The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 9, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 161 NOVA ZAROTA PROTI SOVIE TOMNAVIOIKU Štiri evropske države, med i^jimi baje tudi Jugosla-vija. se pripravljajo, da 'Orocina spremenila deželo v ogromno potilnico Vročinski val, ki se je z zapada razširil po vsej deželi, je zahteval doslej nad 120 smrtnih žrtev. Vročina še ne bo popustila. Clevelandski zvezni vremenski | gorkote, enako v Peoriji, 111., v urad pravi, da ni pričakovati. Devil's Lake, N. D. je pa dose-. _ da bo vročina, ki je včeraj zaje- gel toplomer 112 stopinj. Inače 12 rgajo Ukrajino sovjet-.ia tudi Cleveland, danes kaj po- topli Jug se pa ne more baš pri-ski Rusiji ter slednjo raz- pustila. "To je šele začetek!" je tožiti; v New Orleansu so imeli ko 8ajo in uničijo. DUNAJ, dne 8. julija. — Tu-aj se je zvedelo, da se vlade ^irih evropskih držav, namreč emčije, Avstrije, Ogrske in ugoslavije, pripravljajo da iz^ Gjo nasilno odcepitev bogate ^vjetske republike Ukrajine od li °^|^ve in razkosanje in uniče-USSR (uradni naziv za sov-Jetsko Rusijo). Udarnost tega sunka proti sovjetski Rusiji se JO navedbah teh virov organi-n^cijski Nemčiji, s podpo- vH in Jugosla- ^^s^silo v Jugoslaviji žive-. J . ''uskih belogardistov je te ^P^liralo na vse te begunce, SK ^ tesni medsebojni rvi- bodo lahko v hipu ev Rusiji m za vzpostavi-ji • režima, v čemer vi- jasen namig, da iC: ® zaroti proti sovjetom l(S podlage. Omenjeni list t združijo Ijk ki obljubi osvoboditev fcti, 2'"® sovjetske obla- cena za to vo-etah Ukrajine po tujih i1e dP7ni ®P°d^rsko izkorišča-* tujem kapitalu. U-ta izL orne-i svojega lista, ki i.ha- , ! Beogradu. neuradno mnenje naših vreme- včeraj na primer samo 91 sto-skih napovedovalcev. VročinaJ pinj gorkote. je včeraj dosegla rekord za Cle- WASHINGTON. — Zvezna veland v zadnjih 67 letih, ko je vlada je napravila prve korake, toplomer ob pol sedmih zvečer da se pomaga žrtvam na Zapa-priplezal na 97 stopinj Fahren-'du in Severozapadu, kjer je su-heita nad ničlo. Najhuje je vro- ša, o kateri sodijo, da je hujša čina pritisnila v Ohiju v kraju od one 1. 1934, prizadejala že o-Bowling Green, kjer je dosegla gromno škodo in spravila tiso-106.5 stopinj. Južni deli države če farmerjev na beraško pot. na splošno dosti bolj trpe vsled šestim zapadnim državam je bi-vročine kot severni deli, ker so lo dovoljenih iz zvezne blagajne že dalj časa brez vsakega dežja, za prvo silo $393,000. Poljedel-Vendar je vročina v Ohiju do- ski tajnik Wallace, ki se mudi v slej zahtevala šele eno smrtno Coloradu, je včeraj izjavil, da se žrtev, neko žensko, dočim je utegne zvezni program odkupo-včeraj vročina prevzela okrog vanja govedi v po suši najbolj dvajset oseb, ki so morale iska- prizadetih krajih povečati, tako ti zdravniško pomoč. Vremen- da se bo v to svrho porabilo do ska napoved za danes se glasi: "Lepo in toplejše." CHICAGO — Število smrtnih žrtev je naraslo tekom šestih dni vročine, ki je^ planila z razsu-šenega zapada po vsej deželi, na 112 oseb do sinoči, ki so podlegle solnčarici, ali so pa utonile, iščoč olajšanja od silne vročine v vodi. To število pa stalno narašča. Največ žrtev je zahteva- 6 fiyi" najvplivnejši e dnpvnib- <<17„_____ istočasno z dnevnik "Vozrozde- osem oseb podleglo solnčarici, sedem jih je pa utonilo. V Owo-su, Mich., so imeli včeraj 109 stopinj vročine, v Saginawu 107 Detroitu pa 104 stopinj. V South Bendu, Ind., so se včeraj potili pod pritiskom 106 stopinj ^haj^^T^Y Pariza, kjer je v da je "fran- liiloakvl" !; p;™'** pod vplivom Neruskih 'r^ druge organiza-4iaio H ^^Gznikov se priprav- ] Berlin preselijo i_____ * ^^Cnski ic;6im vse te » z odnrr^® spreje. 'lad J- raznih inozemskih "'jili v P'^Gd kratkim mu- ^• ■gitacija poročajo, da je j d Moskve^ ° Ukrajine ^ 1 ^ V takpm -ro »»»viQ V*ii ^ takem razmahu, ' J dolgo It I j_ u-x. j-1. Walterja A- „d , ki lA ,r ;_..... _ . , . . . e 'Jati r da hoče doka Toti sovjetske vlade renjkva n &e8, da je Mo- m«' listot« ° avstrijskim komu- »anio za obširno kam- tvstrn'- cij bi bil spraviti '^OMu ert tO 30 milijonov dolarjev. Zvezna relifna mašinerija je v polnem pogonu, da se čim hitreje pomaga žrtvam suše. Relifne oblasti bodo tekom prihodnjih 24 ur u-poshle nadaljnih 24 tisoč oseb v prizadetih krajih. V nekaterih krajih na Zapadu je bilo včeraj malo dežja, ki je prinesel trenutno olajšanje. Računa se, da je suša doslej a vročina v Michiganu, kjer je povzročila že za okrog 180 mili- jonov dolarjev škode na poljskih pridelkih, ki bodo v nekaterih krajih 50 odstotkov pod normalo. V Indianapolisu in Kansas Cityju že obetajo, da bodo šle cene mleku in mlekarskim proizvodom kvišku. NISTI V ROMUNI ^ JI OBSOJENI f ^ lišže — Vojaško so- '®J( ^auker^' obsodilo Ano ^ 4 'a deset*! tovarišev vsakega . lih i{„ zaradi nelegal ibtoŽB^.^^^^^tičnih aktivnosti 5 PacioLrt r lU' ožencev • . drugih ob >d dveh obsojenih v ječo o osmih let vsak k.l Smrtna kosa V torek popoldne je preminula v mestni bolnici Mrs. Mary Cerovski, vdova, živeča pri sinu Georgu na 1013 East 63 St. Njeno dekliško ime je bilo Ju-rak. Rojena j6 bila v selu Dra-gonozec, kotor Velika Gorica pri Zagrebu. Stara je bila 57 let in zapušča tu sina George, ki je oženjen in oče 4 otrok, ter brate, enega v Davenport, Iowa, tri pa v stari domovini. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinov na 1053 East 62 Street. Za vroče dneve V teh vročih dnevih se vam nobena pijača tako ne prileže kot sveže mrzlo pinjeno mleko (Buttermilk), katerega ima vedno na razpolago Race's Dairy in Ice Cream Co., 1028 East 61 St. Priporočljivo je tudi, da povžijete veliko sladoleda, katerega najboljše izdeluje slovenska tvrdka, katero lastuje Frank Race ml. Deček umrl Družini Walter in Angela Past wa, stanujoč na 5711 White Ave. je v sredo zjutraj umrl 16 mesecev stari sinček Walter Jr. Mati umrlega je hči dobropo-znane družine Telban. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 12:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Prizadetim starišem naše sožalje. Odpotoval v Chicago Mr. Frank Pucelj, predsednik porotnega odbora SSPZ, se je včeraj z avtomobilom odpeljal v spremstvu svojih dveh hčerk v Chicago, kjer se bo udeležil še je glavnega odbora SSPZ in obiskal sorodnike. Anglija bo potrošila eno milijardo za oboroževanje LONDON — Baldwinova vlada je včeraj obvestila angleški parlament, da bo zahtevala dodatne apropriacije v svrho oboroževanja v skupneipi znesku 100 milijonov funtov šterhngov, da se ojača armado, mornarico in zračno silo, da bo Anglija pripravljena odbiti vsak eventualni napad. S tem bo celotni angleški vojni budžet za tekoče leto dvignjen na okrog eno milijardo dolarjev od katere vsote odpade na mornarico okrog 500 milijonov dolarjev, na zračno silo o-krog 317 milijonov, na armado pa okrog 300 milijqnov. Medtem, ko se je parlament pripravljal, da razpravlja o novih apropriacija,h, je predsednik organizacije pristašev Lige narodov Cecil ponovno opozoril svoje pristaše, da je evropska situacija izredno nevarna. "Stari demon vojne se zopet prebuja!" je izjavil ter podal mnenje, da utegnejo nemški nacijski poskusi, da se iztrga prosto mesto Dansko izpod kontrole Lige narodov, postati "skrajno nevarni miru v Evropi". Nadaljnje svarilo je podal William Shepherd Morrison, finančni tajnik državne zakladnice, ki je izjavil, da je evropska situacija "zelo resna". Mladi kralj Edward je včeraj v letalu obiskal več vojaških letališč, ko se je nahajal na inšpekcijski turi angleške zračne sile. Kratke vesti z delavskih bojišč po Ameriki Za Cankarjevo akcijo Društvo "Naprej," št. 5, S. N. P. J., je prispevalo pet dolarjev v kampanjski sklad' akcije za počastitev C a nkarjevega spomina, ki gre za tem, da se ustanovi napredno slovensko mesečno revijo v Clevelandu. Najlepša hvala! Izredna delniška seja