je bilo 9 volov, 8 krav, 2 teleti, 1 telica, 1 bik, 39 svinj in 40 prašičev. Cene: voli I. 6.25, II. 5.75, III. 5; tclice L 6.25, II. 5.75, III. 5; krave I. 5.50, II 5, III. 5; teleta I. 8, II. 7; prašiči špe-harji 10, pršutarji 8—9.50 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140—250 din za komad. Goveje meso I. pred. del 10, zad. del 12, II. vrste pred. del 9, zadnji dol 11, III. vrste pred. del 8, zad. del 10; svinjina 14—16, slanina stiha 24—26, svinjska mast 19; čisti med 22—24; volna neoprana 24—26, oprana 34—36; kože surove govejo 8—10, telečje 11, svinjske 4—8 din za 1 kg. Pšenica 190, ječmen 180, rž 180, oves 150, koruza 145, fižol 200—250, krompir 75, lucerna 1050, seno 75, slama 45, jabolka 1. 600, II. 400, III. 250, češplje suho 1. 1200, II. 1100, III. 1000, moka pšenična 290—330, koruzna 250, ržena 300, ajdova 450, koruzni zdrob 275 din za 100 kg.
Živinski sejem v Št. Vidu pri Stični (okraj Litija) 10. oktobra: Cene: voli 5.50, teleta 7—8, krave plemenske 4, klavne 3, telice plemenske 4, klavne 5, biki 3.50—5 za 1 kg žive teža
Lastna sredstva
Vloge
Izposojila (upniki)
Zasebne banke			
1930	3.003.5	10.215.6	4.668.2
1932	2.939.3	6.716.0	4.388.6
1936	2.476.6	5.213.9	3.586.7
Privilegirane banke			
1930	772.4	42.2	6.3
1932	787.3	54.0	11.6
1936	808.4	70.8	6.1
Hranilnice			
1930	183.5	1.980.7	308.4
1932	168.5	1.969.8	58.2
1936	243.2	1.923.1	273.3
Državne banke			
1930	98.3	738.5	—
1932	164.8	1.167.6	1.390.7
1936	391.8	2.182.4	2.035.1
Ta pregled nam zopet kaže nazadovanje zasebnih bank, dočim so hranilnice iz raznih vzrokov izkazovale manjše zmanjšanje tujih sredstev. Narasla pa so tuja sredstva državnih denarnih zavodov, ki so zaradi tega lahko zmanjšali druge svoje obveznosti.
Nadalje navajamo še, da so nove vloge pri zaščitenih denarnih zavodih znašale na koncu leta 1932 (tedaj je bilo le manjše število zavodov pod zaščito, ki se je komaj dobro začela), samo 66.8 milij., do konca leta 1936 pa so nove vloge (deloma tudi zaradi prenosa 6 starih vlog) narasle na skoraj 1 milijardo dinarjev, točno na 963 milij. dinarjev.
češkoslovaška bo gradila nove ceste
Minister za javna dela Češkoslovaške general Husarek j« pretekli teden v praškem radiu napovedal velik program cestnih del v Češkoslovaški. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da bo češkoslovaška vlada predvsem nadaljevala že začeta cestna in druga javna dela. Predvsem bo začela graditi nove ceste. Na Češkem in Moravskem ter v Šleziji bo zgrajenih akoli 300 novih cest in sicer v dolžini okoli 1000 km, z gradbenimi stroški okoli 590 milij. kron. Pri teh cestnih delih bo dobilo zaposlitev okoli 50.000 delavcev skozi najmanj 10 mesecev letno.
Zaradi novih meja so se pojavili številni novi prometni problemi, katere bo imela rešiti nova Češkoslovaška. Predvsem je minister opozoril na potrebo velike avtoceste skozi vso Češkoslovaško, katero je predlagal znani industrijec Bata. Drugi veliki projekt je kanal Donava-Odra, ki je tudi aktualen. Nadalje bo posvetila posebno pozornost zračnemu prometu. Radikalno namerava vlada podpreti tudi avtomobilizem in minister smatra, da je konkurenca med železnico in avtomobilom zdrava, dokler koristi potrošnikom
Promet se obnavlja
Češki listi prinašajo poročila, da se postopno obnavlja železniški promet in vedno večje število vlakov je na razpolago zasebnikom. Tudi redne avtobusne linije čsl. železnic, ki gredo iz Prage in nehajo v Pragi, bodo začele voziti že ta teden normalno.
Tudi blagovni promet se je začel že razvijati Vedno večje število predmetov in blaga je pripu-ščenih k prevozu. V inozemskem! prometu je dovoljen prevzem vseh vrst blaga. Omejitve pa veljajo še za premog, mineralna olja, plemenite kovine, papir, kavčuk, kože in razna živila (omejitev ne velja za sladkorne izdelke).
V prometu z Nemčijo so meje še vedno za prte. S Poljsko je promet mogoč le po Čirč drž. meja in Skotarsky drž. meja. Vrše pase pogajanja
	1936	1937
USA	331.979	335.611
Nemčija	169.776	186.845
Anglija	124.329	132.052
Italija	60.806	66.184
Francija	61.616	64.010
Švedska	29.675	30.873
Holandija	15.921	17.710
Danska	14.370	14.375
Norveška	13.849	13.901
Belgija	11.455	12.487
Avstrija	10.507	10.915
Z manjšimi zneski pridejo v poštev še naslednje države (v milij. frankov, v oklepajih številke za 1936): Poljska 8.461 (7.274), Finska 5.793 (4.071), Bolgarija samo Poštna hranilnica 1.042 (917), Grčija samo Poštna hranilnica 911 (789), Luksemburg: Hranilnica velike knež,evine 669 (654) in Romunija: Nacionalna hranilna blagajna 821 (573).
Sestanek Jugoslovansko - belgijskega mešanega odbora. Konec septembra je imela biti prva seja nova ustanovljenega jugoslovansko - belgijskega mešanega odbora. Toda tedaj seje ni bilo. Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da bo seja tega odbora v prvi polovici prihodnjega meseca v Belgradu.
Turistična marka 14.50 din. Narodna banka je obvestila vse denarne zavode, da se od 1. oktobra dalje računa nemška turistična marka po 14.50 dinarjev.
Vprašanj'e bencinske mešanice. Dodatno k našim poročilom o ceni bencinske mešanice ugotavljamo, da cene bencinske mešanice ni60 odvisne od uvoznikov in trgovcev, ampak jih ureja odbor za kontroliranje in urejanje cen mešanice bencina alkoholom. Sklepe tega odbora mora potrditi minister financ. Tako je bila zadnja prodajna cena mešanice do,ločena dne 8. julija na 5.25 din v vseh večjih mestih države in tudi v Ljubljani, Drugo vprašanje pa je razmerje trgovcev in uvoznikov bencina, od katerega pa cena mešanice ni odvisna, ker jo ima pač urejati samo odbor za kontroliranje in urejanje cen mešanice bencina z alkoholom.
Nov gospodarski list. V Belgradu je začel izhajati (dvakrat mesečno) list: Gospodarske študije v izdaji in uredništvu g. Miodraga A. Rado-savljeviča. Prva številka (za 18. oktober) vsebuje prispevek g. Gjoke čurčina kot odgovor na anketo o programu za izgraditev našega gospodarstva, nadalje članke o Češkoslovaški, belgijski komunalni banki, naših javnih in zasebnih bankah in o novi tvornici »Zorke« v Šabcu. List stane letno 200 din, uredništvo in uprava v Belgradu, Lo-mina 24.
Borza
Spon
Po športnem svetu
JUGOSLOVANSKI PLAVALCI NA PRIHODNJI OLIMPIADI
Naš plavalni šport je v zadnjih dveh letih, zlasti pa letos, zelo napredoval, sicer ne toliko po kvantiteti kakor po kvaliteti, kajti postavljenih je bilo mnogo novih jugoslovanskih rekordov. Z ozirom na letošnje uspehe v našem plavalnem športu lahko upamo, da bomo na prihodnji olimpiadi dobro odrezali v najtežji borbi z drugimi narodi, če bomo le leto 1939 pravilno izrabili. Vsekakor mora biti naloga naše vrhovne plavalne instance, da se primerno zavzame za vse one plavalce in plavalke, ki so v letošnji sezoni dosegli tako lepe rezultate, da začno takoj z rednim treningom, in to tudi preko zime. Prihodnje leto pa bi potrebovali več težjih tekem z dobrimi inozemskimi ekipami. Spodnje tabele nam pokažejo pa prve mmestu državne rekorde, odnosno rekorderje, nato pa sledijo rezultati naših plavalcev in plavalk v zadnji sezoni.
