Dopisi in novice. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 30. oktobra 1879. Na dnevnem redu je bilo: N a č e r t, koliko se ima potrošiti za namestnino in za nadmerno (nadvišje) podučevanje, ki je bil na novo sestavljen z ozirom na postavo 9. sušca 1879. št. 13. d. z. ima se poslati deželnemu odboru, da mu priterdi; prepis tega ima se poslati tudi srenji v Ljubljani. Šolska občina je prosila po dopisu kranjskega deželnega odbora zaposojilo po obrokih, da postavi šolsko poslopje, mnenje zaradi tega se pošilja deželnemu odboru. Eekurs bivšega ljudskega učitelja zoper razsodbo c. k. okraj. šl. svžta, katera je napotila tožnika na pravno pot, ni bil sprejet. Dva učitelja sta postala nadučitelja, štirje drugi pa stalni. Na dopis kranjske c. k. deželne vlade, ki se tiče prošnje centralnega odbora c. k. kmetijske družbe za razširjenje poduka v kmetijstvu, oddana je bila odločba. Eazrešene so bile pritožbe zastran kazni o šolskih zamudah, potem proSnje za nagrado in denarno pripomoč. — Dr. Moenik in profesor Lavtar-jeva metoda pri poučevanji v aritmetiki. (Dalje.) V vvodu govori L. o substitovanji števil. Ta pojem jo jako važen, zato nahajamo v vsaki aritmetiki med vajatni naloge za substitovanje, katere osvetljujejo tvarino, o kateri se govori. Taka priložnost se nam ponadi že pri seštevanji; tu imamo n. pr. nalogo, da seštevamo števila a, b, c, d, ter dobim izraz: « + b + c + d = [(a + h) + c] + d. Ako v njem substitujemo za a ¦=. 3, b = 2, c =. 5, d = 8, kakor zahteva L. v svoji aritmetiki, osvetljujemo seštevanje več števil in osobito poinen oklep. Podobne vaje ima dr. Moč., vendar še ne na tem mestu, ampak pozneje po nauku o seštevanji istoimenskih števil, kjer jih ima L. tudi. — Pred v prejšnjem omenjeno vajo za substitovanje nahajamo v L. aritraetiki še bolj priprosto. Namesti v jednačbi: a + b = (a ¦+• b) a in b s temi-le števili: a = 5, 6 = 2; a = 7, b — 3; a = i, b = 6; a — m, b = n. Jednake vaje ima L. pri odštevanji, množenji (vsote jedn. sumand.), in deljenji, iz česar je razvidna bojazna skrb, da bi učenci gotovo vsak občni izraz in osobito pomen občnih števil do dobrega razumeli. Zahtevajo pa te naloge najpred substitovanje posebnih in na zadnje občnih števil, torej prehajanje iz posebnega na obče, čeear važnost za Ijudske šole smo že omenili. Vaj, kakor so: 1.) Seštevaj sledeča števila: a) 3, 4 in 7, b) 4, 8, 9 in 2 itd. 2.) a) Prištevaj začenši pri 1, toliko časa po 2, da prideš do 101 itd. Dr. M. nima; L. jih je zato sprejel, da se učenci v hitrem računanji urijo, in ker so take vaje že znane, da se učenci nekoliko oddahnejo in dobljene pojme prebarijo, predenj preidejo na novo tvarino, t. j. k izrekom o vsotah. Za temi izreki ima L. aritmetika priproste vaje, katere te izieke osvetljujo koj, ko so jih učenci izpoznali, preienj jih seznani z novo tvarino n. pr. o vsotah jednakih sumandov. Lahke vaje; vendar utrdijo, kar si učil. Na teh vajah izpoznajo tudi učenci, kedaj morajo števila prištevati k pervemu ali k drugemu sutnandu, oziroma pervi sumand k številu potem drugi ali pa narobe; kar pa tudi za vaje v dr. M. aritmetiki velja, samo, da v njih tudi nahajamo vaje za seštevanje istoimenskih števil. Isto velja za