Delničarje Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights se opozarja, da se udeleže izredne delniške seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. julija ob 3. uri popoldne na 15321 Broadway Ave. Razmotrivalo se bo 0 poslopju, katerega se misli kupiti za Dom. Prevzel gostilno Poznani rojak Louis Klemen-cic je prevzel gostilniške prostore od Math Kastelica na 15930 Saranac Rd. Se priporoča vsem za obisk. Balincarska tekma Ker se pri Gerlovih na 756 East 200 St., radi slabega vremena dne 4. julija ni vršila balincarska tekma, se opozarja vse balincarje, da bo tekma v nedeljo 12. junija. Pričetek bo ob 1. uri popoldne. Računi za elektriko in plin V našem uradu pobiramo račune za vodo, elektriko in plin. Za plin imate samo do jutri čas 1 za plačati. Predvajanje filmskih slik v Madisonu Sporoča se nam, da bo A. Grdina predvajal filmske slike v Madisonu na Frank Beretičevi farmi in to v soboto zvečer dne 12. julija. Vsi tamošnji rojaki in farmerji so vabljeni, da pridejo pogledati, ker slike so nove in zanimive. SLEPI SENATOR JE BIL PORAŽEN OKLAHOMA CITY. — Včeraj so se tu vršile primarne volitve, ki so bržkone zaključile dolgo politično karijero slepega senatorja T. P. Gore-a, ki je izgubil primarno bitko za nominacijo za kandidata v zvezni senat na demokratski listi. Nominacijo je dobil z veliko večino Josh Lee, kongresnik iz petega kongresnega distrikta, dočim je bil na drugem mestu townsendovec Smith, na tretjem governer Marland, Gore pa šele na četrte mmestu. Lee je vnet privrženec Roosevelta in njegovega "new deala." TOLEDSKA ORDINANCA NEUSTAVNA COLUMBUS. — Državno vr hovno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo sodišča v okraju Lu kas (Toledo), ki je razsodilo, da mestna postava, potom katere je mestna uprava hotela regulirati poslovne ure groce-rijskih trgovin (kako dolgo smejo biti odprte), ni v skladu z državno ustavo, torej neustavna. CINCINNATI — Že šest tednov traja stavka delavcev v delavnicah Remington Rand, Inc. in tekom nemirov v tem času je bilo poškodovanih okrog 30 o-seb in dva avtobusa sta bila de-molirana. Včeraj je prispel sem predsednik kompanije James H. Rand Jr., da konferira s stav karji glede poravnave štrajka. Tovarna je tri dni obratovala s stavkokazi, ^ je morala prenehati v očigled hudim nemirom, ki jih je s tem izzvala. Včeraj se je doseglo med kompanijo in stavkarji sporazum za 24-urno premirje. Rand ima danes sestanek z voditelji stavkarjev. Doslej je bilo v zvezi s štrajkom aretiranih 17 delavcev, ki bodo jutri na sodišču zaslišani. NEW YORK. — Včeraj se je tu spravilo v tek kampanjo za organiziranje 40 tisoč delavcev in delavk v pralni industriji v u-nijo pralniških delavcev (Laundry Workers International Union). PORTSMOUTH, 0. — Stavka delavcev v new-bostonski tovarni Wheeling Steel korpora-ciji se s polno paro nadaljuje in unijski uradniki so na delu, da napravijo iz Portsmoutha napadalno ost splošne kampanje za organiziranje delavcev v ameriški jeklarski industriji, ki je v teku. John Harris, tajnik skupnega stavkovnega odbora jeklarske unije (Amalgamated Steel, Iron and Tin Workers), je včeraj naznanil, da je bil dogovor dosežen v pondeljek med zastopnikom korporacije in u-nijskimi zastopniki, odklonjen. "In odslej," je dodal Harris, "bo Portsmouth glavna točka v kampanji za organiziranje delavcev v jeklarski industriji. Poravnave stavke se ni doseglo in štrajk se nadaljuje." Boj za organiziranje jeklarskih delavcev v teku Lewisov odbor je poslal v Cleveland veteranske organizatorje, utrjene v mnogih delavskih bojih, kar znači, da bo boj vroč. Odbor je odločen voditi boj do skrajnosti. ROCKEFELLER STAR 97 LET LAKEWOOD. N. J. — John D. Rockefeller st., je včeraj zdrav praznoval 97-letnico svojega rojstva ter izrazil upanje, da bo dočakal svoje stoto leto. 10,000 milj za zdravjem Pred malo več kot enim letom je družina Wiant iz Ohija, ki je živela v Peipingu na Kitajskem, pobrala svoje premičnine ter se podala na deset tisoč milj dolgo pot nazaj v Ohio, kjer je upala najti zdravje za 4 letno Cecilijo, ki je bila postala žrtev Infantilne paralize. Dolgo potovanje ni bilo zaman, kajti mala Cecilija, ki, jo je bil oče na rokah prinesel iz daljnega Orienta, danes že radostno poskakuje okrog in popolno okrevanje od strašne bolezni, katera jo je bila pohabila, ko ji je bilo jedva dVe leti, se naglo bliža. Cecilija je našla izgubljeno zdravje v zdravilni vodi v bazenu, nalašč zgrajenem za zdravljenje takih bolnikov, v Gates bolnišnici za pohabljene otroke v Elyriji, O. Da se dekletce pošlje v to bolnišnico na zdravljenje, je omenjeni družini svetoval dr. E. G. Brackett iz Bostona, svetovnoznana avtoriteta glede te bolezni. Prihodnji mesec se bo Cecilija že mogla vrnili z domačimi na Kitajsko. Kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev v Clevelandu je v teku. Van A. Bittner, načelnik organizacijskega odbora jeklarskih delavcev, je včeraj imenoval šest stalnih, v ognju delavskih bojev v preteklosti preizkušenih organizatorjev, kiibodo poslovali v okrožju med Buf(alom in pacifično obalo. Njihova naloga bo voditi boj za organiziranje jeklarskih delavcev v tem okrožju. Njihovih imen se pa ni še objavilo, zaradi možnosti, da bi se jih potem diskriminiralo ali preganjalo. Ti bojevniki prihajajo iz vrst jeklarske u n i je Amalgamated Iron, Steel and Tin Workers, iz kompanijskih unij in iz neodvisnih organizacij. Nahajali se bodo pod direktnim vodstvom Boža J. Damicha, veteranskega organizatorja mogočne premo-garske unije United Mine Workers. Damichu in njegovim šestim pomočnikom bo pomagala skupina 62 prostovoljnih organizatorjev. Pričakuje se, da, se bo število organizatorjev v kratkem dvignilo na 200 do 300, ki bodo skušali pripeljati v jeklarsko unijo 25,000 delavcev, kolikor se sodi, da jih je zaposlenih v jeklarskih tovarnah in skladiščih v clevelandskem dis-triktu. "Kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev v industrijsko unijo v Clevelandu je v pogonu," je izjavil Bittner. "Mi bomo s tem delom nadaljevali, dokler ne priborimo pravice do kolektivnega pogajanja in unijskih pogojev za vse jeklarske delavce." Bittner, veteran iz rudarskih bojev v West Vlr-giniji, se je včeraj odpeljal v Chicago, kjer bo otvoril organizacijski urad za okrožje, v katerega spada tudi Cleveland. Veteranski delavski organizator se je dotaknil tudi položaja v Lorainu, O. ter izjavil da se bo tam v kratkem vršil sestanek organizatorjev in vodilnih osebnosti iz vrst tamošnjih jeklar- skih delavcev, uposlenih v tovarni National Tube Co., podružnice U. S. Steel korporacije, ki gospodari Lorainu. Glede odziva na kampanjo v Clevelandu, ■ se je izjavil Bittner, da je zadovoljen. "Zasedanja eksekutivnega odbora Ameriške delavske federacije mi ne jemljemo resno," je izjavil z o-zirom na Greenovo pretnjo, da bodo unije, organizirane v Odboru za industrijsko unioniza-cijo, izključene iz A. D. F.; "jaz prerokujem, da odbor federacije teh dvanajst unij ne bo suspendiral. Če bi to storil, bi se s tem sam odcepil od delavskega gibanja." Glede American Iron & Steel Instituta, organizacije jeklarskih baronov, je Bittner izjavil, da Odbor za industrijsko union-izacijo sprejema vrženo rokavico. Dostavil je, da se Lewisov odbor ne namerava spustiti v obračunavanje s posameznimi jeklarskimi korporacijami, temveč bo obračunal z jeklarsko industrijo kot celoto. Z drugimi besedami, organizatorji se bodo direktno pomerili z vsemogočnim jeklarskim trustom. S tem je jasno namignil, da unije ne kanijo skočiti v past, ki je predvidena v načrtu jeklarskih korporacij, da bi se unije zapletle v lokalizirane boje s posameznimi korporacijami, kar bi izglede za uspešno kampanjo zelo zatemnilo. Prvi korak napram organiziranju tukajšnjih jeklarskih delavcev je bil storjen včeraj, ko se je vršila konferenca med Bittnerjem in Damichem