Dne 18. oktobra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se danes okrepili v Ljubljani na 13.80—14.00, v Zagrebu na 13.7750—13.9750, v Belgradu na 13.7756—13.9756. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec oktobra 13.77—13.97, za sredo novembra 13.80 denar.
Grški boni so nadalje narasli v Zagrebu in Belgradu na 36.65—37.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,476.773 dinarjev, v Belgradu 4,090.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,190.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . , . 2393.65—2408.25
Berlin 100 mark...... 1759.22—1773.10
Bruselj 100 belg ..„,,. 743.70— 748.76 Curih 100 frankov	996.45—1003.52
London 1 funt....... 208.36— 210.41
Newyork 100 dolarjev .... 4366.00—4402.32
Pariz 100 frankov......116.47— 117.91
Praga 100 kron...... 151.43— 152.54
Trst 100 lir ....... . 230.45— 233.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.73, London 20.065, Newyork 440.625, Bruselj 74.60, Milan 23.20, Ani sterdam 240, Berlin 176.625, Stockholm 108, Oslo 105.35, Kopenhagen 93.60, Praga 15.20, Varšava 82.75, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.26, Buenos Aires 110.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—99.25, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 469—471, begluške obveznice 90—92, dalm. agrarji 88—89.25, 8% Blerovo posojilo 98
PLAVALCI
50 m prosto:
Rekord L. Štakula — Jug (1926) Defilipis (Victoria) Curtini (Victoria)
100m prosto: Rekord: Vilfan (19361 Vilfan (Ilirija) L. Štakula (Jug) Žižek (Jug) '
200 m prosto: Rekord: Vilfan (1936) Defilipis (Victoria) Žižek (Jug) Potočnjak (Victoria) Cerer (Ilirija) Štrucelj (Victoria)
400 m prosto:
Rekord: Defilipis (19° Žižek (Jug) Defilipis (Victoria) Balla (Vojvodina)
1500 m prosi Rekord: Mihalek (19°' Žižek (Jug) Baica (Jug) Balla (Vojvodina)
4X50 m pro: Rekord: Jadran (10311
Jug
Victoria Ilirija
4X200 m prosto: Rek.: Repr. Jugoslav. (1936) Reprezentanca Jugoslavije Victoria Jug Ilirija
100m prsno:
Rekord: Cerer (1937) Cerer (Ilirija) Bijelič (Sever) Polič (Victoria)
200 m prsn Rekord: Cerer (1936i Cerer (Ilirija) Grkinič (Victoria) Bijelič (Sever)
100 m hrbtu Rekord: Vilfan (1936) Ciganovič (Jug) inž. Marčeta (Vicotria) Marčič (Jug)
3X100 m mešano: Rekord: Ilirija (1933) Reprezentanca Jugoslavije Jug Ilirija
PLAVALKE
50 m prosto:
Rekord v začetku Lampret Krmpotič (Victoria) Smolik (Victoria) D. Finz (Ilirija) Boršič (Victoria) Radmanovič (Victoria)
100 m prosto-Rekord Beara (1937) Beara (Jadran) Smolik (Victoria) Krmpotič (Victoria)
400 m prosto: Rekord I.ampert (1932) Beara (Jadran) Smolik (Victoria)
26,1 27,1 27,6
1.00,2 1.00,6 1.01,1 1.01,2
2.21,0
2.16.4
2.17.5 2.21,1 2.24,3 2.24.5
5.24,1 4.54.4 5.06.1 5.16,3
22.29,5 19.48,9 21.05,7 21.08,4
1.55,6 1.54,6 1.57,4
1.58.3
9.39,2 9.29,9 9.35,2 9.46,0 10.09,8
1.16.4 1.12,9 1.16,0 1.17,0
2.55.3
2.46.4 2.56,0 2.59,3
1.11,4 1.11,2 1.13,8 1.16,0
3.36,8 3.29,6 3.34,0 3.37,8
33,3
32.3
33.4
34.0
34.1 »4,4
1.15,« 1.14,4 1.15,1 1.15,3
6.22,0
5.54.3
6.01.4
4x50 m prosto:
Rekord Repr. Jugoslav. (1935) 2.20,4
Jadran	2.15.0
Vectoria	2.19,3
Ilirija	2.25,0 4x100 m prosto: Rekord Repr. Jugoslav. (1934) 5.41,1
Repr. Jugoslavije	5.09,7
Victoria	5.15,9
Ilirija	5.48,6 100 m prsno:
Rekord Vimer (1935)	1.32,6
Verner (Ilirija)	1.31,0
Martin (Ilirija)	1.32,2
Boršič (Victoria)	1.33,2
Orlič (Jug)	1.35,4 200 m prsno:
Rekord Prekuh (1931)	3.38,2
Verner (Ilirija)	3.22,2
Orlič (Jug)	3.23,8
Boršič (Victoria)	3.26,2
100 m hrbtno
Rekord Vimer (1935)	1.31,2
Smolik (Victoria)	1.22,6
Beara (Jadran)	1.27,5
Bartulovič (Jug)	1.28,0
Finz (Ilirija)	1.29.0
3x100 m mešano:
Rekord Repr. Jugoslav. (1905) Miri.
4.30,9 4.1 S,8 4.19,2 4.27,4 4.32,2
Victoria
Reprezentanca Jugoslavije
Jug
Ilirija
Kopje 78.80 m
Finec Yujo Nikhanen je postavil nov svetovni rekord v metu kopja. Zalučal ga je 78.80 m daleč. Prejšnji rekord (77.87 m) je prekosil za cel meter.
Švicarski telovadci in olimpiada
V švicarskih telovadnih vrstah je bilo v zadnjem času precej govorjenja zaradi so- in nesode-lovanja na prihodnji olimpiadi v Helsnki in to predvsem zaradi tega, ker imajo oni isto leto svoj velik zlet, ki bi po mnenju nekaterih odličnih činiteljev zato občutno trpel zaradi udeležbe na olimpiadi. Govorili so celo, da bi svoj zvezni zlet zato prestavili na leto 1941. Glavna skupščina pa je zadnjo nedeljo vse ugodno rešila. Zle-ta ne bodo preložili in tudi olimpiade so udeleže. Za udeležbo na olimpiadi je govorilo več razlogov: Prvič bodo Švicarji priredili leta 1942 svetovno telovadno prvenstvo in je potrebno njihovo sodelovanje na olimpiadi, če hočejo tedaj v svojo dežek) privabiti čim več tekmovalcev, drugič jih pa vežejo prijateljske vezi s finskimi telovadci in je zato dolžnost, da sodelujejo na olimpiadi, ki bo na njihovih tleh.
Amerika vabi Italijane.
Reprezentanco italijanskih amaterskih boksarjev, ki spada med najmočnejše v Evropi, je povabila Amerika na dvoboj. To zanimivo srečanje se bo odigralo sredi februarja 1939 v newyorškem Madisan Square Gardenu.
Kakšen mora biti nogometni sodnik?
Mora biti dobre telesne konstrukcije.
Mora biti blizu žoge.
Mora imeti dober pregled in hitre noge.
Mora dobro* poznati pravila in ČTte igrišča.
Ne sme biti nikdar razburljiv, Nikdar ne zavlačevati.
Ne sme se nikdar z igralci ali z gledalci prepirati.
Ne sme nikdar dajati pojasnila za svoje odločbe.
Ne sme nikdar prepozno priti.
Na gledalce se ne sme ozirati.
Kar najmanj govoriti in biti vedno vljuden.
Nikdar groziti igralcem z dvignjeno roko.
Nikdar ne sme položiti roke na rame igralca
SK Mars : SK Reka
Reka igra v letošnjem kolu prvorazrednih klubov odlično vloga in se je povzpela do dobrega mesta v lestvici. S svojo lepo igro je postala vsakemu nevaren nasprotnik.
Marsa, ki se v nedeljo sreča z Reko, čaka naporno delo. Reka ie trd oreh in Poljancem bo treba napeti vse sile, da si zopet pribore svoj sloves in dober glas, katerega so imeli v začetku letošnjega tekmovanja.