vaje pri odštevanji, množenji in deljenji. Dr. M. ima pa naloge še-le po vsakej versti računanja zbrane in sicer take, da je razvidno, on hoče na tem mestu izverševanje teh nalog. Za izreki o vsotah nahajamo v L. aritmetiki tudi vaje na pamet (dr. M. aritmetika jih ima pozneje), katere so jako važne, ker tudi osvetljujejo prejšne izreke, osobito pa gojence urijo v računanji, katero bodo pozneje sami rabili. Na pr. 37 + 20 = (30 -f- 7) + 20 = 50 + 7 — 57. Isto velja za vaje na pamet pri odštevanji, množenji in deljenji. L. odloči računanju z imenastimi števili poseben prostor, kakor to stori dr. Frischauf v svoji aritmetiki, da s tem bolj povdarja to posebno versto števil in da računanje z dekadičnimi števili, katero koj za računanjem z imenastimi števili sledi, s tem še bolj osvetljuje. Pri računanji z dekadičnimi števili ima L. več vaj kakor dr. Moč. zarad zahtevanja štatuta, da je treba osobito na to misliti, da postane računanje s posebnimi števili razumljivo. Pri teh vajah prehaja iz najprostejega na zmiraj bolj sestavljeno in iz posebnega na obče. Zakaj? Učitelj v ljudskej šoli poučuje o seštevanji števil v raznih stopnjah. On prišteva jedinice k jedinicam, desetice k deseticam, jedinice k deseticam in jedinicam, jedinice in desetice k jedinicatn in deseticam itd. On mora ločiti slučaj, v katerem ne prehaja v višji red od onega, v katerem dobi pri seštevanji že višjo, oziroma višje jednote. In on na zadnje abstrahuje pravilo, torej stopa do občnega, akoravno tega ne izrazi z občnimi števili. — Vaje same niso težavne, zahtevajo tudi malo časa in vendar imajo dober vspeh, ako jih z učenci v omenjenem smislu izveršuješ. Ravno to je nameraval L. z obilnitni vajami o dekadičnih številih pri odštevanji, množenji deljenji celih števil in računanji z decimalnimi ulomki. Na 30. strani nahajamo vaje: 7.) Kakošne jednote dobiš, ako množiš? a) desetico, stotico, tisočico, desettisočico z jedinico; b) desetico, stotico, tisočico itd. z desetico, stotico, tisočico itd. Na strani 78 §. 79 je vaja: Kakošno jednoto dobiš, ako množiš: a) desetico, stotico, tisočico, desetino, stotino, tisočino z jedinico itd. Na te vaje posebno opozorimo, ker one pripravljajo na osvetljevanje pravila za okrajšano množenje, ker L. ne navede le to pravilo, kakor to stori dr. M., ampak ga izvaja, kar zahteva vsaka metodika. Na koncu vsake verste računanja nahajamo v obeli aritmetikah uporabne račune. L. namerava ž njimi, da uri gojence v sklepanji pri rešitvi nalog; a dr. M. vaje se odlikujejo od njih osobito s tem, da vežejo raznoverstne račune, kakoršne smo že imeli. Na pr. ima dr. M. pri odštevanji nalogo: Nek oče zapusti starejemu sinu 6840 gl. mlajšemu 1580 gl. manj; koliko dobita oba skupaj? — Rešitev: Mlajši dobi 6840 gl. oba skupaj 6840 gl. manj 1580 „ t. j. in 5260 „ t. j. 5260 gl. 12100 gl. Odgovor: Oba skupaj dobita 12100 gl. (Dalje prih.) — Iz Železnikov, 19. nov. (Praznovanje imendana Nje Veličanstva presvitle cesarice Elizabete*). Kakor že od več let sem, smo tudi letos z našo šolsko mladino ta dau prav slovesno obhajali. Le par besedi treba je bilo, in z veseljem zvergli so otročiči pri posameznih soldkih potrebni denar, da so najeli sv. mašo v namen: »Da bi Bog dal naši presvitli cesarici na predprošnjo njene slavne patrone doživeti še mnogo mnogo let blagoslova-polnih, po dolgem in srečnem življenji pa sveta nebesa«. — To sveto mašo so opravili naš verli g. kaplan in katebet A. R. danes zjutraj ob 7. uri, in šolska mladina se je je privatno v obilnem številu vdeležila. — Ob 3/4 8 odperla se je šolarjem primerno okinčana šolska dvorana, in ob 8. uri šli so paroma k slovesni sv. maši, katero so služili v. č. g. župnik J. M. Konec svetega obreda zapela sta se na koru pervi in zadnji oddelek cesarske himne. Po sveti maši vernila se je mladina zopet v šolo, kjer je bila po primerni molitvi obdarovana v spomin slovesnosti z raznoverstnim šolskim blagom, s katerim nas je tudi to leto »Narodna šola« prav obilno preskerbela. (Naj ji bo za to izrečena tu topla zahvala!) Poleg učnih stvarij dobil je tudi vsaki otrok še štruco belega kruha. K poslcdnjemu obdarovanju sta poleg dveli neimenovanih dobrotnikov pripomogla: naša blaga c. k. poštarica gospa Luiza Demšerjeva, in naš obče ljubljeni gosp. zdravnik Alb. Linhart. Po skončanem obdarovanju smo opravili še enkrat vskupno molitev za blagor presvitle cesarice, odpeli pervi in zadnji oddelek cesarske pesme, potem pa so šli otročiči s svojimi darilci veselili serc na domovja; zakaj god presvitle *) ZakasDjeno.cesarice in deželne matere je dan, o katerem naj se mladini ne krati oddih od šolskih iikov. — 4. dec. Komaj je pretekel mesec, kar se je pričelo novo šolsko leto, ki je, — memogrede povedano, — privabilo nad 150 otrok v našo prijazno šolo, in kmalo bi bili izmed teh danes že druzega otročeta poslali v večnost. Pred tednom smo spremili namreč k grobu verlo učenko II. razreda M. Š.; danes pa bi bil kmalu nesrečno smert storil učenec ponavljavne šole J. K. — Cez noč padlo je namreč na kupe novega snega, in o tacih časih je zlasti pot med srednjimi in zgornjimi Železniki zarad plazov silno nevaren. To poterdilo se je danes vnovič. Ko so namreč šli Ijudje zjutraj od zorno maše, uterga se v gori nad cesto plaz, odnese zgoraj omenjenega fanta čez cestno škarpo, ter ga pokoplje v strahovit merzel snežen grob. Ljudje so sicer koj pritegnili skupaj, pa kdo ve kopati pri tolikanj sili snega na pravem mestu? K sreči je bil sneg zelo suh, da je šlo kidanie jaderno spod rok; delali so vendar ljudje okoli pol ure, predenj so k sreči vendar še živega fanteta izvlekli iz strašanske nevarnosti. Ko bi bil sneg južin, javaljne bi bil dečko kdaj več gledal svitli dan. Človek pač res ne ve, kje ga čaka nesreča; vidi se pa da čuje angelj varuh nad mladino. J. Levičnik. — Krain. L. L. Verein, občni zbor in g. Lapajne. 6. t. m. je bil obfini zbor krain. L. L. Veroin-a. Odborniki so gg.: prof. Linhart (pervomestnik), pl. Gariboldi (namestnik), Andrej Žumer, m. učitelj, (blagajnik) in J. Zima, nadzornik in učitelj, (tajnik). V odboru so še gg.: Belar, Bele, Razinger, Majer, mestni učitelji, in g. J. Lapajllt', ravnajoči nadučitelj na meščanski šoli y Kerškem. Ta gospod se je dal voliti tudi za odbornika pri slov. učit. društvu, in se je meseca septembra pred občnim zborom in pri zboru pošteno (!) prizadeval, da bi bil razdvojil odbornike pri slov. učit. društvu, ali kakor je on rekel, da bi napravil »kompromis« z L. L. Verein-om. Kar v slovenskem taboru ni dosegel, najdel je tam, in tako se maščeval nad nami »terdovratneži«. Za danes toliko rečem: G. Lapajne mi še ni nikdar tako vstregel, kakor sedaj, ko je pristopil v »nemški Verein«; tam je dobro hranjen; nam sedaj ni več nevaren; tovariši v nasprotnem taboru: pridno ga poslušajte in varujte ga, da Vam ne uide! M. M. — Bosna-Hercegovina. (cf.1.21). Serajevo. 