in 62 zastopniki jeklarskih delavcev v Clevelandu. Zastopniki so sprejeli resolucijo, v kateri se obvezujejo, da bodo podpirali Organizacijski odbor jeklarskih delavcev, obenem se pa zahvaljujejo načelniku Odbora za industrijsko unionizacijo John L. Lewisu, da se je podstopil kampanje za organiziranje delavcev v jeklarski industriji. Za balincarje Balincarski klub SND na St. Clair Ave sklicuje sejo za v petek dne 10. julija ob 8. uri zvečer v starem poslopju SND. Sklepalo se bo o lokalni tekmi. Vabljeni so vsi člani, kot tudi njih prijatelji, da se gotovo vdeležijo te važne seje. — Odbor balincarskega kluba. Glad ju je pognal v zločin Osemnajstletna Mary Berry in 23-letni Ernest Ratz se nahajata v okrajni ječi pod obtožbo, da sta oropala 41-letnega I^vi Zellersa. Mlada človeka sta povedala, da sta živela cel teden ob samem krompirju in ko jima je ostal samo še en krompirček, sta sklenila in izvršila rop. Plen je bil reven: žepna ura in en dolar gotovine. Dr. Rudolph Antoncic Dr. Rudolph Antončič, mladi slovenski zdravnik nameščen zadnjo leto v mestni bolnici, je sedaj nastopil službo kot pomožni kirurg v isti bolnici, in ostane na svojem novem mestu za leto dni. Jugoslovanski radio Jugoslovanski radio program se bo oddajal nocoj potom postaje WJAY med 6:30 in 7. uro. Tamburaši Plavi Dunav bodo igrali in Mrs. Lina Muza bo pela solo. Seja dr. "Waterloo Grove" Društvo Waterloo Grove, št. 110, bo imelo sejo v petek zvečer ob 8. uri v navadnem prostoru in članice se opozarja, da se gotovo udeleže. Ker imamo več važnega za urediti zaradi piknika. — Odbor. Balincarska seja Članom balincai-ska kluba "Na Jutrovem" se naznanja, da se bo vršila važna seja v soboto 11. julija v Slovenski Delavski dvorani ob 7. uri zvečer. Pikniške nagrade Nagradeni so bili na pikniku društva "Kranj," ki se je vršil dne 28. junija, sledeči: Louis Starman, John Rožanc, Dorothy Wesebaun, Math Potočnik in Viktor Drobnič. Društvo "Kranj" se prav lepo zahvali članom in članicam in ostalim posetnikom za lepo udeležbo. — Odbor. ITALIJANI SE MAŠČUJEJO NAD ETIJOPCI RIM. — Italijanska vojaška komanda v Etjjopiji se je včeraj odločila za "masne represa-lije" proti prebivalcem nekega etijopskega okraja, ki so dne 26. junija umorili štiri italijanske letalce. Nad dotično ozemlje so bila poslana vojaška letala, ki so imela nalogo, maščevati smrt italijanskih letalcev z masnim pobijanjem tamošnjih prebivalcev. Umorjeni letsjlci so se bii; spustili na tla v teritoriju sovražnih domačinov, ki so jih nato napadli in pobili, letala pa u-ničili. 8TRAN 2. ENAKOrilAVNOtn 9. i'ulija, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 9) "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor Po raznašalcu v Clevelandu. za celo leto ..........$5.50 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. VOJAŠKO VE2BANJE V GCC KEMPAH Kakor smo včeraj na kratko poročali, je newyorški Narodni institut ljudskega mnenja p^ed kratkim uvedel poskusno glasovanje glede vprašanja, ali naj Roo-seveltova civilna pogozdovalna armada (CCC) ostane ter se spremeni v permanentno zvezno ustanovo, in ali naj se v njenih taboriščih uvede tudi vojaško vež-banje ali ne. Razposlane so bile širom A-merike posebne vprašalne pole in pretekli teden je bil objavljen rezultat tega glasovanja. Glede CCC kot take je izjavilo okrog 87 odstotkov vprašancev, da so za to, da se teh pogozdovalnih oddelkov ne razpusti, temveč se jih spremeni v stalno zvezno ustanovo. Delo, ki ga je CCC že o-pravila doslej, več kot opravičuje njen obstoj, pravijo ti volilci, med katerimi je bilo tudi mnogo republikancev, ki dostavljajo, da je to sploh vse, kar je Roo-seveltov "new deal" ustvaril koristnega. Največji odstotek glasov v prilog nadaljevanja tega eksperimenta je dala paci-fična obala, namreč 87 odstotkov, najmanjši (80'O pa države na srednjem vzhodu in srednjem zapadu. Večina, ki je naklonjena temu vladnemu eksperimentu, je vsekakor ogromna in vključuje tako demokrate kot republikance, pripadnike raznih "tretjih" strank in socialiste. Presenetljivo veliko število vprašancev pa se je izreklo tudi za uvedbo vojaškega vežbanja v taboriščih CCC, namreč 77 odstotkov, kar pomeni veliko večino. To vprašanje se je od ustanovitve CCC že večkrat iznova pojavilo in so se bile okrog njega vroče bitke med pristaši vojne pripravljenosti in pacifisti; dočim so prvi trdili, da je v interesu Združenih držav, da se mladeniče, ki jih je absorbirala ta vladna ustanova, či-je prvotni namen je bil razredčiti vrste brezposelne mladine, vzposobi za narodno obrambo, dočim so se pacifisti postavili na stališče, da bi to rodilo nevaren militaristični duh in postavilo demokracijo v veliko nevarnost. Pacifisti so začasno zmagali in CCC kempe, sicer pod kontrolo vojaških častnikov, so se zaenkrat izognile vojaškemu vežbanju. Rezultat poskusnega glasovanja, ki ga je izvedla omenjena ne\vyorška ustanova, pa je situacijo korenito spremeni lo. Dočim so se pacifisti prej opirali na domneve, da je pretežna večina ameriškega ljudstva nasprotna vojni in vsled tega logično tudi proti vojaškemu vežbanju mladeničev v kempah CCC, se je zdaj zasukalo v prid zagovornikom takega vežbanja, ki zdaj lahko ponovijo svoje zahteve z motivacijo, da večina a-meriškega ljudstva zahteva, da se te mladeniče, ki jih je danes v taboriščih širom dežele okrog 850 tisoč, vzposobi 'A'A vojaško službo. In Rooseveltova administracija utegne v bližnji bodočnosti prisluhniti ter tej zahtevi ustreči. Tedaj bodo privrženci absolutne vojaške pripravljenosti lahko zavriskali. Glasovnice so bile popisane z raznimi komentai ji, med katerimi je zlasti zanimiv trpek komentar nekega vsdučili-škega slušatelja na eni izmed novoangle-ških univerz, ki je zapisal: "Vojaško vežbanjc ni slaba ideja. Za topovsko hrano bodo (mlnd^niči v CCC) vsekakor dobri." Piknik društva "Soča" št. 26, SDZ Zapadna stran Poletni čas Članicam dr. Svob. Slovenke, 2 SDZ članice našega društva so nas vabi v prosto naravo, kjerjvjjuduo vabljene, d i - e poluo-uživamo sveži zrak v senci pod številno \ deleže n-in: r.iesdčne košatimi drevesi. Društvo "So-jseje nocoj v četrtek 9. juiija ob ča", št. 26, SDZ, se je tudi odlo- pol 8. uri zvečer v navadnih prečilo, da priredi piknik v nedeljo'štorih. Ker bo na tej seji poda- 12. julija na prijaznem Hart-man prostoru na Ridge Road, North Royalton, O. Katerega ne no poročilo o poslovanju društva za prvo polovico t. 1. in bodo podani računi, odbor upa, da veseli pleš si lahko ogleda balin-jbodo članice smatrale za svojo carsko tekmo, ki se bo vršila dolžnost, da se vdeležijo te važ-med raznimi podpornimi društvi' ne seje. ob 2:30 popoldne. Tri nagrade 1 Kot znano je kampanja za nose bodo oddale najboljšim bahn-jve člane sedaj pri naši SDZ v carjem. j polnem razmahu in bi bilo lepo. Članstvo se prosi, da se zave-; da bi se članice našega društva da svojih društvenih dolžnosti kot pijonirke naše organizacije in se piknika vdeleži in tudi pri-'najbolj postavile s številom no-pelje s seboj prijatelje. Uljudno vo pridobljenih članic. Dajmo se se vabi tudi druga društva in'sestre malo potruditi. Vsaka naj cenjeno občinstvo, da se piknika ■ poagitira v krogu svojih prija-udeleži. jteljic in trud vseh gotovo ne bo Radi dobro urejenega prosto- zaman. V to svrho nas bo tudi ra se bo piknik vršil akoravno na tej seji obiskal naš sobrat bo dež. Kdor nima avtomobila naj pride na East 7^ in Denison poleg mostu na Ridge Rd., kjer bo čakal truck, da odpelje ljudi i » na piknik. Prvi truck odpelje ob' ^ 2:30 drugi pa ob 3:30. Vožnja je prosta, tako da ima vsak priliko se vdeleži ti. glavni tajnik John Gornik. Raz-tolmačil nam bo prednosti in u-godnosti naše SDZ, ki so tako priporočljive, da se bomo lahko s pogumom oprijele gesla te kampanje, ki je: "Vsak član e-nega novega člana", in bomo šle na delo. Da pa ne