Borba bo zanimiva, zato vabimo vse občinstvo, da pogleda nedeljsko srečanje. Pričetek tekme je točno ob 10 dopoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarna,
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SmuSka telovadba SPI) h« prlftne v sredo 1!). t. ni. ob IS v telovadnic! II. d-favne realno gimnazije nn Poljanski cesti i>od vodstvom smuflkega učitelja g. CornlČH. Prijave sprejema pisarnn SPI) v ljubljeni, Aleksandrova cesta, prijaviti pu se morete tudi \ sredo neposredno v telovadnici pred pričotkom smučke telovadbe. V«nk ndclJcnee naj prineso s seboj telovadno obleko ln copate.
Prvi vozni listek na Mars
Muhasti Anglež je kupil listek za prvo raketno vožnjo na Mars
V Londonu živi čudaški Anglež, ki ima vedno najbolj čudne muhe v glavi. Sedaj, odkar se ji zadnje čase začelo mulo več govoriti, da vožnja /. raketo na Mars ni nobena nemožnost več si je v topel v glavo, du se hoče prvi s tisto )>rvo raketo peljati z zemlje na Mars. Da bi ga <pa kdo ne prehitel, si je karto že kar vnaprej naročil ter jo tudi plačal.
Takole poročajo časopisi o tistem naročilu: V veliki Cookovi potovalni pisarni v Londonu je zabrnel telefon. Bilo je ravno poldne in uradniki so imeli polne roke dela, ker je ob tistem času naval največji. Vsakovrstne vozne listke ljudje naročajo v tej pisarni. Eden naroča pravkar listek za velblodji pojezd skozi Saharo, drugi naroča sedež v nosilnici nekje v kakem indijskem mestu. Vsakdo ima kuj po: sobnega, kakor so posebneži vsi Angleži, vsaj v naših očeh. Ko je torej zabrnel tisto opoldne telefon, je ni bilo stvari, ki bi bila uradnika presenetila na telefonu. Ko pa je mož, ki# jc telefonsko klical, spregovoril: »Rad bi prvi vozni listek v raketni ladji na Mars!«, tedaj je uradniku .skoraj padla slušalka iz rak; »Kaj ste znoreli, gospod?« je zaklical, pozabivši vso svojo dobro vzgojo.
»Nikakor nisem znorel, jaz som I. I. t ad-dock.c se je ljubeznivo predstavil oni od druge strani. Ko je uradnik zaslišal to ime, si je bil takoj na jasnem, da gre zares. Paddock je takoj nakazal pisarni potrebno voenino, ki znaša nekako pol milijona dinarjev našega denarja. Paddotik je namreč natančno izračunal, koliko kilometrov je od zemlje do Marsa. Potem pa je vzel v roke železniško tarifo ter je izračunal, koliko bi moral za tako pot v prvem razredu brzega vlaka plačati. Ta denar je torej odštel pisarni, a se obenem zavezal, da bo dodatno plačal še več, če bo takrat, kadar bo odletela prva raketa na Mars, tista družba zahtevala večjo vozni.no. Kajpada je bilo o tem takoj ob-\eščeno tudi časopisje. In Paddock je časnikarjem takole dejal:
Dve letali trčili in zgoreli
Nad ameriškim letališčem Detroit sta letali dve letali. Kakih 100 metrov visoko pa sta letali trčili drgo ob drugo, obe padli na tla m /goreli. Pri tej nesreči je zgorelo 5 ljudi, ki so se vozili v ponesrečenih dveli letalih.
»Čeprav se vam zdi nekaj nemogočega in utopičnega, <la som naročil in iolačal prvi vozni listek za raketno vožnjo na Mars, morate pa vendarle pomisliti, da je dandanašnji svet ten-nieno že talko ogromno napredoval, da ne bo več dolgo trajalo, ko se bomo res v raketi mogli peljati na Mars. Jaz bom to prav gotovo še doživel. Če bi se pu zgodilo, česar pa ne verjamem, da bi tega ne doživel več, bo puč kateri izmed mojih dedičev vesel, ko se bo lahko po-služil voznega listka na Mars, ki sem ga bil jaz naročil. Povem vam odkrito, da od svojegu življenja pričakujem tega: Pri vseh velikih iznajdbah tehnike hočem biti soudeležen, in sicer hočem biti pri tem prvi! Pred nekaj časa sem prvi naročil in plačal prvi vozni listek za podmorsko vožnjo na Severni tečaj. Upam, da tisti načrt še ni propadel. Tudi sicer sva jaz
in pa moj denar vedno pripravljena za vsakršen tak namen!«
Ne sinemo pozabita povedati, da je Cookova družba Paddocku res rezervirala vozni listek v raketi na Mars, kadar bo tista prva raketa odletela.
Vendar pa Paddock ni imel vedno tiste sreče, da bi bil prvi. Anglija se menda pripravlja, du bo drugo leto začela med Anglijo in Ameriko voziti prva potniška zračna ladja. Tudi tukaj je Paddock hotel biti prvi. Toda v svoje velikansko ogorčenje je mož izvedel, da je prvo karto za tisto vožnjo ikupil že nekdo drugi, in sicer mr. Matthews. Ptov po angleško je Paddock klel, ko jc to slišal. Kregal se je na potovalno pisarno, ki je njega, tako dobrega naročnika, pozabila obvestiti.
»Poljska zvezda« je bil imenovan novi stratosferni zrakoplov, ki sta z njim hotela v stratosfero poleteti poljska letalca kapitan Burzynski in dr. Jodko-Narkiewicz. Zrakoplov je bil pripravljen v dolini Hohlovska pri Zakopanih. Električna iskra pa je vnela zrakoplov, ki je eksplodiral ter je njegov vrhnji del zgorel. SI ika nam kaže zrakoplov prav tisti hip, ko je
eksplodiral
Sto metrov visoko so švigali plameni
Ko so gorela bencinska in petrolejska skladišča družbe Standard Oil Company
Blizu ameriškega mesta Linden v državi New Jersey so velike petrolejske čistilnice velike petrolejske družbe Standard Oil Company, kjer je nagrmadenega ogromno petroleja, nafte in bencina. Ta velikanska skladišča pa so začela goreti ter je tako nastal velikanski požar, kakršnih v okolici Newyor(ka ni bilo žc dolga desetletja. Stotine gasilcev je noč in dan gasilo, da so preprečili vsaj, da se ogenj ni še bolj razširil. Da bi pa bili ogenj pogasili, na to niti misliti ni bilo.
Goreti je začelo v velikanskem bencinskem tanku, ki je v njem več sto tisoč galon bencina. Ta tank je s strašno silo eksplodiral, nakar je razneslo plamene daleč na okoli. Zaradi tega so se začeli vžigati teT eksplodirati tudi drugi tanki zapored, tako da ni bilo mogoče gasiti. Ozračje je kar trepetalo od požarnega sija in strašnih eksplozij. Vsa dkolica daleč okrog je bila videti kakoT eno samo morje ugnja. Kar zapored je šlo v zrak sedem orjaških bencinskih tankov, med katerimi je največji imel v sebi en milijon galon čistega petroleja. Goreča nafta in bencin sta deževala daleč na okrog. Gornji del velikega tanka je odnesla eksplozija več ko 10 metrov daleč, na-
kar je zaplopolal 100 metrov visoko v zrak plamen.
Vročina je bila tako huda, da so jo ljudje čutili več kilometrov daleč. Tudi na daleč je bila vročina še vedno tako silna, da so morali daleč na okoli v naglici izprazniti vsa skladišča in vsa poslopja. Bila je namreč velika nevarnost, da se bodo tudi oddaljena poslopja zaradi vročine vnela. Več milj daleč so izpraznili vse hiše in skladišča.
Gasilske ladje so prihitele po morju na pomoč. Toda zaradi viharnega moTja niso mogle nikjer pristati ter so newyorški gasilci morali od daleč gledati, kako plameni uničujejo. Domači gasilci so bili navezani le sami nase. Kar čudno je, da pri tem strašnem požaru ni bilo nobene človeške žrtve. Pač pa je stvarna škoda silno velika ter znaša več milijonov dolarjev.
Tat prebudil navidezno mrtvo
lz Helsinki poročajo tole zgodbo: 50 let stara bogata vdova v mestecu Tamerfors je te dni šla ob tamkajšnjem jezeru na sprehod. Po nesreči je padla v jezero, odkoder so jo sicer naglo potegnili na suho, vendar je niso mogli več obuditi. Zdravnik jc ugotovil smrt. nakar so jo v njeni vili dali na mrtvaški oder.
