Slti^c smrfl. ¦ .< , (iPravljica.) Pred davninft, davDjm Cftsom je potpval velikan po široki cesti. Naenkrat etopi predenj stara ženica in ga ustavi, rekoč: »Stoj, niti koraka naprej!« — »Kaj«, se je začudil velikan, »ti reva, ki jo morem zdrobiti med prsti, ti mi zastavljaš pot? Kdo si ti, da si upaš tako drzno nastopati?« »Jaz sem Smrt«, je odgovorila Žena, »meni se ne more nihče ustavljati in tudi ti se boš moral pokoriti mojemu povelju!« — Velikan pa se ni hotel udati. Dvignil je pest in je iidaril ženo tako močno po glavi, da se je zgrudila poleg nekega kamna pa costo. Velikan je odšel po svojih potih, Smrt pa je ležala poražena na tleh In je bila tako slaba, da se ni mogia niti ganiti. »Kaj bo«, si je mislila, »če bom morala ostati tu? Nihče več ne bp na zemlji umrl in^tako polna bo ljudi, da lae bodo imeli več prostora stati drug poleg drugega.« Med tem je prišel po cesti mladenič, svež in zdrav, pel je veselo pesem in je blstro gledal okrog aebe. K6 je zapazil onemoglo ženico, je brž pristopij, jp je dvignil, dal ji je iz popoti^e sleklenice piti ter j$ Čakal, da bi pri§la zopet do moči. Tujka si je polagpma toliko opomogla, da ie -ftogla stati na no\gah. — Vprasala je mladeijflia: »Ali vSS, kdo sem jaz ih komy si zopet pomagal k življenju?« — »Ne«, je odvrnil niladeni5, »ne poznam te.« »Jaz sem Smrt«, je jrekla. »ijikomur ne prizanesem in tudi pn t<$jpi ne jjaorem d^lati i.zjeme. Da pa vidiš, kako sefli ti ljvaležna, te ne bom napadia nenadpma. J^oglaia ti bpm prej svoje sluge, ki ti bodo ppvedali, keaaj pridem po t-3be.« — »Prav«, je menil mladenič, »dobrp bo zaine, če bom vedel, kdaj nameravaš priti in bpdem vsaj dotlej varen pred tabo.« Nato je veselo odkorakal ih je živel odslej brezgkrbnp tja v en dan. Ali mladost in zdravje nista trajala veifno. PriŠie so bolezni i^ bolečine. — »Umrl ne bpm«, si je mislil, »kaiti Šmrt bo poslaia prej svpje sluge. Da bi ti muke polni dnevi ze vendar minuli!« — Kp se je 6utii zppet zdravega, je nadaljeval svoje prejšnje veselo zivl|enje. Nekega dne mu je nekdo pd zadaj pptrkal po rami in ko se je obrnii, J6 ^agledal za sabo Smrt, ki mu je govorila: »Pojdi z mano! Ura je napočila, kp s« moraž posloviti od sveta!« — »Kakpt se je razburil človek, »ali takp držil danp mi besedo? Saj si mi vendar pi>Ijubila, da boš poslala svoje sluge, preds^S i>Q& prišla sama. t&z nisem videl nikpga&r*^ jgMpiČi«, ga je resno zavrijila Šmrt, »ali ti niS^as ppslala slug« dnigega ž'a drugipat Ali ni j»>|la ^o-, čina^ ki te je vrgia na pP8tel|p? Ali S^ ti ni vrtelp v glavi? Te ni li protin b^i-° del v vs§h udih? Ali ti ni šumeld po uSesih? Ni 11 zpbobpl glodal po tvojifi Celjustih? Se ti ni napravljala tem$ pred očmi? In vrh vsega tega, ali te njl moj ljubki bratec, spanec, sppmnil veak večer name? Nisi li ležal pp nofii, kakpr da bi že bil mrtev?« Človek ni vedel kaj odgovpriti. ydal se je v švpjp modo in je nemo odšel 8 Šttirtjp. K^iet Predan je iijiel vrlega ^lapca. Da je res vri, tp je izvedel Predan pft majjinem dogodku. Hlapec ni slutli, da ga opazuje go^ podarjevo pkp, ko je pčkazal sv«6jo veIjavo, in dejanja, kl se izvrše tako, so najboljSa. Vročega ppjdne je bilo, ko se Je vrnil hlapec s svojijna konjema z njive. Konja je izpregel in nakrmil, kajti vsakdo ki to hoCe vedeti, ve, da žival nima pravoga miru, dokler je Se v vpregi. Pa marsft<Jo tega noče vedeti, da ne bi i mei dela z izpreganjem iji napreganjem. Čredanpv hlapec ni bjl t^pen If* zato mji je morda potem teknil Pbed tem bpij. Moški baje morajo kaditi. Ni še d^ gnano, katera pipa tpbaka i»? boljša, all ona v jutro, ali opoldne, ali pa na ve*-" Cer. Predanov blapec je čislal vse enako. Prav udobno mu je torej bilo pr| srcu, ko je sedel po obedu na kamen do vratih konjskega hleva in je z močno slamo snažil cev