bodo članice našega društva mislile, da se od njih zahteva samo delo in pozornost, si je odbor omislil postreči to pot vsem s času primernim o-krepčilom, ki se bo, prav gotovo vsem dobro prilegel. Torej vse Svobodomiselne Slovenke na julijsko sejo. Za odbor, J. Petric, tajnica WPA ŠTRAJK FOKAVNAN DENVER, Colo. — Včeraj se je vrnilo tu na delo 600 relifnih delavcev, potem ko se je doseglo sporazum, da bodo počakali končne odločitve iz Washing-tona. ŠKRAT Zanimive vesti iz stare domovine Brat je umoril brata? Ljubljana, 16. junija. — Gro- o rožnik i včeraj napovedali Loj-jdedinil. zetu aretacijo. Na orožniški 'Vidiš, Tinče, pri tistem drevesu sva se sešla, ko sva se spoznala." "Da, spominjam se ... in tudi sedaj stoji tamkaj tak tepec." * * * "Za gledališko igralko mora biti nekaj strašnega, ko zapazi, da se stara." "Še hujše pa je, če tega ne zapazi." • » • "Te-le gosli so me veljale celo premoženje." "Pa jim ni videti, da bi bile tako dragocene." "Pa so vendar le! Ker sem na njih vsak dan igral, me je stric, pri katerem sem stanoval, raz- zovito dejanje razkrivajo vev- postaji so ga potem ves dan za- Janezek je bil pi-vikrat v šoli. Kateremu še ni prostor znan naj se posluži sledečega kaži- ški orožniki v Šmartnem ob Savi. Brat je umoril brata? Pri- pota. Vo^te do 73 St. "in Deni- J^"« "^^elje, kjer v lepi slogi son Ave., tam krenite na Ridge jo vaščani in zlasti ob Rd., št. 3 in vozite po Ridge Rd., "edeljah lahko gostoljubno dokler ne zagledate na levi stra- sprejemajo tudi izletnike iz ni napis "Hartman PicnicLjubljane, je pod mučnim vti-grounds" Igral bo Barbič orkeLjSom družinske tragedije, ki se ster. Za dobro in točno postrež- J® menda odigrala na strašen bo se pripravljajo naše kuhari-l^^čin v noči na Telivo. ce, tako, da bo vsak posetniki Tihljevih se imenuje lepa zadovoljen. Kdor je ljubitelj za-, Marnova domačija, ki je na gla-bave naj se udeleži prireditve^" zaradi precejšnje imovitosti. društva "Soča" 12. julija. je skrbno gospodaril, zdaj .Joseph Miklus, tajnik' J® prevžitkar, ko je pred leti iz-j ročil gospodarske vajeti svojemu najstarejšemu sinu Alojziju. Lojze Marn se je rodil 14. junija 1906. in je bil očetu v močno oporo. Ko je prevzel posestvo se je v pogodbi zavezal na razne dajatve: da bo izplačal doto svojemu mlajšemu bratu 28-letnemu Viktorju pa Piknik dr. "Naš dom," št. 50, SDZ Gartiekl Heights, (J. Zopet se nahajamo v sezoni piknikov, vrtnih veselic, ter drugih raznih prireditev. Zato | tudi dvema sestrama, ki sta se se je tudi članstvo društva "Naš že pred leti odselili v Ameriko Dom" št. 50 SDZ odločilo, da! in odkoder sta pošiljali domov priredi v nedeljo 12. juUja pik- dolarje, dokler je v Ameriki \ la-nik na prijaznih cerkvenih pro-' dala prosperiteta. Potem pa štorih Maple Gardens v Maple' je nastopila kriza tam in doma, Heights, O., med Center in Lee za denar je bila stiska, Viktor Rd., na Raymond Ave. Ulj^^dno' je terjal svoje, Lojz ni mogel ali ste vabljeni rojaki in rojakinje' ni maral dati, brata sta se zače-ter cenjeno občinstvo, da nas la mrziti, v prej mirnem domu posetite v obilnem številu, da bo se je razvijal venomer prepii piknik bolj popoln in da bo več zaradi denarja. Viktor je bii zabave. Posebno opozarjam član' marljiv in varčen delavec, pa stvo na sklep zadnje seje, da ' si je letos zgradil ob Šmartinski mora vsak član kupiti za 50c' cesti lično hišo. Izbral si je pivskih tiketov a katerimi lahko, tudi bodočo gospodinjo, v krat-dobite okrepčila na pikniku. Ob- kem bi imela biti poroka. Zdaj enem se prosi, da to svoto pla-'je še bolj pritiskal'za svojo sta-čate društvenemu tajniku, dajro pravico in na domačiji je le zabeleži vaše ime, da ste storili še rasel prepir mod bratoma. sliševali. Odločen in odporen,'Ko pride domov, ga vsevprek kakor je, se Lojze ni udal. Brez, vprašujejo, kako je bilo. Nekaj njegovega priznanja so ga zve-. časa je molčal, potem pa se od-čer odpeljali v Ljubljano v pre- reže: iskovalni zapor okrožnega sodi-1 "Pojte, pojte, vse je sama sle-šča. O zadevi pa je bilo takoj parija!" obveščeno državno tožilstvo, ki je odredilo sodno komisijo, ki naj ugotovi skupno z orožniki "Kako to?" "Kaj ne bo. Nad vratmi je napisano "I. razred", mi smo pa društveno dolžnost. To storite najzadnje do 12. julija. Vabljeni ste tudi glavni u-radniki, da ne bo samo ena glavna uradnica, Mrs. Helen Toma-žic samotarila med nami. Torej ste prošeni, da nas obiščete. Sedaj smo v času kampanje in mogoče se ob tej priliki kakšnega navduši na pristop k SDZ. Tako daleč je to šlo, da je v bratu Alojziju prikipelo sovraštvo. Na Telovo so sosedje pogrešili Viktorja. Govorica je šla po vasi, da je bil storjen zločin, da je Lojz umoril Viktorja in ga zakopal pod pragom. Nemudoma so bili s vsem tem obveščeni tudi orožniki v Vevčah. Da bi napravil konec hudim go- Mogoče bo kaleri v skrbeh j voricam, je dal oče sam razko-kako bo prišel na piknik. Zato je pati prag. Trupla niso našli, društvo preskrbelo truck, da nas Vevški orožniki pod vodstvom popelje tja in nazaj. Vožnja je komandirja narednika Sušnika, prosta, toda otroci morajo biti ■ ki se je že večkrat odlikoval kot v spremstvu starišev ali druge-' spreten preiskovalni organ, pa ga varuha, drugače ni društvo so vsestransko poizvedovali in odgovorno za kakšne posledice.' zbirali indicijc. Pregledali so Mr. Vadnalov truk iz Prince vso domačijo — našli so iw'-Ave., bo na razpolago za prevoz.. čno okrvavljene cunje ... Ko Truck odpelje ob 1:30 popoldne so zasliševali in ogledovali Loj-od Vineyard Ave. in 8H. ceste, zeta, jim ni ostalo prikrito, da dejanski stan in zbere čimveč morali sedeti na — lesenih klo-dokaznega gradiva, zlasti pa, j peh, kot v IIL razredu." da najde truplo. Orožniki so na delu da najdejo komisijo pod vodstvom preiskovalnega sodnika raziskovali domačijo. Vendar rezultat do večera še ni znan. Seveda so se tudi po Ljubljani razširile najrazličnejše verzije, zlasti ta, da je Lojze Viktorja zabetoniral in da je s tem imel vso noč opravka. V koliko je na vsem tem resnice, bo kmalu pojasnila natančna preiskava. Strela zažgala gospodarsko poslopje Prve dramatske predstave v Ljubljani Dramatske predstave se spominjajo v Ljubljani že v protestantskih časih (Frischlin v Schulordnung), kar priča tudi opomba iz leta 1598 pri predstavi jezuitskih dijakov igre (seveda v latinskem in nemškem jeziku) "Žrtev Izakova," da je bila "mnogo lepši kakor prešnje protestantske igre." Potem so predvsem jezuitje, ki jih Dne 12 junija je ob 3. popol- je skof Hren poklical v Ljubljano leta 1596, igrali od leta 1602 —1638 nad 40 iger svetopisemskega značaja. To so tako ime-Brežice, ter mu uničila 22 m | novane "jezuitske šolske igre." dolgo gospodarsko poslopje z Med pisatelji teh iger se ime- dne udarila strela v gospodarsko poslopje Jožefa Šetinca, Bu-košek 37, občina Zakot, okraj vsem gospodarskim orodjem. Živino in prašiče so rešili. Zavarovan je samo za mali znesek. — Sreča v nesreči je bila, da so, beŽQ pred bližajočo se nevihto proti domu, dospeli pre-kasno, ker bi bili drugače žrtev strele, katera je samo gospodinjo za nekaj trenotkov omamila, ker je bila prva prišla v bližino zgradbe. Elektrifikacija Dolenjske napreduje Zastopniki banovinskih elektrarn so se sestali s krajevnimi faktorji v Trebnjem, Št. Ruper-tu in Mokronogu. Dogovorili 3o se glede elektrifikacije Trebnjega in krajev v mirenski dolini. Ob tej priliki sta se občini št. Rupert in Mokronog tudi že dogovorili v višini pris- nuje tudi poznejši zgodovinar Janez Ludvik Schonleben. I^gra-li so tudi v cerkvi (na belo soboto 1635) v redutni dvorani, na dvorišču jezuitskega kolegija pri Sv. Jakobu ali pa na letnem dvorcu "Pod Turnom." Tu se je igrala igra "Paradiž" večkrat v latinskem in nemškem jeziku, za 1. 