Nočno stražo pri mrtvi gospodinji je imel eden izmed služabnikov. Temu se je škoda zdelo, da bi bila z mrličem pokopana tudi dragocena biserna verižica, ki jo je mrtva imela okoli vratu. Pripravljen je imel ponarejen biserni niz, ki ga je hotel mrtvi obesiti okoli vratu, iedtem ko bi bil prave bisere skril. Bil pa je neroden ter je pri tem delu prevrnil svečnik, ki je z velikim t/ruščem padel na tla. Ta ropot je menda prebudil mrtvo, ki je vstala in pogledala, kaj se dogaja. Služabnika je ta pogled tako pretresel, da je omedlel in nezavesten obležal. Služabnika so prepeljali v bolnišnico, gospa pa je vstala in si je kmalu opomogla od svojega strahu, ko je videla, kako in kaj je bilo z njo.
Bolniško letalo z bolnikom zgorelo
Plinske maske v vseh modnih barvah
Na Angleškem se sedaj na vse kriplje pripravljajo, da bi bili zavarovani zoper plinske napade iz zraka. Ne lc, da delajo silo dobra plinska zavetišča, ampak tudi plinske masko 'a ljudi in živali izdelujejo na veliko. Sedaj sc je plinskih mask polastila celo ženska moda. V nekem londonskem modnem listu je znana modna pisateljica zapisala tole poročilo: »Na Kogentstreet pripravljajo sedaj plinske maske
v vseh barvah, ki se bodo prilegale vsaki barvi ekovala "
treiba, ker so dame zelo povpraševale po takih
.lamske obleke. To je narek
dejanska po-' . jkih
plinskih maskah, ki bi jih lahko nosile pri oblekah te ali one barve.« Morda bi bilo res umestno, ko bi dama, ki ima take žel je, v primeru sile in potrebe ostala sploh brc/, plinske maske.
Blizu norveško-švedske meje v najbolj južnem delu Laponskc se je v nedeljo popoldne zgodila huda letalska nesreča. V švedskem bolniškem letalu sc je vozilo več ljudi poleg dveh mož posadke. Pri nesreči se je letelo razbilo, ubita pa sta dva moža posadke in trije potniki. Letalo je bilo ambulantno letalo v službi švedskega Rdečega križa.
Kraji v severni Švedski so drugače silno težko dostopni, ni pravih cest in zvez. Zato so :ukoj za bolnike uvedli letalski promet. Kadarkoli kje kdo nevarno zboli, pride ponj letalo ter ga odnese v bolnišnico. Tudi preteklo ne-
deljo bi bilo moralo letalo odnesti neko bolnico iz Gaadela v bolnišnico Dorotei. Ker pa je takrat po vsem severnem Švedskem bilo silno slabo in megleno vreme, se je letalo menda zaletelo v drevo ter se razbilo. Letalo je takoj začelo goreti ter je zgorelo. V letalu so zgoreli letalski pilot, bolniška sestra, spremljajoči zdravnik in bolnica sama.
Ker pa so taka letala na severnem švedskem nujno potrebna, so takoj začeli zbirati denar, da bi Rdeči križ kupil novo letalo za bolnike.
Kolika bo nova češkoslovaška
Čeprav nove meje češkoslovaške države še niso do dobra določene, vendar so češki listi te dni prinesli neko polurndno sporočilo, da bo poslej Češkoslovaška po številu prebivalstva na K), mestu, po velikosti dežele pa na 14. mestu. Doslej je bila Češkoslovaška po številu
Tole je nekak podvodni avtomobil, ki nn Angleškem z njim iščejo utopljence. To napravo pošljejo sedoj Angleži v Ameriko, kjer bodo iskali truplo bogatega Američana, ki je utonil
v zalivu Gcorgian
prebivalstva na 9. mestu, po obsežnosti pa 13. država v Evropi. Tako bo za eno mesto šla nazaj. Doslej je bilo Češkoslovaška po prebivalstvu močnejša kakor Jugoslavija, ki ima 15 milijonov ljudi, poslej bo Češkoslovaška šla nazaj. I o svojem obsegu se jc tako skrčila, da jo je prekosila celo Grško, ki ima 130.000 kvadratnih kilometrov. Takoj za Češkoslovaško pride Bolgarija, ki ima 103.000 kvadratnih kilometrov, medtem ko je Češkoslovaška imela doslej 1-k).0000 kvadratnih kilometrov.
Poslej bo v Evropi še 11 držav, ki bodo po obsegu manjše od Češkoslovaške, in 15 držav, ki bodo imele manj prebivalcev ko Češka. Med teh 15 dr/.ov pa niso prištete pritlikave državice, kakor so na primer Gdonsk, Luksemburg. Monaco, Lichtenstein, San Marino. Andorra. dzarska (se taka, kakor ie bila poprej) 93.000 kv Češkoslovaška, so tele: Bolgarijo s l'03.000 kvadratnih kilometrov in 6,500.000 prebivalci, Madžarska (sc tako kakor je bila poprej) 93.000 kv. km in 9 milijonov prebivalcev. Portugalska 88.750 kv km in I,§00.000 prebivalcev, Lat-vija 65 800 kv. km in J.<)70.000 prebivalcev. Litva 55,700 kv. km in 2,530.<)00 prebivalcev, Estonska 47.500 kv. km in 1,150.000 prebivalcev, Dansko 43.000 kv. k ni in 3,750.000 prebivalcev. Švica 41.300 kv. km in 4,200.000 prebivalcev, lloland-ska 34.200 kv. km in 8. 600.000 prebivalcev, Belgija 30.000 kv. km in 8,3oo.ooo prebivalcev, Albanija 27.500 kv. km in 1,100.000 prebivalcev.
Po obsesu bodo štiri države sicer večje ko Češkoslovaška, bodo pa imele manj prebivalcev. in sicer: Grčija, ki ima 130.000 kv km. a le 7 milijonov prebivalcev, švedska 450.000 kv. km s 6,270.000 prebivalci, Finsko 388.000 kv km s 3.SOO.OOO prebivalci, Finska 388.000 kv km 2,900.000 prebivalci
Angleški mornar v Haifi preiskuje arabskega domačina, ali ima orožje
»Prosim, ne volite me!«
Sedaj, ko se tudi pri nas razvija volivni boj, ne bo morda napak, če povemo, da kandidat, ki se volivcem aH zaupnikom le preveč ponuja, ne uživa zaupanja in mu kaj rado spodleti. Zato pa imajo volivci vsega sveta mnogo rajši take kandidate, ki se celo branijo te naloge. Za zgled; da je to res, naj služi ameriški kandidat Leary.
V ameriški zvezni državi Massachusset so bile nadomestne volitve. Stranka je postavila tamkaj za svojega kandidata nekega Learyja, ki je po poklicu policijski polkovnik. Volivni odbor je svojega kandidata razglasil volivcem vse dežele ter ga priporočal v izvolitev. Drugega jutra pa so bili lepaki volivnega odbora prelepljeni z lepaki drugačne vsebine: »Nočem biti izvoljen! Moj iprijatelji so me postavili za kandidata zoper mojo voljo!« Podpisan je bil sam kandidat Leary.
In sedaj se je začel najbolj čuden volivni boj, kar iih je kdaj svet videl. Stranka ni hotela odneliati, Leary pa tudi ne. Zato je Leary začel po vsej deželi prirejati velikanska zboro-ranjo, ki je sam na njih govoril ter volivce opozarjal: »Ogibljite se me in ne volite me, ker nočem biti izvoljen!« Volivci so sicer začudeno poslušali tega čudnega kandidata, mislili pa so si, da jc to vsekakor nesebičen mož brez častihlepja, ki mu ni do poslanskih čast/i. Tak človek pa je volivcem všeč. ln so ga docela zoper njegovo voljo izvolili z ogromno večino. Ko je bil nazadnje izvoljen, se je vdal in poslej zvesto opravlja svojo dolžnost.