6. m. m. otvorena je svečanim načinom realna gimnazija i vojnički penzionat. Sgrada realne gimnazije bila je okičena, mladeži sakupljeno 51. Zavod je otvorila govorom Nj. Visost vojvoda "VViirtemberg, koju su dopratili generali, predstojnici odjelne vlade i činovnici, bisknpi katolički i pravoslavni, te ga predala ravnatelju dr. Zochu. Poslje govora Nj. Visosti svirala je vojnička glasba, uz koju su i učenici pjevali. Glede realnoga gimnazija, izdala je bosanska zemaljska vlada sliedecu naredbu: §. 1. U gradu Sarajevu ustrojava se realni gimnazij. Zadada ovoga jest, obučavati dječake u občenitih naukah i znanostih, koje su za životne odnošaje koristne i potrebne, omoguciti itn tada u svrhu znanstvenog i tebničkog naobraženja polazak višeg gimnazija ili više realke a od ovijuh prelaz i dalnju naobrazbu na sveučilištih i na tehničkih zavodih. Ovaj zavod jest javni gimnazij sa 4razreda, te se iz zemaljskih sredstva uzdržaje. §. 2. Učevni jezikjest bosanski zemaljski jezik sa latinskimi pismeni. Na istom uče se sljedeči predmeti: a) religija za sva 4 vjeroizpovjedanja, b) zemaljski jezik, c) njemački jezik, d) zemljopis i povjest, e) mathematika, f) naravoslovne znanosti, g) prostoručno risanje, h) gombanje, i) turski, arapski i perzijski jezik (neobligatno). §. 3. Osim redovitih u predidudem paragrafu navedenih predmeta podučavati <!e se djaci, ako to roditelji zažele, počam od 1. razreda u latinskom jeziku, počam od 3. razreda u grčkom i francezkom jeziku, a takodjer u pjevanju. O?i predmeti nepredavaju se obvezateljno. §. 4. Učevne osnove i šolske knjige, kano in ostala učila, propisati če se po zemaljskoj vladi, te se druga nesmiju upotrebljavati. §. 5. Predavanja na realnom gimnaziju drže usposobljeni učitelji. Istim upravlja neposredno ravnatelj, koj je zajedno učitelj na realnom gimnaziju; uz istoga postoji učiteljski sbor stranom kao savjetujuče stranom kao zaključujuce tielo. Dužnosti i prava ravnatelja s jedne a učiteljskog sbor s dnige strane urediti če se posebnom naredbom. §. 6. Ravnatelj i učitelji na realnom gimnaziju jesu javni činovnici. Ravnatelja imenuje zajedničko ministarstvo na predlog zemaljske vlade, učitelje pako imenuje zemaljska vlada na trojni predlog ravnatelja. Činovni razred in beriva ravnatelja i učitelja označena su u priloženom izkazu A. §. 7. Ravnatelj i učitelji, koji se na realnom gimnaziju namjestiti imadu, moraju biti austro-ugarski državljani ili pripadnici zemalja Bosne i Hercegovine, isti treba da su se podvrgli propisanom izpitu za učitelja srednjih škola pred kojim god izpitnim povjerenstvom u austro-ugarskoj monarkiji, te da su poluCili svjedočbu usposobljenja za učitelja sriednjih škola. §. 