1670 pa stoji v zapiskih, da "se je nekaterim ubogim dijakom dovolilo izven mesta igrati nekaj dni to igro tudi v domačem jeziku," to je slovenskem. Tako se torej mora to leto vzeti kot leto prvi slovenske predstave, katere tekst pa ni ohranjen. Istega leta pa je tudi hrvaški plemič Franjo Krsto Frankopan, ki so ga kmalu potem obglavili na Dunaju, prevedel nekaj prizorov Molje- Ustavi se tudi pri Delavski dvorani na East 109 in Prince Ave. Za zabavo, za jedila in pijačo je odbor pripravil vse najboljše. Za ples bo tudi igrala godba. H^'iflenje v nedeljo je precej ppbit po obrazu in rokah. Po vsem tem so sklepali, da se je razvila v usodni noči med bratoma silna krvava borba. Lojze pa jc odločno zanikal jvs;il<(i krivdo. TuHa nnd 1«/." pi vka, ki ga bo treba dati za rove komedije "George Dandin" elektrifikacijo. Sklenjen je bil I iz 1. 1668, ki je izšla letos v pre-dogovor o načinu, kako bodo vodu prof. Koštiala pod našlo-elektrificirani kraji odplačevali! vom "Jurij Tepček" na hrvatski elektrifikacijski prispevek. Del [jezik, pa na ta način, da je ose-prispevka bosta občini zbrali v bo Jurija Tepčka napravil za denarju, primanjkujoči znesek Slovenca ter mu dal govoriti pa se bo kril iz elektrifikacij- štajersko slovenščino, ki jo je skega posojila. Trebanjski in Frankopan znal, ker je imel tržiški župan pa sta obljubila, tam svoja posestva. Ta tekst da bosta kar najhitreje pripra-' jc ohranjen (samo odlomek), vila vse potrebno, kar je treba ter je prvi igerski tekst, kjer še urediti glede plačevanja pri- ob hrvaščini nastopa tudi slo-spevkov, tako da bodo banovin- venščina. Toda prvi samosto-ske elektrarne tudi v Trebnjem jen in celoten slovenski igerski in Tržišču mogle skleniti v tekst je šele škofjeloška pasi-kratkom zaključne dogovore, jonska procesija p. Romualda iz Ker so tudi vsa druga dela v Štandraža pri Gorici iz 1. J 721. polnem teku, smemo pričakovati — Taki so bili početki dramat-d;i. bo v teh krajih že jeseni za- skih uredstav na Slovenskem. "Rešitelj Anglije" j Skrivnostna oseba prof. Lindemanna I' čenjak, ki hoče odločiti bodočo vojno. Admiral l*i ilske^a vojnega l)r()(lovja Honvi' Kevos je prod kratkim i/Javil, da j| neki oxford.ski profesoi' izumil ])i i pomočeh' ki hi napravil vsak napad na .Ingieško 'V: niof^oe." ! Ta učenjak, o kalereni je govoril hri'l | ski admiral in ki so i^a doslej poznali saM ] \' stroko\'nili krojiti, se imenuje I\ A. i (lemann ter je ravnatelj Clarendonske^a 2 horatorija in profesoi- eksperimentalne (i) ke na oxlordskem vseučilišču. Danes ste, oki'oji' ])el(lese1 let in njegovo ime gre ust do ust. "Lindemann je i-ešiteij An? je," pravijo ljudje. "Ali .ste slišali o sen2 cionalnem govoru admirala Keyesa? 1)(@v: je, da je -Mr. Lindemann izumil piiponiocl ki napra\ i \sako plinsko bomlio neškodi vo. d Č( 2< ah: ti ti. I'ripravljnliii odbor, prvih dokazov po indicijali sp svetila banovinska elektrika. pa tudi slovenske dramatike. Liiulcmann jc navzlic svojemu nem: niu inicnn Anglež. Xjej^ON' ore je otlvetuf' Sidehohnn. Od rane mladosti se je zaiii" današnji profesor za znanstvena dela ^"3 vrst. Xe zanima ga samo fizika z neštevU' svojih nerešenih problemov. Tako je iic''P izjavil, da hoče paviane vzgojiti za elovi-dela in Je prepriean, da se mu ho to v selili letih ])osreeilo. Toda poleg ziiaii"'® ])ripada njegovo zanimanje (udi športu-zelo dober teniški igralec in se rad vozi z tomobilom |)o Kvropi. Nekoč Je i)otova a\'toni v .Južno Afi iko, drugič v indijo, mor ga Je poslala vlada. Te Kar se tiče njegovega izuma, o kaW oi go\'ori danes vsa angleška in tudi svet" oi Javnost, pa Je razumljivo, da ne more T' as dati o nJem nič {todrobnega. Časnikarji'"' ol pa dejal, da se ba\ i s tem problemom Sf svetovne vojne dalje. V vojni Je bil leta 5; l)ilot in kot pilot Je ])rišel v dotiko .< 1'Uo lemi, ki bi Jih bodoča vojna zastavila Az to: Že tedaj Je bil pre|)ričau, da se ho b"* as vojna izvojevala v zraku in kdor Je v en močnejši, bo zmagal. Takrat Je izumil "nj padalo. Ko Je predložil nJego\ e načr(i\ po iiiso hoteli verovati, da l)i stvar dobro tfra. eionirala. Tedaj Je sani zgradil takšno Ijk a lo in brez oklevanja tudi sam preizkusi^ v speh Je bil popoln. ■ di Ko se Je končala vojna. Je (ylšel i'ord in od tedaj se Je bavil s svojim n" [j. izumom. Lani ga Je toliko dovršil, da ž lahko ])redložil vladi. Aest mesecev ui ' ^ ' l)otem ničesar o tem. Pred nedavnim t** Je vlada sporočila, da sprejema njoii^ jj zum v celoti in mu daje na razpola?;" kai" lii |iot rebo\ al, da ga izpopolni do Tako stražijo sedaj (-lareudonski la''" j rij, kjer dela prol'.. Lindemann pogc* \'oJi'l' lu, se je pi'olesor nasmehnil in ineiiil padi na \'elika mesta s ])linskimi boH' ne bodo imeli tako uničujočega učiiikj kor splošno mislijo." To potrjujejo U"' ^ede admirala Keyesa, ki Je dejal: sem \ pogled delo prof. LiudemanU^ .gliji se zračnih napado\' ui treba več Skrivnost Lindenianno\'ega dela l<'m se\'eda ui reši la in morda ne bo Javnost zvedela nikoli kaj podrobneje ti'Ui. \ tem tiči na zadnje tudi kos 1' laksuiii I azi^kovalcev in izumiteljev. di i: cet ruv ' ;'ot U, 'aj; k ažc im zvi Sel 'V; nji: Za POPISNI URAD ZA MEDVED Le(ošnJ(» pomlad Je bila na pot' Švedsko laponska ekspedicija na smu''^ bi ugotovila uspehe dolgoletne prepoV va na niedv<'de. S to prepo\'edjo s sam — Tomaž Hren. , s antizem je prišel od zu- la^'" ,1„% labo lim' pa /a-iii/ laskav naši duši, .1 u- zgoraj in od Iju-"'jaže'pri kmetu zaso- iii" j® v mnogočem delo S ^«0 »« j« sel •' njegov začetnik IV ko se je nje- ^'i staral, ter obenem za Protestantizem nas le zgodovinski spo iinii''' ,• iii'l' min, ki ga spremljamo s simpatijami, ker je prvi dal svoboden polet slovenski besedi, s sedanjostjo pa nima dosti opravka.. Ob vhodu v tivolsko sprehajališče v Ljubljani se od 1. maja 1910 blesti v zeleni okolici bel marmornat kip, delo kiparja Fr. Bernekarja. Pred nami stoji mož, poln energije. Obraz misleca označujejo izrazite poteze: visoko, nagubano čelo, močne obrvi, pod njimi odločne oči, debele lične kosti in častitljiva brada. S stegnjenimi rokami se upira v odprto knjigo, glavo pa drži nalahko sklonjeno. Taka je postava — govornika pred množico. Za vedno se ti vtisne v spomin osebnost, celoten izraz spomenika pa je vendar le mehak in mil in zdi se ti, da plavata nad pisanim zelenilom in belim marmorjem poveličani mir in slava. Ta najlepši spomenik v Ljubljani predstavlja ustanovitelja slovenskega književnega jezika — Primoža Trubarja. Najboljši viri za oznako te značilne osebnosti iz preteklosti našega narodnega življenja so slavljenčeva dela sama. Trubar je od vseh protestantskih pisateljev najzgovornejši in na številnih mestih razpravlja o sebi, o svojem očetu, o svojih nazorih in hotenjih, težavah in nadlogah, o veselih in žalostnih doživljajih, o boleznih in dolgovih, o letini in turških napadih itd. Mnogi odlomki nam tudi nudijo s Trubarjevega stališča opazovano kulturno sliko tistega razdobja v življenju našega naroda, v katerem je najznačilnejša postava on sam. Mišljenje dobe se najnazorneje kaže v njegovih polemikah s katoličani, ki jih stavi v isto vrsto z malikovalci in Tiyki. V polemikah je zelo bojevit, udaren in brezobziren, v seganju po nazornih in krepkih izrazih malo izbirčen, neizprosen sod nik vseh napak, tudi tistih, ki so se pojavile v lastni hiši. Ostrina njegove besede se je stopnjeva la z odporom katoličanov in u-darci, ki so mu jih zasckavali nasprotniki. Pregnanstvo je T r u barja spravilo v položaj, da ni več mogel širiti novega spoznanja neposredno z živo besedo, ampak sc je moral poslužiti pisane besede. Tedaj je pomnožil svojo delavnost in postal je naš prvi književnik. Bogata energija žilavega Raščičarja je znana od ljubezni do rojakov in od vneme za novo vero premagala vse ovire in po dveh letih priprave je stopil leta 1551. med rojake s prvima sadovoma svojega ve-hkega truda. Z Abecedarjev je imel namen, da nauči rojake či-tanja