Križanka: Krogi
V vsak prostorček vstavi besedni slog. Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. kraj zahodno od Ravne Gore na Hrvaškem, 3. obvodna cvetlica iz družine lilij,
5.	izraz pri šahovski igri, 6. gospodinjsko opravilo, 8. zgodovinsko pomemben kraj severovzhodno od Splita, 9. vrsta vrtne zelenjave, 10. prva božja čednost, 11. vrsta davščine, 13. znamenito nemško vseučiliško mesto, 14. reka na Goriškem, 15. kraj iz svetopisemskih zgodb, 18. rimski cesar, najhujši preganjalec kristjanov, 19. kraj ob Dravi na Koroškem, 21. kraj vzhodno od Brežic, 22. mesto v severni Srbiji, '23. lekarniški izdelek, 26. država v južni Ameriki, 28. skrajšano tuje žensko krstno ime, 29. kraj iz svetopisemskih zgodb.
Navpično: 1. poljski pridelek, 2. zimsko prevozno sredstvo, 3. sestavni del puške, 4. gorstvo v zahodnem delu Hrvaške, 5. majhna posoda, 7. ruska cesarica, žensko krstno ime, 9. desni pritok Save na Gorenjskem, 10. tuja beseda za žilo pri-vodnico, 12. vrsta riževih jedi, 13. vrsta kazenskih ustanov, 14. vrsta japonskega fižola, 15. kraj iz svetopisemskih zgodb, 16. tuja beseda za višino, 17. druga beseda za varnostno pripravo, 18. hrib iz svetopisemskih zgodb. 20. malikovalski tempelj v Indiji, 21. največja reka v Evropi, 24. boginja in pokroviteljica gledaliških iger pri starih Grkih, 25. cerkev v bizantinskem ali romanskem slogu, 27. vrsta eksotičnih vzpenjalk.
Rešitev križanke: Grozd
Vodoravno: 1. Ilovica, 8. Uda, 9. kor, 10. iva, 12. Uran, 13. Ant, 14. Neho. 16. Zale, 19. sok, 22. okop, 24. I bar, 25. Ita, 26. Laze, 27. Cer, 28. agent, 29. čer, 30. Erg, 32. pelod, 34. Ala, 35. ilo, 36. ton, 37. Oto, 38. Lom. 39. Abo, 42. met, 43. Borotin, 44. ara, 45 lice, 46. Eboli, 48. Ciril, 49. jaj,
50.	Ana.
Navpilno: 1. Ida, 2. lan, 3. Oka, 4. vol, 5. irt,
6.	cin, 7. ove, 8. ura, 11. Abo, 12. Užice, 15. opera, 17. lar, 18. eru, 19. Siget, 20. Otelo, 21. kunon, 22. Olt, 23. Kač, 31. globo, 32. pomorec, 33. domicil, 34. Atene, 39. Arabija, 40. bol, 41. Otilija, 47. Oran,
51.	beril, 52, zeiot.
Zveza združenih delavcev živahno deluje
Ir delovanja ZZD za zaščito stanovskih pravic našega delavstva se vidi, da zaupanje delavstva do edine slovenske katoliške strokovne organizacije stalno raste. Zaupanje izviri iz dejstva, da je ZZD že izvojevala delavstvu masikatere ugodnosti.
V nedeljo, dne 16, oktobra je priredila ZZD na Štajerskem sledeča večja zborovanja:
1.	V Oplotnicl, v konjiškem okraju, je bilo lepo uspelo zborovanje tamkajšnje krajevne organizacije ZZD, v kateri so organizirani karanolom-*i in cestni delavci.
2.	V Zrečah, v konjiškem okraju, pa je bilo nad vse uspelo zborovanje za ustanovitev krajevne organizacije ZZD. Delavstvo je zahtevalo, da delodajalci z njim postopajo po veljavnih predpisih zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zakona. Zlasti zahtevajo žreški delavci plačilo pribitka za nadurno delo, bolniških tednov in izplačilo mezd za orožne vaje, kakor to predvidevajo določbe obrtnega zakona.
3.	V Mislinjah, kjer je ZZD delavstvu "že priborila kolektivno pogodbo in povišanje mezd, se je zbralo na shodu mislinjske krajevne organizacije ZZD čez 200 delavcev, ki so z navdušenjem manifestirali za svojo strokovno organizacijo. Kako priljubljena je ZZD med delavstvom mislinjske doline, dokazuje dejstvo, da so mnogi prišli po 3 ure peš na zborovanje, ki je bilo zaradi tega silno živahno. Delavstvo se nahaja pred novim mezdnim gibanjem in se v tem boju za svoje pravice naslanja s polnim zaupanjem na svojo zaščit-nico ZZD, ki je že dokazala svojo požrtvovalnost za delavske interese,
Mislinjski le6ni delavci zahtevajo zopetno povišanje plač in plačilo delavcem, katere pošilja podjetje na delo izven tovarne ne 6amo za oni čas, ko delajo, temveč tudi za čas, ki ga porabijo za pot iz tovarne na delovne prostore in nazaj; omenjene zahteve so namreč v polnem skladu s socialno zakonodajo. Poleg tega zahtevajo delavci še, da preskrbi podjetje vozačem hlodov dežne plašče, ker so ti v primeru deževnega vremena sicer popolnoma premočeni in jc s tem ogroženo njihovo zdravje.
ZZD je upravičene telnje delavstva močno podkrepila in bo e svojimi zahtevami v Zrečah, kakor v Mislinjah prodrla ter tako delavstvu iz-yojevala popoln uspeh.
Slomškov dan v Mariboru
Maribor, 18. oktobra.
V nedeljo, 16. t. m. je podružnica Slomškove družbo v Mariboru priredila tradicionalno proslavo Slomškovega dne. Predpoldne ob desetih se je na Slomškovem grobu vršila cerkvena slovesnost, katere so se poleg številnih katoliško zavednih učiteljiv in učiteljic udeležili tudi mariborski župan dr. A. Juvan, starešina okrajnega sodišča dr. M. Lovrenčič, insp. pri prosv. oddelku kr. ban. uprave g. prof. Marko Bajuk, podžupan Fr. Žebot, mariborski šolski nadzorniki in predsednik Slomškove družbe g. Štrukelj iz Ljubljane. Cerkveno opravilo in cerkveni govor je imel zastopnik prevzv. gosp.- -škofa.- stolni kanonik dr. Jožef Mirt.
Ob 11 je bilp nato v dvor^aiji .Zadružne go spodarske banke slavnostno zborovanje, ki ga je vodil predsednik mariborske podružnice Slomškove družbe, vadniški učitelj gosp. A. Kopriva, ki je najprej toplo pozdravil zbrano učiteljstvo ter zastopnike oblasti in društev, nato pa v globoko zasnovanem govoru očrtal dragocene vzgojne vrednote, ki jih krije v sebi svetniški lik škofa Slomška. Zborovanje so pozdravili v imenu g. škofa stolni kanonik dr. Mirt, v imenu prosvetne uprave insp. M. Bajuk in v imenu mestne občine podžupan Fr. Žebot, nakar je sledilo predavanje prof. J. Šedivyja o vzgoji slovenske miselnosti.
Velika hiša
primerna za trgovino, na Ptujski cesti, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 1548.
Dve novi hiši
v mestu naprodaj. Vprašati odvetniški pisarni dr. Kumbatovič, Aleksandrova cesta 12, Maribor. (p)
Hišo
z velikim vrtom, na prometnem , kraju, prodam. Polzve so-: Kranj, Prlm-skovo 107.	(p)
Hišo v centru Ljubljane
več stanovanj ln trgovski lokali, čisti donos 8»/« prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Rentabilna« št. 16357.	(p)
Tristanovanjsko hišo
z velikim gosp. poslopjem, 2000 m2 sadnega in zelenjud-nega vrta, v ljubljanskem predmestju, prodam zaradi odselitve. = Opekarska cesta 41.	(p)
Dve parceli
krasni, sončni, pod Rožnikom, v skupni -Izmeri 2700 m«, naprodal posamezno ali skupaj. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.400. p
Tristanovanjska hiša
s trgovskim lokalom, v predmestju Maribora, za radi preselitve ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 16254.	,(p)
11
Obrt
Lesostrugarji!
Prodam za pričetek obrta ves inventar kakor: 2 stružnici, krožno žago jermenice »z jermeni, ležaje, motor in orodje za obdelavo. — Pripravno za vsakega lesostru-'gSljsrkči"!^'-* tem kraju ne nahaja tozadevna obrt. Poizve se pri Ažman Ka-
rol, mizar, Kranj.
d
Od 27.—30. X. avtorazstava v Milanu, cena 395 din. Od 29. X, do 2. XL v Idrijo, Gorico, Trst, cena 120 din. Od 22.—23. X. v Slovenjske gorice, cena 125 din. Prijave sprejema do 22. X. opoldne Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45.
