Deset Set klubov zdravijenih alkoholikov v Šiški
Z nageljni v novo življenje
(jt) V soboto, 17. oktobra so se zbrali v vcliki dvorani občinske skupščine zdravljeni alkoholiki in njihovi prijatelji, da bi se ozrli na desetletno prehojeno pot. Iz veli-kega šopka nageljnov je vsak udeleženec do-bil po enega. Taka je njihova navada ob slovesnih srečanjih. Z njitni so bili tudi člani družine in otroci. Mnogo zdravljenih alko-holikov je prišlo, ki pa niso več redni člani klubov, ker so se otresli te odvisnosti in si uredili zdravo življcnje v družini in kolek-tivu. Med njimi so bili še terapevti, ki vodijo skupine na tedenskih ali štirinajstdnevnih sestankih: Jože Posavec, dr. Jože Jakopič, dr. Julija Zagar in sestre Angelca Trlep, Vero-nika Kunstek in Pavla Merše.
Ze po tradiciji posveča naša OK SZDL veliko pozornost gibanju proti alkoholizmu in boleznim odvisnosti in kaže razumevanje za delovanje klubov zdravljenih alkoholikov. V naši občini je bil namreč pred 10 leti usta-novljen prvi KZA v Sloveniji, ki je začel delovati izven bolnišnice. V letu 1972 je bil iz preobširnega kluba ustanovljen klub v Dravljah, leta 1974 kluba zdravljenih alko-holikov v Medvodah, 1977 in 1980 pa še kluba Šiška II in III.
Terapevti delajo v omenjenih klubih in so skupaj s člani klubov prehodili vso te-žavno in vendar uspešno pot. Ocena uspehov klubov za 5-letno obdobje je pokazala 59-odstotno abstinenco in socialno urejenost ti-stih članov, ki so se predhodno uspešno zdra-vili v bolnišnici ali ambulantni skupini; takš-ni uspehi so nad svetovno ravnijo. Za de-lovno in medsebojno vzdušje v teh terapevt-skih skupinah, o katerih je govoril dr. Jože Jakopič, so značilne njegove besede ob kon-cu referata: »Ne vem, kdo se je od koga kaj naučil~in komu se ima za kaj zahvaliti, to je največja vrednota skupinskega dela.«
Predsedniki klubov so poročali o svojem delu in kar si je vredno zapomniti, imajo svoj program dela, za katerega se skupno d</go-vorijo in ga tudi izvršijo: sprejemanje in pomoč novim članom, obravnavanje vseh vsakdanjih težav, s katerimi se spopadajo, reševanje kriznih medsebojnih odnosov v družini in delovnem okolju, kako trezno ži-veti v pivski razvadi okolja, vzgoja otrok in izobraževanje ob delu, zdrava izraba pro-
stega časa in prisvajanje kulturnih navad, udejstvovanje v kulturnih organizacijah, v telesnokulturnih društvih, daJje osebna vad-ba, pot do stanovanja, vključevanje članov v   družbeno   samoupravljanje   itd.
Veliko zdravVjenih alkoholikov je prejelo priznanje za dolgoletno treznost — lep spo-min na življenjsko odločitev 'za korak v zdravo in vrednejše življenje! Dva kluba sta se tem priznanjem odrekla, kar je posebnost in   samostojnost  delovanja   KZA.
Spodbudno pa je odjeknila beseda sekre-tarja OK SZDL tovariša Braneta Praznika, ko je čestital ozdravljenim alkoholikom za priznanja, češ da je priznanje vrednota, ki človeka hrabri in mu je v zadovoljstvo. V nadaljevanju ,ie sekretar občinske konferen-ce SZDL predočil težko gospodarsko stanje, v katerem smo, in pozval vse navzoče, da se vključijo v boj za stabilizacijo in dopri-nesejo tudi svoj delež pri prepričevanju ljudi ob odločitvi za samoprispevek III.
OK SZDL, OS zveze sindikatov in orga-nizacija Rdečega križa kot aktivni nosilci boja proti alkoholizmu in boleznim odvisno-sti so v zahvalo za družbeno potrebno in hu-
mano delo poklonili terapevtom knjigo aka-demika dr. Josipa Vidmarja. »Obrazi«.
Na zadnji seji koordinaciiskega odbora boja proti alkoholizmu in boleznim odvisno-sti pri OK SZDL, ko je dolžnost predsednika prevzel dr. Vinko Razboršek, so sprejeli sklep o predlogu občinski in mestni kon-ferenci SZDL, naj bi naslednje leto tudi za-služni terapevti prejeli priznanje OF.
O slovesnosti je dosedanja predsednica koordinacijskega odbora Angela Setina izja-vila: »Doživetje je prisostvovati taki oblet-nici in biti med ljudmi, ki so dokazali, da se človek ob pomoči sočloveka lahko spremeni, osamosvoji in z novimi spoznanji ustvari no-vo, srečno in človeka vredno življenje.«
Vse zavestne družbene sile v občini pa bodo morale več storiti, da se bodo alkoho-liki, ki jih tudi v Šiški ni malo, vključili v zdravljenje. Ne smemo dopustiti, da nam to zlo odteguje Ijudi od proizvodnje, uničuje družine ter slabo vpliva na delovno in bi-valno okolje.