8. Vjeronauk predavati 6e se djakom svih 4 vjeroizpovjesti po posebnih u tu svrhu opredjeljenih učiteljih vjeronauka. Kao takovi namjestit če se samo oni, koje de dotična bogoslovna (crkvena) oblast sposobnimi naznačiti. §. 9. U prvi razred realnoga gimnazija primaju se djaci, koji su pučke ili gradjanske škole svršili. Tečajem prvih 4 godina može se kod duševno i tjelesno razvijene djece ovozemnih roditelja učiniti iznimka od ovoga pravila. §. 10. Redovito primanje djaka obavlja se u jeseni neposredno pred početkom školske godine. Školska godina započimlje 1. listopada, svršuje se 31. srpnja buduce godine. Osim petka, nedelje i ostalih svetaca traju školski praznici svake godine dva mjeseca. §. 11. Na koncu svake školske godine imadu se djaci podvreci izpitu. §. 12. Na realnom gimnaziju ima se plačati školarina od 8 for. na godinu; ista ima se uplatiti u zemaljsku blagajnu. Djake siromašnih roditelja, koji se ponašanjem i marljivošcu osobito odlikuju, te u naucih veoma napreduju, raože zemaljska vlada na predlog ravnatelja od plačanja školarine oprostiti. §. 13. Ako bude potrebno, ustrojiti ce se posebni privatni razred za one djake, koji nisu stekli dovoljnog predznanja potrebnog za obuku gimnazialnu. §. 14. Prvi razred realnog gimnazija otvara se 3. studenoga 1879. Ravnatelj ovoga zavoda postao je Zoch, profesor realke u Osieku. Izašla i naredba vladina glede obde gradske djevojačke učione, što se je otvorila u Sarajevu, koja glasi: §. 1. U gradu Serajevu ustrojava se 3. studenoga 1879. obča gradska djevojačka učiona. Učevni jezik na ovoj učioni jest »Zemaljski jezik«. §. 2. U ovu učionu primaju se djevojke svijuh izpoviesti počam od 6 — 12 god. §. 3. Na istoj imadu se po mogucnosti sliedeči predmeti podučavati: a) vjerozakon, b) zemaljski jezik, čitanje, pisanje, slovnica, vježbanje u ustmenih i pismenih sastavcih; c) njemački jezik, d) računstvo, e) zemljopis, f) poviest, g) najnnždnije iz fizike i naravoslovja, (f i g na temelju propisanih čitanka), h) kali- grafija, i) geometrijsko oblikoslovje. §. 4. Učevna osnova i školske knjige propisati če se po zem. vladi. Broj učevnih sati na tjedan propisuje se učevnom osnovom. §. 5. Vjerozakon predaje se djevojkam svake pojedine vjeroizpoviesti posebice. Obuku nauka vjere rukovode i nadziru pod vrhovnim nadgledom vlade dotične duhovne oblasti. — U nauci mogu se djevojke svake pojedine vjeroizpovjesti in na dotičnih konfesionalnih školah podučavati. §. 6. Predavanje na ovoj obcoj gradskoj djevojačkoj učioni obavlja učiteljica. Učiteljica mora se izkazati svjedočbom, da je na jednoj od javnih preparandija u austro- ugarskoj monarkiji za učiteljicu usposobljena, te da je inače u čudorednom i državljanskom smjeru neporočna. Učiteljicu imenuje zemaljska vlada. §. 7. Gradskoj učiteljici pripada godišnja plača od 800 for. i osim toga stanarina 200 for. Beriva svoja dobiva učiteljica mjesečno kod gradske blagajne u Sarajevu, jer se ova djevojačka učiona iz gradskih dohodaka uzdržava. §. 8. Učiteljica jest za upravu obče gradske djevojačke učione odgovorna zem. vladi. §. 