Denar
Posojila na vknjižbo
poroke, dolgoročno hipo teko, po 7*/« obresti, ter kmetom za gospodarske potrebe, nabavlja »Cen tral«, Zagreb, Bregovlta
Iščemo posojila
v znesku 430.000 din za veliko posestvo in za dobro vpeljano hotelsko obrt v tujskoprometnem kraju. Rabimo za odplačilo dolga in za povečanje obrata. — Vknjižba na prvem mestu. Obrestujemo po dogovoru. Denar je osiguran, ker je vrednost omenjenega imetja 2,000.000 din. Naslov v poslovalnicah »Slovenca« pod št. 16452.	(d)
Je Silolkrln
tudl za ženske lase?
Presek kože glave ln lasne korenine ,,.,
Kfako po«čano)| f" *
A BpideraMi i , G 7nnms Bftat B Steblo	H Pigment
C Koža	I Glavici	I
D Kanal fotik»Ie J Papila E Lojna žleza	K Krvne žile p*pile
F Gladka miSic< Del lasne korenine od G in F do K jasno kaže, kako nastajajo lasje 2 novim stvarjanjem -celic.
Nllcar ne odlašajte.. • '
Tolikokrat se odločimo, da bomo negovali svoje lase, da jih ohranimo lepe i" zdrave, toda le prevečkrat od godimo to odločitev od danes do jutri. Nikar ne odlagajte, dokler Vašim lasem ne zapreti popolna propast, dokler prhut ne ugrozl lepoto Vaših las. Mnogo lažje je preprečiti zlo, kot ga pa odstraniti. To velja posebno pri negi las.
Seveda je! . ____________
Ker Silvikrin, koncentrirane naravna hrana za lase, je prav posebno osposoblj-en, da oživi nežna tkiva za stvarjanje las, d« jih ohrani zdrava ln jih varuje od prhuta.
Silvikrin jo neobhoden v vseh slučajih, kjer organizem ne dovaja ksili korenini dovolj materije za stvarjanje las. Ravno pri ženah so funkcije lasišča večkrat pokvarijo in ne delujejo redno. To se najbolj opaža pri nervozi, malokrvnosti, preveliki utrujenosti, nosečnosti in po porodu.
Brez zadostnega dovajanja materijo za stvarjanje la«, kakor jih vsebuje Silvikrin, ni mogoče stvarjanje oelic v lasni korenini, pa potemtakem ni mogoča niti rast las.
Neo-Silvikrln, koncentrirana hrana za lase, je genijalni rezultat znanstvenih raziskavanj in del slavnega prirodoslovca Sir Frede-rika Hopkinsa, imejitelja Nobelove nagrade in predsednika Royal Society, in pa biologa Dra Weid-nerja in kemika Ln učenjaka Dra Zioglerja.
Po čem se vidi, da tkivu za stvarjanje las manjka hrana za lase T
Pri ienahi rt
Po brezbarvnih, trudnih 1 a a ch, Frizura ni več tako trajna. Lasje izgube sijaj in dola se prhut. Koža glave srbi in na njej se večkrat opaža tanek, siv in masten talog, na glavniku in četki pa ostajajo lasje.
Pri moSkth: T
Po prhutu in po Izumrlih in prelomljenih laseh na obleki, na glavniku in četki in na blazini po spanju. Lasje postanejo redki ter »e v njih pokažejo prazina mesta. Preden se tega dobro zaveste, imate že »mesečino« na tilniku.
V vseh teh ahriajih je Noo-Silri-krin, koncentrirana naravna hrana za lase, edina rešitev. On ohrani kožo glave zdravo, skrbi za redno dovajanje materije za stvarjanje las tkivu za rast las ki odstrani vse, kar bi motilo normalno delovanj o kože glave.
Silvikrin se prodaja po
celem svetu. Proizvajanje je zavarovano x mednarodnimi patenti. j
Kaj Vam Je potrebno!
Za vsakodnevno negovanje las
zahtevajte Lotion Silvikrin.
Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo ln rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospeSujo rast las in povzroča, da pride do popolnega Izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in Izpadanje las, kakor tudi motnje *
, las......
ManjSa steklenica ■ • • Din 27.—«
Steklenica za 2 meseca Din 48.—•
Za rast lan ln proti prhljaja
zahtevajte naravno hrano za lase Neo-Silvikrln.
Nov preparat, kl s zunanjim dovajanjem organske hrano za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las,
V resnih slučajih Izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja laa ln kadar preti plešavost.
Steklenica za X mesec Din 66.—

Skrbite za ko2o svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las!
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
KOAt &2A
Kompletna oprava
za deltkateso alt špecerijo, hrast, jako fina, se zaradi demollranja stavbe takoj proda.
Polzve se:
Vila Stuch!y na Bledu,
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Sreda. 10. oktobra: 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.20 Slavni pevci (■plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) O govorništva (g. prof. Fr. Vodnik); li) V borili z neznanimi zemljlnami (g. dr. V. Bohinec) — 18.110 Jesen v glasbi (ploščo) — 18.40 Pravna ura: Važnejše določbe vartiškega in skrbstvenega prava (ga. dr. Donata Capuder — 10 Napovedi, poročila — 19 30 Nacionalna ura: Sarajevska Prosvela- pred in po vojni (dr. Voja lle-sarovie) — 10.50 Uvod v opero — 20 1'renos opere iz Lj ubljane.
Četrtek, M. oktobra: 12 Oporctni venčki (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 riuet bratov O-olobov — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolnrifc) — lil Napovedi, poročila — 10.3« Nac. ura: 1'rodavanje min. za telesno vzgojo naroda — lfl.50 10 minut zabave: Dovtipov zineš in godba vmes — 20 Koncert tamburaškega septeta — 30.40 Koncert, roško glasbo (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila —. 22.15 Havajski napvi (ploščo).
Drugi programi:
Sreda, 19. nktobrn: Hrtnrnit: 20 Trumorlstlčna nra,
21 Narodne pesmi — Sofija: l!l.3fl Carmcn« — Varinva: 20.25 Kadilski zbor, 21 Chopinov koncert, 22 Komorna glasba — Budimpešta: 10.30 Prenos iz opere, 22.30 Kon-rert — Milini: 21 Simfonični koncert — Rim: 21 ■Bam-, buopereta — Pariz: 20 Potjo, 20.20 Koncert.
lise von Stadij
22
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
Zdaj je spoznal prior Baltazar po glasnih tožbah po njegovem mnenju edinega naroda, kaj ie poskusil s svojo potjo. Iz deroče reke ki odnaša s seboj enako močne in slabe, je hotel poklicati enega slabih, naj se bori proti valovom. Četudi so bila namreč Benjaminu odprta v Lombar-diji samostanska vrata, je držala vendar pot tja skozi razdraženo deželo, kot se more pot srca h kraju miru najti samo skozi temo in viharje.
Naslednje dni po oni smrtni noči jc bedel prior brez poguma pri zamolčanih skrbeh, ko je Giorgio zaman čakal znamenja, da odrineta proti Wittenbergu. Že so prepeljali tja z velikim stroškom in spremstvom Lutrovo krsto in vsakdanje življenje sc je zopet pričelo z navadnimi opravki, ko se prior Baltazar še vedno ni mogel odločiti, ali bi tvegal prevažno pot v Benjaminovo hišo. Giorgio je slednjič poskusil priti v potrto dušo predstojnikovo. Skušal je dati svojemu raskavemu glasu prijeten zvok, ko je rekel:
»Gospod, zaupate li tako blizu cd]a samo še otovanju svojih nog? Ste pozabili na molitve, s aterimi spremljajo bratje v Vogheri najino delo U Priorjev obraz se je razjasnil, kot bi ga obsijalo" solnce. V duhu ie gledal, kako dviga k Bogu roke brat Michele, in čutil se jc čudovito potola-ženega pri misli, da gori njegova duša za Benja-minovo usodo k Bogu in svetnikom, kakor dim in plamen prijetne daritve. Micheleva duša izgoreva dalie dasi sc on obotavlja zaradi utrujenosti, ki je vzela njegovim koprnečim molitvam prisilno
m° »Odrinila bova z božjo pomočjo, »odvrne
4-kni nnvezal svežem, lekarnar prior. vjiurmu i<- .a--, ,	1 . .
se jc pa na vso moč trudil, da )e prisilil naprej
E
hrepeneča meniha, da sta ostala za slovo pri kosilu. Nato ju je odpustil s srčno prošnjo, naj ne gresta mimo njegove hiše, ko se bosta vračala.