in pisanja, s Katekizmom pa, da jih seznam z glavnimi resnicami prave evangeljske vere. Ganljiva je velika Trubarjeva ljubezen do lastnega naroda. Vedno znova in znova omenja naš ubogi, preprosti in dobro-; srčni slovenski narod, ki živi v nevednosti in ga tlačijo razne nadloge ter mučijo zlasti Turki. Nagovarja jih z besedami; Preljubi moji Slovenci. V zvezi z: njimi pa često govori tudi o Hrvatih. Ponovno poudarja važno dejstvo, da so tudi v slovenskem jeziku začeli tiskati knjige. Nadolgo se razpisuje, ko razmišlja začetne težave in vodila, po katerih se je ravnal, ko je začel polagati temelje slovenskemu književnemu jeziku. V visoki starosti pa je ob po gledu na težki vnanji in notranji položaj protestantstva na Slovenskem živel v skrbeh. Vse Trubarjevo delo je nastalo le zaradi verske ideje, ki naj se ponese in razširi med široke ljudske plasti. V spoznanju, da je narodni jezik najimenitnejše propagandno sredstvo, je uvidevni Trubar samo sledil učitelju Martinu Lutru. Zato ne gre pripisovati Trubarju kakih narodnih momentov v našem smislu. Dasi poudarja j svoje slovensko stališče, dasi je ponosen na številne in razprostranjene slovanske rodove in dasi piše slovenske knjige in organizira slovensko protestantsko cerkev, vendar ne dela tega v prvi vrsti iz ljubezni do slovenskega naroda in jezika. Zato tudi slovensko novoversko gibanje ni nikoli zavzelo nobenega odločnega opozicionalnega narodnega stališča do drugih narodnosti. Razmerje naših pisateljev do tujerodnega plemstva v deželi in odnosi našega slovstva do nemških podpornikov in tiskarn so podobno nasprotje povsem izključevali. Tu je tudi vzrok, da niso mogli preveč simpatizirati s socialnim položajem kmetov. O kmečkih uporih nikjer ne govore. Trubar je bil navdušen in energičen propagator n o vih idej. Dičil ga je izreden pogum, s katerim je uveljavljal svoja dela, narozc in stremljenja. Hodil je po ravni poti in se možato brani, ko so mu očitali, da ne uči čistega evangclj-skega sporočila ali pa mu podtikali, druge izrodke svoje zavisti. Boril se je za svobodo besede in vesti in dosegel, da so tedaj pri nas prvič mogli razpravljati o vprašanjih človekovega posmrtnega življenja. Kljub izrednemu pogumu in neuklonljivi volji pa ni bil drzen in nepremišljen, ampak je vedno kazal mnogo previdnosti, oprez-nosti in preudarnosti. Zato sc je spretno izogibal napadom ka toliške duhovščine, se brez zlih] posledic srečno izmotal iz trenj v lastnih vrstah, uspešno pre-i mostil narodnostne odnose med: Slovenci in Nemci. Posebno rad poudarja zvestobo pravi veri, prosi popravkov, če se je kje zmotil, in pojasnil, če kdo ni česa dobro razumel. ■ Njegov značaj ima še druge' značilne poteze. Bil je odkri-, tosrčen, pošten in neoporečen v vsem življenja in v vsaki stva-ri, tudi v denarnih zadevah. Zaradi tega so se najbrž razbile j vezi s P. P. Vergerijem, ki je bil drugačne narave. Trubar ne očituje nikake pohlepnosti, tudi ne smisla za sijaj, ampak je ponižen in radodaren za uboge in begunce. Kot strogo moralnemu človeku, ni ugajala protina-ravna zahteva rimskega celibata, ki je silila duhovščino, da je grešila in dajala ljudem očitno pohujšanje. Dobro je poznal ljudi in njih značaje ter znal o-ceniti človekove sposobnosti, kar se posebno kaže pri izberi sodelavcev. Bil je vnet pastir in zvest služabnik. Njegovo versko prepričanje je bilo tako čisto in močno, da je vse žrtvoval, zapustil domačo deželo in se potikal po tujem kot izgnanec celih 38 let. V Trubarjevi naravi je prevladovalo čuvstvo nad razumom. Ta čuvstvena komponenta se posebno jasno kaže v njegovih govorniških zmožnostih. Za dobrega govornika je imel vse pogoje; poznal je temeljito svojo stvar, imel globoko lastno prepričanje in bil vedno pripravljen. Znal je nazorno podajati, dobro zagovarjati in druge za stvar navduševati. Človek, kakor je bil Trubar, ki je imel jasne misli, zdravo sodbo, odličen spomin, hitro orientacijo, živahno in ustvarjajočo fantazijo ter fino poznavanje človeških čuvstev, tak človek je rojen govornik. In Trubar je naš največi govornik. Tudi Trubarjev način izražanja, jezikovni slog, ni zgrajen na razumski logični osnovi, ampak na čuvstveni podlagi, za to je Trubarjev stavek izredno dolg, polii pleonazmov, afektnih anakolutov, odstranitev, nasprotij itd. Ob samostalnike silno rad kopiči prilastke in povedek je podan z dvema ali celo več istoznačnimi glagoli. K tujki pristavlja sinonimno domačo besedo. Trubarjev izraz je povsem ljudski, tako v besedišču kot v pomenski funkciji posamezne besede. To izvira predvsem iz tega, ker je Trubar iz šel neposredno iz ljudstva in napisal zanj. Iz močne čuvstvene komponente Trubarjeve osebnosti izvira tudi dobro razvit estetski čut, ki se je predvsem uveljavil pri določevanju črkopisa. Trubar sam poudarja, da je določevalo v prvi vrsti oko, torej estetski vidik, in v drugi vrsti šele koristnost. Opustil je o-glato gotico in sprejel umerjeno antikvo, ker se naša slovenska beseda z latinskimi črkami lepše piše in lažje bere. Mnogo razmišljanja je zahtevalo vprašanje, kako bi pisanje šumevcev čim najbolj poenostavil, da bi bilo čedno in razumljivo, da bi preveč črk ne jemal za označitev enega glasu, kajti to se grdo vidi. Končno je bil Trubar tudi silno praktičen in realen človek. Njegovo znanje jezikov ni bilo obsežno in jezikoslovec nikoli ni bil, tudi bogoslovno znanje ni presegalo Lutrovih knjig, vendar je s pridobljeno izobrazbo prekašal svoje tovariše in z njo ustvarjal trajna dela. Izvirnega je napisal zelo malo. in njegove številne knjige — o-krog 30 jih je — so ene več druge pa manj samostojne kom-pilacije. Iz te poteze njegovega značaja izvira stremljenje, da hoče biti vsem razumljiv in za-stopen, zaradi tega je sprejel v knjige narečje rodne vasi v vsej naravni moči in brez olepšavanj ter se uprl snovanju nerealnega knjižnega jezika po Vergerje-vih nazorih. Na ta rovaš gre tudi sprejem gotice v prvi dve knjigi, ker je bila gotica od vseh črkopisav tedaj pri nas še najbolj v rabi in ker ni imela^ tiskarna v Tubingenu drugih na razpolago. Njegovi tovariši so se od njega v marsičem ločili: Krelj je prekašal Trubarja po filološki in filozofski izobrazbi. Bil je bolj vase zaprt značaj, prodiren mislec, drzen polemik in umerjen sistematik. Zato je njegov jezik bolj vseslovenski, izraz čistejši in jedrnatejši, črkopis doslednejši in pravopis usta-Ijenejši. Dalmatin je bil bolj podoben Krelju kot Trubarju, le da se v boj z nasprqtniki ne spušča, ampak je ves pogreznjen v svoje veliko delo, v prevajanje sv. pisma. Bohorič pa je zelo načitan in široko verzi-ran humanist ter goreč ljubitelj slovanstva. 'Našli pa so se tudi malenkostni ljudje, ki so tožili Trubarja trmoglavosti, češ,- da hoče vse urediti po svoji uporni glavi. To je izviralo iz neume-vanja njegovega idealizma v delu. Ker je čutil, da nosi vso moralno odgovornost za novo vero on sam, zato je strogo in dosledno zahteval, da se delo vrši vestno in pošteno. Kot i-dealni delavec ni mogel trpeti v svojem krogu nesposobnih ljudi, ki so imeli sebične namene. Primož Trubar zasluži, da se ga ob 350 letnici smrti spominjamo njegovi kulturni dediči. Naj ima njegovo delo še toliko pomanjkljivosti, ki jih bo drob-nogledec morda z veseljem iskal, naj je propadlo njegovo versko prizadevanje, trajne pa ostanejo Trubarjeve zasluge, da je dvignil govorico našega kme-ta\na stopnjo tiskanega književnega^ in obrednega jezika, da je započetnik slovenske književnosti in ustvaritelj trdne osnove za nadaljnji uspešni razvoj, da je budil narodno zavest in čut slovanske skupnosti ter dal prvi polet svobodne misli na naši! zemlji. Če ne bi prišla k Slovencem reformacija, katere voditelj je Trubar, bi Slovenci o-stali tedaj na oni mrtvi stopnji kulturnega življenja, ko so bili n .pr, od Slovanov Polabani, ki so zato kmalu izumrli, ker jih ni prebudilo reformacijsko gibanje. Enako usodo bi delili najbrž tudi Slovenci, a nastopil je Trubar, naš trobar in glasnik, buditelj iz stoletnega duševnega mrtvila v plodno življenje in kulturno tekmovanje Zato mu znova kličemo; Slava! ZGUBILA JE 20 -i FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako Jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. ZA KiŠEL" Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! f Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENclicoH0718 HEnderson 1218 Vsi kašlji so enaki pri Buckley's jdravilu (trikratno močnem) — en iJO-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu istavi navaden kašelj — trdi, dobro u-korcninjeni kašlji so pa olajšani s par požirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Nc vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 in 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. V najem LIFE'S BYWAYS Mow - WHO THE. PiCKF.Nli IS CALi-INC- up AT THIS" 1-iouR OFtkjc Nic-iir n ■i ^ isitti-j Ttu-Mi:-Hiu^/jsoje.'T n v- , M'\N..