9. Pobližu je ustanove i propisi glede djevojačke učione urediti, če se obcenitom naredbom ob ustroju i uredjenju pučkili škola u ovili zemalja. Dok ovako vlada marno radi ob osnivanju škola, pomažu ju svojski mnogi rodoljubi, osobito Franjevci. Tako su župnici kotara Oraškoga mal ne po svih vecih mjestih podigli škole. U Toliškoj župi podignute su četiri nove škole, koje polazi 352 djece, što je zasluga revnoga otca Dobroslava Nedi6a, župnika. I župnik Vidovica A. Mato Prgič podigao je školu, koja broji 96 djaka. Ot. Ilija Lačid, župnik u Tišini, sagradio je školu, u kojoj podučaje 82 djece. U Domaljevcu obstojala je od prije škola, koju polazi sada 54 djece. Katolici ovoga kotara, kojih ima do 10.000, imadu 8 škola u četiri župe sa 584 djaka. — Ant. fflart, Slomška zbrani spisi, tretja knjiga, leži pred nami. V tej knjigi nahajamo 21 životopisov raznih zaslužnih mož. Vis. čestiti gospod pisatelj, Mih. Lendovšek, ptujski vikar, se je mnogo potruditi moral, da je zbral toliko tvarine raznih slovenskih zaslužuih mož. Vsa čast neumorljivemu njegovemu delovanju, da je podal slovenskemu narodu toliko zdravega blaga. Životopisi slavnih mož spodbudajo; bralec vidi v tretji knjigi, kako so se v neugodnih letih trudili naši predniki, orali so narodno ledino, katera je obilo dobrega sadu obrodila. Slovenci! sežite po knjigi. društva in. premožneji gospodatji morali bi jo vsi imeti. Knjiga je lična, lep tisek, dobi se v tiskarni društva sv. Mohorja in pri drugih knjigarjih v vseh slovenskih mestih. Cena ji je broširan iztis 1 gl. 30 kr. terdo vezan 1 gl. 40 kr. »Četerta knjiga Slomšekovih zbranib spisov obsegala bode njegovih raznih spisov pervi del: narodno-politične članke, popise, raznotere podučne drobtine, šolsko blago in pedagogične stvari. Peta: raznih spisov drugi del: cirkveno-nabožno in katehetično blago. Šesta: pastirske liste. Sedma: pridige osnovane. Osma in deveta: različne pridige. Če se nam posreči teh devetero knjig na svitlo spraviti, potem je perva težavniša polovica začetega dela storjena : to kar Slomšekovih spisov po mnogih knjigah raztepeno, ne- ali le malo-poznano okrog leži, bode zbrano in urejeno pred nami. — Potem šele znalo bi nasledovati: Deseta in ednajsta knjiga: evangeljska hrana. Dvanajsta in trinajsta knjiga: apostolska hrana. Štirnajsta: Življenja srečen pot za mladeniče in device. (To je Slomšekovi knjižici: »Življenja srečen pot« in »Kerščansko devištvo« vkupaj y enem zvezku.) Petnajsta: Blaže in Nežica. Vsaka knjiga poprek najmanje dvajset tiskanih pol. — To bi bil potem celi Slomšek — u resnici velikan, kakoršnega doslej nijma naše slovensko slovstvo! Ali bode mogoče, toliko delo srečno dokončati ? Po svojih dosedanjih skušnjah bi skoraj rekel da težko! Perve knjige Slomš. zbr. sp. leži po pretečenih blizu da četverih letih še okoli 400 iztisov v prahu; druge se še vedno nij razpečalo toliko, da bi se bili tiskarnici povernili vsi stroški. Časi so slabi; ljudstvu, po družbi sv. Mohora vajenemu po šestero knjižic dobivati za goldinar, je vsaka druga knjiga predraga. Da, ko bi slavni odbor družbe sv. Mohora blagovolil prevzeti izdavanje četerte, pete, šeste, štirnajste in petnajste knjige!  Da bi Matica slov. hotela podpirati to početje tia kakov si že bodi način! \^ ^li ,ja j,j se Ogiasiio kakih 800—900 naročnikov in zanesljivih plačnikov !  ^ Toda upanja ne smemo izgubiti«. (g. L. v vvodu.)