Mil dan v marcu je bil ugoden za zadnje potovanje menihov in njima kot vsem ljudem znova poživil upanje. Toda dan 6e je že umaknil mraku in mrak prihajajoči noči, ko sta prior Baltazar in Giorgio stopala po Labski ulici in se brez sklepa ustavila na wittenberškem trgu ali naj_ prosita prenočišča pri starcu v predmestju ali pri mizarju Luku.
Giorgio je želel, dokler je mogel, prikrivati priorju slabe novice, ki ga čakajo v Lutrovem mestu. Blagoslavljal je tudi slučaj, da sta prišla ponoči, ki je marsikaj zakrila, kar bi se morda pri-godilo na odprti cesti — množica razvneta za svobodo, zasramovanje dveh meniških halj, ali celo Benjamin sam v omami novega veselja. Stari mizar, je premišljeval Giorgio, je sicer iz srca dober, toda kričač, ki bi očetovsko, jezo zlil 6 strašnim preklinjanjem na glavo poslušalcev, zavrnjeni snubec Luka se pa ne bi menil za to žalitev in bi govoril s krščanskim odpuščanjem o Benjaminu in Margareti. Odločil se je torej, da poprosi njega gostoljubja.
Luka je z veseljem pozdravil meniha iz Voghere. Zaradi vere in Margarete osamljen je imel redkokdaj srečo, da se razgovori z dobromisle-čimi ljudmi o radosti in trpljenju življenja. Ker ga je doletela zdaj v poznem večeru tolika nepričakovana dobrota, je znova podpihal ogenj v peči, ju prisilil, naj sedeta in kramljata, in velel učencu, naj prinese, kar premore hiša. Gio.rgio je vendar zapazil na prijateljevem obrazu gube žalosti, ki jih pred letom ni bilo in so se pač za-greble z ugaslim upanjem.
Nekaj časa jc bilo primerno, da so govorili o velikem dogodku zadnje preteklosti, o 6mrti re-formatorjevi. Maloštevilni katoličani v Witten-bergu, je poročal Luka, so si pripovedovali grozne reči, kako je hudič ponoči zadavil Lutra v postelji, ali tudi, kako so ga zgodaj zjutraj našli obe-
šenega na posteljo, Melanchthon pa razširja spodbudne dogodbe o blaženi smrti velikega preroka. Ko je povedal Giorgio po pravici resnico, kolikor je vedel, se ni mogel prior več zdržati, da ne bi vprašal po svojem sinu in punčlci svojega očesa Benjaminu, zlasti o njegovem čustvo-vanjn in če je postal luteranec z gotovostjo ali s pomisleki.
»Bog ve,« odvrne Luka, »kaj misli njegovo srce, če se pogovarja z njim sam v sobici. Če to seveda od časa do časa stori in ne poišče pri prvem glasu vesti žene ali prijateljev, ne morem razsoditi. Na zunaj ima obraz človeka, ki je po lutrskem evangeliju opravičen, besede iz njegovih ust pa so navadno obrekovanja cerkve, ki jih verjame o,n in vsi, ki so bili še včeraj katoličani in bi morali tako dobro kot mi vedeti, da je resnica drugačna, zanje pogubna. Kako bodo zasramovali našo sveto cerkev šele njihovi otroci in otrok otroci, ki bodo samo od njih poučeni!«
Prior zdiluije. Luka pa nadaljuje: »Ko bi bil ostal sam, bi bilo vaše upanje boljše. Mislim pa, da je doktor Luter prav rekel, ko je govoril: .Ženska ljubezen je okusna reč, — kdor je more biti deležen.' No,« doda Luka bolj z žalostjo kot grenkostjo, »Benjamin jc je postal deležen! Pa nc čudita sc, draga brata, da rabimo v tej deželi tudi mi katoličani včasih Lutrove besede, kot bi bile stara ljudska modrost. Toda nihče ne zadene u sebe človeške stvari tako natanko kot on, m kar se tiče posebno ženske ljubezni, je moral gotovo o tem več vedeti kot trije samotarcl, ki sedč tukaj pri mizi.«
Pri tej misli na lastni samski stan je Luka zdihnil, pustil pa ni. da bi trajala tišina v sobi, ampak se je opogumil in pripovedoval dalje:
»Vrh tega je po,darila Margareta soprogu pretekli teden dečka, ki je menda lep, kakor je lepa mati. Dala sta mu ime Martin.«
»Sveti Martin,« pravi Giorgio, »je dobrotljiv zaščitnik; saj je delil plašč s siromakom. Morda se usmili tudi tega nedolžnega črvičiia.
»Benjamin in Margareta bosta učila dečka moliti k drugemu svetniku,« odvrne Luka. »Če bo pa mogel novi Martin pokazati svoja znamenja zraven čudežev njega, ki se sveti v nebeški slavi, mi vzbuja zaradi otroka dvom.«
Noč jc rasla in dosegla sredino, ko so postale slednjič Luku med raznim pripovedovanjem oči težke, pa tudi meniha sta si želela po dnevnem potovanju spanja in miru. Mir je seveda kot druge dobrine dar, ki ga ne prejme vsak, ki si ga želi. Marsikdo mora dovoliti duhu, da živi dalje od večera do jutra telesu v muko v skrbeh in težavah. Ko je zapazil Giorgio s solnčnim vzhodom priorjevo prečuto nestalnost, je prevzel brez obotavljanja vodstvo za težko delo tega dne, kar je prior Baltazar tudi rad in olajšan sprejel.
»Gospod,« je rekel Giorgio v besedi služabnik, v glasu pa zapovednik, »najprvo po.jdem sam v Benjaminovo hišo in tam bom napovedal vaš prihod. Medtem me čakajte brez skrbi, za katero bo dovolj časa, če nama ni odločen uspeh.«
Prior je prikimal in Giorgio sc je odpravil s trdnim pogumom na pot proti Sračji ulici. Ko je pa videl pred sebo pročelje hišice, kjer sta morala po Lutrovem opisovanju v srečni edinosti stanovati Benjamin in Margareta, ga je prevzela malodušnost, da je počasneje korakal in se v srcu Izpraševal: »Kako se more to dobro končati?« Tudi potrkal je prav lahno na vrata, slišal jc pa takoj notri jasen ženski glas, ki ga je poznal: »Pojdi, Toni, odpri in poglej, kdo jc zunaj!«
Koraki se bližajo, vrata se odpro in na pragu si stojita nasproti meniha iz Voghere nekaj trenutkov brez besede: eden pokoren, ubog, čist in v halji bežečega pred svetom, drugi odpadel, podjeten in v udobni nočni suknji Zemljana.
Beniamin je premagal zadrego laže in hitreje kot Giorgio, ker je tudi videl pred seboj starega tovariša, ko je moral Giorgio le počasi in v vsej pomembnosti razumeti spremenjeno sliko Benja-sunovot
KonSi Ahačič;
Bumček in Bunkica
Svatje so presenečeni gledali to čudo, potem pa so kralj, kraljica in vsi gostje sedli v balončke. Vrata so se kar sama zaprla in balončki so se začeli dvigati s tal. Vedno više in više so jih nesle nebeške sape. Zdaj si videl lahko že vso deveto deželo. Toda balončki so hiteli še navzgor, le navzgor ..,
Krojaškega pomočnika
za veliko delo, sprejmem takoj. — Jarc, krojač, semenišče.	(b)
Šivilja
za damsko krojaštvo - se Kot pomočnica sprejme takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16531. (b)
Glasba

PLOSCE IZ PLUTOVINE
IZOLIRAJO
TOPLOTO, HLAD IN ZVOK
Proizvaja: „HIGIEA" Prva Jugosl. tvornica čepova d. d., Zagreb, Ivkančevn 48. — PoŠt pret. 318. - Telefon 24-070
Plošče in gramofoni
bivše tvrdke A. Rasber-ger, v največji Izbiri, po razprodajnlh cenah, dobite: Dalmatinova 10 (nasproti hotela Strukel).
Svatje so bili že skoraj pri soncu, ko prihrami cela truma krilatcev. Prekopicavali so se okrog njih in se igrali z balončki kot lepimi, pisanimi žogami. Najbolj jim je ugajal balonček kraljice Bunkice. Pa je bil tudi najlepši.