\r;rzc OF TCCL rb crr our or- Ar ilo'ci.ocK IN me MoRMlMt-• ro AN' sv. ;:R TIiC. T ... —^ TtLE.r'HoME: Co|v/llV.vi-iY T V.u' - ' *-V!Cl '••u T % Vi€ / \'X7:T •{. ^-3..'- /1, I Odda se stanovanje z 4 soba- j mi za malo družino, vse v dobrem stanju in na novo papirano, vzgoraj; — Pdizve se na I 7109 Lockyear Ave. I August Kollander C419 ST. CI AIK AVENUE V Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA pai-obroclne lislUc za vnt! prckotnoi'ske parnikp; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih conah; OPRAVLJA notarske posle. Kollandor ima v lalotri tudi jugoslovanske znamke. PRIDITE V JUGOSLAVIJO ■jr lini do viišc domovine, če potujete na ckspresnili pariiikih BREMEN EUROPA Brzi vlak v Bi'emerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG . NEW YORK Izborna železniška zveze od ('herhoiirga, Bremena ali Hamburga Ze. pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH fiERMAN LLOTD 1130 EUCXin AVE., CLEVELAND KRAFT h^MeNTO. The 7 Kraft Clieese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • SparklinR Rlasscs strewn with bright stars... the mw Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sand wic! ICS, salads and appetizers. TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hlckey, Rosrville, Calif., writes; "My doctor prescribed Kruschcn Salts for me—he said ihcy wouldn't hurt me in the least. I'vo lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruachen lo worth it« weight in gold." Mrs. Illckey paid no attention to BOssiperB who said there was n'» safe way to reduce. She wisQly followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kruschen to-day (lasta 4 weeks and < osls but a triHo. Simply take half teaspoonful in cnp of hot water every morniu^. All druggists. Kadar se liočele poživeti z mehkimi pijačami, ne pozabite Double Eagle Bottling Co. ki je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače. Imamo tudi izvrstno pivo: Buckeye Beer - Union Beer and Ale Cold Bond Beer Double Eagle Botdii^ Company John Totokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4629 Lično delo Za društveno prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 STRAN 4. EJ^AKOPRAVNPST 9. julija. 19! Carica Katarina Zgodovinski roman To je bila senzacija, — kaj bo Turkinja. — Vi ne boste vzeli rekla k temu carica Katarina?-- ničesar? — Sedaj ste postregli Vsakdo je poznal caričino ljubo- meni, sedaj mi pa recite, kaj suranost in strašno brezobzir-j vam smem jaz ponuditi ? nost, s katero je preganjala ; Potemkin ne odgovori takoj, svoje tekmovalke in vsako ženo, Gledal je njene dražestne male za katero se je Potemkin le ko-.ustnice in je hotel reči: ličkaj zanimal. — Hvala vam, da ste prišli! — zašepeta Aleksander Potemkin. — Oh, če bi vi vedeli, kako sem bil žalosten, ker vas tako dolgo nisem našel. — — Morate mi pač oprostiti — reče lepa Turkinja. — Pomislite — Poljub tvojih usten bi bilo zame najboljše okrepčilo! — Toda ni smel razžaliti te Iju-beznjive dame. Če bi ji bil Potemkin povedal svoje misli, bi ibila to težka žalitev. — Baronica, hvala vam — reče Potemkin, — pogovor z vami samo, s svojim možem sem seimi nudi najboljšo okrepitev. — peljala domov, da bi se preoble kla za ples. — Ko sva pa prišla domov, je mojemu možu postalo naenkrat slabo, mislila sem že, da sploh ne bom mogla priti. — V kratkem času pa si je moj mož zopet opomogel in me prosil naj sama odidem v zimski dvorec, vsaj za malo časa! — — Mar zares ne mislite ostati tu? — vzklikne Potemkin. — Oh baronica, zame je bila ta sreča prekratka! — — Moja dolžnost je, da se vrnem k svojemu možu! — zaše-peče mlada lepotica. — On, je potreben mojega negovanja. Ne pozabite, da je moj mož star. V njegovih letih postane lahko vsaka malenkost nevarna. Nikdar bi si ne odpustila, če bi bila daleč od njega, moj mož pa bi medtem--- Lepa rdečelasa žena umolkne. Baronica Ely nasloni svojo glavo na Potemkinovo ramo. Potemkin radi tega ni mogel videti kako se je spremenil njen obraz, ko je govorila o možnosti, ki bi jo spremenila v vdovo in jo napravila zopet svobodno. Potemkin premišljuje, če bi se upal nekaj vprašati. Premišljal je, kako bi mogel zvedeti kaj o baroničini preteklosti. — Baronica, — zašepeče Potemkin ko je sklenil, da bo preizkusil svojo srečo, — baronica, oprostite tujcu, ki bi rad zvedel kaj natančnejšega iz vaše preteklosti. — Prosim vas, odgovorite mi na moje vprašanje! — —Na vaše vprašanje bom iskreno odgovorila —, odvrne rdečelasa lepotica, Potemkin pa ni opazil, kako so se ji oči pri teh besedah zasvetile. — Toda ne tu, med temi vsemi ljudmi, ki naju tako opazujejo. Popeljite me v kako sosednjo sobo! — Potemkin bi bil najrajše vriskal od veselja; prekinil je ples in ponudil svoji plesalki roko ter jo odpeljal v majhno sobo ki jo je težka svilena zavesa ločila od dvorane. V tej sobi je vladalo strašno razkošje. Ko si prestopil prag sobe, si mislil, da si v Indiji. Divan je bil pregrnjen z ogromnim dragocenim kožuhom, tapete na stenah, pa so predstavljale soln-ce in zvezde. Potemkin je odpeljal lepo Turkinjo na naslanjač in jo vprašal, s čim naj bi ji postregel. — Ce ste tako prijazni, da bi mi radi postregli, tedaj vas prosim nekaj banan s časo mrzle vode, kateri je primešanih par kapljic vina. — Potemkin ji je postregel. Srečen je bil, da je smel postreči turški lepotici. Cim dalje časa je bil Potemkin s to lepotico, tem večje nagnjenje je čutil do nje. Zdelo se mu je, kakor da tega dražestne-ga obraza ni videl prvič. Bilo mu je, kakor da je te oči že mnogokrat videl, ta smehljaj je že davno poznal. Te ustnice pa — mar je mogoče, da jih še ni nikoli poljubil ? Zdelo se mu je da sanja. Z večjim spoštovanjem ni postregel niti carici sami, kakor tej lepi ženi. — Kaj pa vi? — ga vpraša Oh, ne, ne! — odvrne smehljaje se baronica Ely, lica pa ji zalije nežna rdečica. — Kako naj bi besede tako navadne žene, kakor sem jaz, zanimale modrega, duhovitega in izobraženega Potemkina! Pripovedujejo, da je Potemkin navajen duhovitih zabav carice Katarine! — Baronica je besedo "zabav" tako čudno naglasila, da je Po-temkinu postalo neprijetno in je povesil glavo. —Če torej nočete ničesar od mene, vzemite vsaj to čašo, — reče lepa Turkinja in dvigne čašo. — Na zdravje velikega in slavnega vojskovodje Potemkina! — Baronica prinese čašo k svojim ustom, potem pa jo ponudi Potemkinu. Potemkin vsame čašo in pritisne svoje ustnice tja, kjer je pila lepa baronica. — Baronica, naj živi vaša sreča, živelo to, kar obadva ljubiva — vzklikne Potemkin. — Tedaj morate piti na zdravje mojega moža! — vzklikne Ely. — To bi bila morala storiti takoj. Knez, vzkliknite z menoj: naj živi Mehmed Ali paša! Potemkin izprazni čašo na zdravje njenega starega moža. Potem pa postavi čašo na mizo in reče: — Baronica, obljubili ste mi, da boste odgovorili