V Brežicah in okolici
bo naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Za jesensko in zimsko sezijo
Angleško in češko sukno za dame in gospode ter drugo modno in manufakturno blago v veliki izberi po zmernih cenah pri
FRAN] O MAJE R
Maribor, Glavni trg 9
Nosilec Vašesa šarma
Na prostore, v kalerih se kretate, na toalete, na ljudi, s katerimi občujete, prinaša „S0|R DE PARIŠ" Vaš šarm. Ta parfum je glasnik dobrega razpoloženja, ki ga povsod ustvarja
A. P.
Mali oglasi
V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din: ienltovanjakl osrlasl t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek ta mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročita. - Pri oglasih reklnmnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka potitna vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Radio tehnika
samostojnega, sprejmemo. Ponudbe v upravo »SI.« v Ljubljani pod »Celje« št. 16520.	(b)
Stenotipistinja
dobro izvežbana - Išče službo, najraje v Mariboru. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1564.	(a)
Varčna gospodinja
vajena vsakega hišnega dela - Išče službo. Per-fektna v nemščini. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tudi izven LJubljane« št. 16486.	(a)
Fant
priden, pošten ln zanesljiv, želi dobiti službo v Ljubljani ali v bližini Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št, 16515,
tluibodobe
Trgovsko pomočnico
izučeno na deželi, sprej mem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 16508. (b)
Služkinjo
vajeno vseh del, sprejme Martlnec, Ljubljana, Pru le.	(b
Slaščičarna
sprejme pridno, pošteno gospodično prijetne zunanjosti. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj« 1651
Vsemogočni je nenadoma poklical k sebi našega dobrega očeta, starega očeta itd. v starosti 80 let
Franceta Honigmanna
posestnika
previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče v nedeljo, dne 16. oktobra ob 8 zvečer. Pogreb je bil danes ob 11 dopoldne.
Priporočam rajnega očeta vsem žalujočim sorodnikom in znancem v pobožno molitev.
Goriča vas pri Ribnici, dne 18. oktobra 1938.
France Honigmann, župnik.
Mlinar
samski, pošten, zmožen vseh mlinskih poslov, dobi službo. Franc Berton-celj, valjčni mlin, Domžale.	(b)
Trgovski sluga
marljiv, trezen, vojaščine prost, samski-, dobi službo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trezen« št. 16509.	(b)
Snažilca avtomobilov
(Wagenwascher), z znanjem nekoliko nemščine, neporočenega, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16489. (b)
Lepo posestvo
vinograd, sadni vrt ln gozd, prodam. - Redi se lahko dve kravi. Lega: bližina trga ob glavni cesti. Cena 27.000 din. — Jože Doberšek, Goroplje, Planina nad Sevnico.
Denar
BANČNO-KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40 kupt takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE!
bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije. f—
■HHHBKMHInMH
Srajce
spod. hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri 1. Tomšič, Sv. Petra c. 38.	(1)
Advokat, pripravnika
s primerno prakso, sprejmem. Nastop ev. takoj. -Plača po dogovoru. — Dr Strasser Armln, odvetnik v Dolnji Lendavi. (b)
Strojnika
za parno lokomobllo •— sprejmem. Strojnik mora imeti poleg dokazila (
zmožnosti opravljanja parnega stroja tudi lz pričevalo, da je izučen kovač ali ključavničar in da zna popravila na strojih pri lesni Industriji. — Prosijo se podatki o dosedanji zaposlitvi. Služba je v Ljubljani s prostim manjšim stanovanjem in prosto kurjavo ter malo vrta. Ponudbe z navedbo plače v upravo »Slov. pod št. 16550.	(b)
SLUGO
17—18 let starega, brez poklica (obrtne zmožno sti), ki poseduje tudi lastno kolo — sprejme trgovina v LJubljani. — Pismene ponudbe v upr »Slov.« pod »Tedenski 15«
ZA VSE DOKAZE ISKRENEGA SOČUTJA IN SOŽALJA, KI SMO JIH PREJELI OB SMRTI NAŠE LJUBLJENE, ZLATE
KAKOR TUDI ZA PREKRASNO CVETJE, KI SO GA POKLONILI SORODNIKI, PRIJATELJI IN ZNANCI TER VSEM, KI SO NEPOZABNO HČERKO SPREMILI V TAKO VELIKEM ŠTEVILU NA ZADNJI POTI, SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO.
ZIDANI MOST. IS. OKTOBRA 1938
ŽALUJOČA RODBINA JU V AN Čl*
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča
IV. KRAV0S
Maribor
Aleksandrova cesta 13
Trg. steklen nastavek
brušene šipe, lestenec, oprema, zidna izložba — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16517.	(1)
Cviček
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
l|abl|ana - Tyrfeva cesta 36
(nasproti Gospodarske
2 vagona brinjevih jagod
za kuhanje žganja, more se dobiti tudi manjšo količino (cena 2 din), prodam. Kupim kuhano maslo in nekaj vagonov belega krompirja. Ponudbe na naslov : Alojz Mlakar, Iličkl trg, Zagreb.
Deteljni odpadki
zmleti, so najboljSo močno krmilo za govedo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever in Komp., Ljubljana.	(1)
^ Pozor! /<
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-13
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
brez praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnllc
Bohorltavas Teieion zo»39
Po ugodni ceni prodam
dva ženska plašča in dve moški suknji. Zalokarjeva ulica 4.	(1)
Jabolka
lepa., štajerska, nudi vsako količino po nizki ceni trgovina štular, Tyrševa cesta 37 b, nasproti Sv. Krištofa.	(1)
Športni otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj po nizki ceni. Zapuže 30, za »Storo«, št. Vid nad Ljubljano.	(1)
Kmetovalci!
Ce hočete Imeti epomladi že v začetku majnika izdatno zeleno krmo za molzno živino, tedaj sej-te sedaj zimsko grahoro. Dobite jo z navodilom pri tv. Fran Pogačnik, d. z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) cesta 33> v Javnih skladiščih (Balkan).	(1)
Pouk
Citre poučuje
Emil Mesgollts, Jurčiče* trg 2-II.	(u)!
Nemščino instruiram
za 10 din na uro. Pisati v upravo »Slovenca« pod »Sistem« št. 16484. (u)]
Vnajevn
Skladišče
H
na dvorišču pri FIgovcu odda v najem I. Knez-.] Ljubljana, Gosposvetska cesta 3.	(n))
Vtanoianja
I
Sobo in kuhinjo
oddam solidni stranki ta2 koj. Florjanska ul. 31-Ij
Širite »Slovenca«!
Razpis
Štab vojnega zralioplovstva sprejme v službo 10 inženirjev (8 strojnih in 2 elektrostrojna) kot pogodbene uradnike in 10 inženirjev (6 strojnih, 2 elektro-strojna in 2 tehnologa) kot uradniške pripravnike VID. položajne skupine. Ti zadnji bodo po uspešno prestani enoletni poskušnji postavljeni za inženirske poročnike zrakoplovno-tehniške stroke po toč. 3 čl. 28 »Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.«
Podrobni pogoji objavljenega razpisa se lahko vidijo v tekoči številki »Službenih novin« in »Službenega vojnela lista«. Interesenti pa jih lahko dobe brezplačno po pošti, ako zanje zaprosijo,
Prijave se sprejemajo samo do 1. novembra 1938, Iz pisarne Generalštaba zrakoplovstva vojske v Ze-> munu V. Dž. št. 21523, 15, oktobra 1938.
Sveže najfinejše norveško
ribje olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Vdana v voljo Najvišjega naznanjam pretužno vest, 3a }e moja nenadomestljiva, iskrenoljubljena tetka, gospodična
AVGUSTA GREBENC
po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes po polnoči izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 19. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Florjanski trg 4.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 20, oktobra ob 7 v proštijski cerkvi.
Ptuj, 17. oktobra 193&
ANA GREBENC, učiteljica, nečakinja.
Bro® posebnega obvestila.
Umrla nam je včeraj naša predobra in iskreno lj'ubljena mama, stara mama in sestra
REGINA BANO
vdova sodnega uradnika
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 19. oktobra ob 2.30 popoldne izpred hiše žalosti, Metlika št. 1 na pokopališče pri Sv. Roku.
Metlika, Ljubljana, dne 18. oktobra 1938.
dr. Milan in Drago, sinova ter ostali sorodniki.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Vednik: Viktor CenJiž