na moje vprašanje. Vprašanje se nanaša na onega, na čigar zdravje sem izpraznil to čašo. — — Nanaša se torej na mojega moža? — vpraša baronica Ely in sede. \ — Da, baronica, — odvrne Potemkin. — Morda se boste razjezili, ko boste slišali moje vprašanje. Baronica,/vi ste lepi mladi, dražestni! Kaj vas je privedlo k temu, da ste se poročili z možem, ki bi bil po številu let lahko vaš ded? — Baroničin obraz se je naenkrat zresnil. Prekrižala je roki in pogledala Potemkina. — Prav za prav bi vam ne smela odgovoriti na to vprašanje, — reče Ely,;— toda mislili bi lahko, da se bojim odgovora. Povedala vam bom torej resnico. — Najprej vam moram povedati, da ljubim Mehmeda Ali pašo z vso silo svoje mlade duše. V njem sem našla prijatelja za vse življenje. — — Očetovskega prijatelja! — pripomni Potemkin. Baronica Ely zmaje z glavo. — Ne vem, čemu ljudje vedno mislijo, da mlada žena ne more ljubiti starega moža. — Knez j Potemkin, povejte mi, kaj pa naj žena ljubi na mladeniču? — Mladost? Morda lepoto? — Mar ne veste, vse to lahko vzame jutranji mraz? — Starec pa je moder, izkušen in odkritosrčen. Mar ne nudi starec svoji ženi boljšega in uglednejšega stališča, kakor mladenič? — Nič čudnega ni pri tem, če ljubi mlada žena starega moža. Razen tega, v mojem slučaju na primer, znaša premoženje Mehmeda Ali paše mnogo milijonov. Njegovih milijonov ne spoštujem zato, ker mi nudijo sijaj in razkošno življenje, temveč radi tega, da pomagam revežem in siromakom. Knez Potemkin, ali bi radi še kaj vedeli ? Potemkin je stal s povešeno glavo. Doživel je strašno razo čaranje. Pričakoval je, da mu bo Ely odgovorila; tega starca sem si izbrala zato, da bi ne bila tako strašno sama na svetu. Ne ljubim ga tako, kakor ljubi žena svojega moža, moja ljubezen, je jubezen hvaležne hčerke do dobrega očeta. Minute so minevale, Potem-{in pa je molčal. Naenkrat pa je mladi knez stopil bleščečih oči pred baronico Ely in vzkliknil z razburjenim glasom: — Ne, to ni res, ne verjamem, da bi vi ljubili svojega moža. Oh, vaš mož je brez dvoma moder, dober in blag, vendar pa — vendar pa je starec, ki ne more vračati sladkih čuvstev vašega srca in ki ne razume več vašega hrepenenja. — Baronica, — sicer nimam pravice, da bi prodrl v tajnost vašega življenja, vendar se ne morem zadovoljiti z vašim odgovorom. Morda imate vzrok, da ljubite svojega moža, ta vzrok pa mora biti zvezan z velikim trpljenjem! — Sedaj pa, baronica, dajte mi svojo roko. Pojdiva nazaj v dvorano. — Potemkin se prikloni in ponudi baronici svojo roko. Ely pa ni odgovorila ničesar. Prebledela je, čelo se ji je nagr-bančilo, njen pogled pa je Potemkinu povedal, da je njegova puščica priletela v sredino njenega srca. Oh, baronica, oprostite mi, — vzklikne Potemkin blago, — nočem vas žaliti, nočem, da bi se spomnili na nekaj, kar vas boli! — Vi jočete? — Oh, Bog, kaj sem storil? — Baronica, o-prostite mi! — — Knez, vstanite! — reče baronica, ko je vstala in preprečila, da se Potemkin ni zgrudil k njenim nogam. — Pred menoj vam ni treba klečati. — Priznala vam bom resnico. Da, res je, — nekoč sem doži- govem srcu, mu ni dala miru.jtemkin strašen krik, potem pa,; Potemkin je planil kakor^ vela strašno nesrečo. i Planil je iz naslanjača in tekal j potem pa naslednje besede: iger, zletel preko praga in. » Ta nesreča bi me bila uničila, če me ne bi Mehmed Ali paša nežno dvignil v svoje naročje in me umiril. Mehmedu Ali paši dolgu-jem življenje. Ni mi mnogo manjkalo do samomora. Vsako upanje in vsako vero v ljudi sem izgubila. Neki mož me je prevaral. — Potemkin se zdrzne. Beseda "prevaral" ga je zadela kakor udarec s kladivom. — Nekoč sem ljubila —, nadaljuje rdečelasa lepotica, — ljubila z vso silo svoje dekliške duše. — Človek pa, ki sem ga tako zelo ljubila, me je zapustil, — ostala sem sama. — Potemkin se je ni upal pogledati. Baronica pa je molčala — bila je zelo razburjena. — Baronica —, ji zašepeče Potemkin z neskončno nežnim in tihim glasom, — človeka, ki se je tako grdo izkazal najbrž zelo sovražite! — — Ne, ne sovražim ga — odvrne Ely, — in če bi danes stal pred menoj, bi mu rekla; — Srce, ki te je ljubilo, kakor te ne bo nikdar nobeno drugo ljubilo, je bilo tvoja last! — Ubogi, nesrečni človek, odbil si mojo ljubezen, — odbil si največji in najvzvišenejši božji dar! — Ti si berač! — Potem pa — tiho nadaljuje Ely, — potem bi odšla mimo njega in ga pustila samega z njegovo bolestjo, ki mu je morda že legla na srce. — Ko je Ely spregovorila te besede, je počasi šla mimo Potemkina in prispela do vrat — ter izginila. Aleksander Potemkin, junak večera, slavljeni ljubimec carskega dvora, je obstal bled in kakor da bi okamenel ter o-mahnil v naslanjač. — Elizabeta! — Elizabeta, — moja uboga, draga, ljubljena Elizabeta! — Vroče solze so polzele po Po-temkinovem obrazu. Potemkin se ni mogel premagovati. Bol, ki je glodala v nje- kakor brez uma po sobi. — Elizabeta! — Ali si bila res ti? — Ha, zdi se mi, da je bil to tvoj glas, — a vendar — to ni mogoče! Ta lepa rdečelasa Turkinja, — ne, ne to nisi bila ti? — Če si bila pa le zares ti, — oh, Bog, tedaj sem še tisočkrat ne-srečnejši, kakor sem bil poprej. Sedaj si žena Mehmeda Ali paše! —Toda ne, — ne, lepa Turkinja, ti si samo podobna Elizabeti, toda ti nisi ona! — Minulo je, — minulo! — Vem, — čutim — nikdar več je ne bom videl! — Potemkin si obriše potno čelo. Potem pa je obstal in se u-miril ter se papotil proti vratom. Tedaj pa se naenkrat opote-če, kakor da bi ga zadel močni udarec s pestjo na čelo. Iz sosednje sobe zasliši Po- — Baronica, kje ste, — ^ ^J .ste? — Prišel sem, — in kazin Grof Orlov, pustite me, vpil: pustite me! — Ha, prokleti mar se drznete me dotakniti? ljubili bi me radi?- Na pomoči;;^' nesrečneža, ki vw Na pomoč! — Oh, Bog, kolika;, _ sramota! — _ Ely! — Elizabeta! — (Dalje prihodnjič) Millions prefer it to*i ^ mayonnaise: # Miracle Whip is different— cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fadi-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the y » long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness- io the Miracle Whip \ .beater that's excbf. BALINCARJI! V nedeljo, dne 12. Julija je tekma za balincarje. — Tri nagrade v gotovini. F'ish Fry v petek pečene in pohane piske v soboto in nedeljo. — Dobra godba za ples vse tri dni. Vabi Joe Tomazic Cherry Orchard 22650 ST. CLAIR AVE. Za vroče poletne dni... priporočamo, da pijete veliko BUnERMILK ki je hladina in zdrava pijača. Ta teden imamo posebnost na mleku — Rabite ga za piti, in za kuho, ker je okusen, redilen in zdrav. m sive with Kraft. 1 Ooed Howee»«pm< NTs * /2 r$ceacicar5S= V PETEK FISH FRY v SOBOTO POHANE IN PEČENE PIŠKE Dobra godba za ples oba dni. Se priporoča LOUIS KLEMENČIČ preje Math Kastelic 15930 Saranac Rd. Vsi pravijo, da je RACE'S ICE <^REAM najfinejši k»r so ga še jedli. Poskusit« ga danes. RACE'S ICE CREAM NA RAZSTAVI Ko obiščete gostilno Ljubljana na Jezerski Razstavi, vam bodo lahko postregli našim izvrstnim sladoledom. Priporočamo se slaščičarnam, društvom posameznikom. Pokličite nas in vam pripeljemo kamorkoli želite. Race' SOHIO X-70 je najbolj popularen g a s o 1 i n v Ohio . . . Zniža stroške za voziti avtomobil! * s Dairy and Cream Company Ice ) FRANK RACE, ml., lastnik 1028 East 61 Street HEnderson 1786 ★ THE STANDARD OIL COMPANY« (Ohio) ZA VEČJO UDOBNOST Mi imamo lep in moderno urejen pogrebniški dom, ki sluti za večjo udobnost za slučaj, da nimate doma prostora, kadar potrka bela žena smrt na vrata. V splošnem se ljudje vedno bolj poslužujejo pogrebniškega doma ali kapele, ker je t® l'®'j priročno in tako tudi doma ni vse narobe v hiši. Oglejte si naš pogrebni-iki dom, kadar imate priliko. LOUIS FERFOLU SLOVENSKI POGREBNIK 3515 EAST 81,t ST. Michigan 7420 Dnevna In nočna postreiba. Ali je vaša trgovina med onimi, ki oglašajo v "Enakopravnosti" 9 9 9