svoje pipe, med tem kp je položil okroglo glavo od pipe na hlevno okensko pplico. Ko je zdaj se* ge| po pipi, jp je nejiote sunil in zakpvalila se je v hlev. Že se je hotel hlapej clvigniti, da bi stopil skozi vrata v hlev iii si poiskal svojo pipo. Mahoma pa si tjje premislil. Vedel je, da sta konja legla, vedel pa je tudi, da bi takoj od potrebnega jima počitka vstala, če bi sto¦pll kdo v hlev. Zato je mirno ostftL kJ5r je bil in je držal samo cev Svoje pipe v Ui3tih. Preda^i Je to videl skozi okno svoje S05e. Stopil je k hlapcu in ga vpražal: »Zakaj ne kadiS? Ali se ti Je pipa raz'drobila?« »Ne, v hlev mi je zdrknila. Nočem konjev vzdramiti. Rajši bom počakal, 'da bomo šli zopet na delo.« »Ti si vrl človek«, je rekel Predan in je dal hlapcu svojo, s srebrom okovano pipo. »Vzemi jo in jo obdrži za zahvalo! Tebi se bode gotovo dobro godilo. Kdor spoštuje počitek živrne, bo pravičen tudi napram ljudem. Midva ostaneva, kakor upam, vselej skupaj!« In tako se je tudi zgodilo. fT DVE NARODNI BASNI. Lisica je pogostila ježa. Zvečer ga ni pustila oditi in mu je ponudila prenočišče v svojem domu. Jež je pa le silil, da bi rajši šel domov in naposled se je res poslovil ter odšel. Lisica mu je od daleč sledila, ker bi bila rada videla, kakšna je njegova hiša, da je rajši tam kakor pa v njenem lepem stanovanju pod skalo. Videla je, da se je jež zrinil v neko luknjo v starem drevesu. Ko je pristopila, je čula, kako se je udobno iztegnil bo bukovih listih in polglasno zdihnil: »Moja hiša, moja svoboda!« Ovca sreča volka, pa mu reče: »Ali se hočeš porazgovoriti z mano?« — Volk: »Vedno, kadarkoli hočeš!« — »Zakaj si mi danes zadavil jagnje?« — »Vidiš, to je bilo tako: V jutro sem žejen pristopil k vodi, kjer je bilo že tvoje jagnje. Prosil sem ga kakor oče: Dete moje, ne kali mi vode. Ali kaj, ni hotelo slušati. Pograbila me je jeza, saj bi tebe tudi, in sem ga zadavil. Potem sem ga pa moral snesti, da se ne usmrdi ob vodi. Drugič tega ne bom več storil. Samo pridi mi ti povedat, da je tvoje in dobro bo!« POMNI. 1. Voda je najbolj zdrav^-pijee«. 2. Voda, mleko iti kruh so za zdravje velike v^anosti. 3. Žganje je smrtna voda. 4. V kupici utone veC ljudi k-afior v morju. 5. Pijanec si sam grob koplje. 6. Nihče še ni postal po pijanCevanju1 moder. 7. V vinskem sodu, v pivski CaSi in v žganjski steklenici izvira potok revščine. 8. Skozi pivnico drži pot v.bolnico, v hiralnico in v ječo. 9. Pijanec je grši od živali. 10. Alkohol izžene pamet iz glave, de nar iz žepa, lakte skozi rokav, zdravj« iz telesa, srečo in zadovoljnost iz hiSe. REŠITEV NALOO: a) Vpraš&nja: 1. Solnčni žarek. 2. Ne gre, temvefi nesejo ga, 3. Kadar si lačen. 4. Če več izda, kakor pa zasluži. 5. Dokler jo nosiŠ v obliki leda. 6. Dokler se ne prebudi. b) Naloga: Položi vžigalice tako le: II V X. NALOGE ZA PREMIŠLJEVANJE: 1. Tovarnar je imel 100 delavcev in delavk. Delavce je lahko postavil v 7 vrstah, tako da je bila vsaka vrsta enako dolga, delavke pa v 11 vrstah in tudi tu je bila vsaka vrsta enako dolga. Koliko je bilo delavcev in koliko je bilo delavk? 2. Pastir žene krave na pašo. Ena krava hodi pred dvema, ena med dvema in ena za dvema kravama. Koliko je bilo krav? 3. Oče je dal Tonetu določeno svoto dinarjev in prav toliko Tlnetu. Če pomnoži Tone število svojih dinarjev s 6 in še 9 prišteje, Tine pa pomnoži svojo svoto z 9 in 6 odšteje, imata zopet oba enako število. Koliko dinarjev ima vsak ? 4.frije dečki počivajo na izletu. Dva imata s seboj čokolado in sicer prvi 5 kosov, drugi pa 3 kose. Tretji nima nifc in prosi, naj bi mu dala prva dva tretjino vse čokolade za 8 Din. Delitev sa je res izvršila in sedaj je nastalo vpra« Sanje, kako naj si prva dva dečka porazdelita 8 dinarjev, da bo po pravici< Drugi defiek je rekel: »Jaz dobim 3 di* narje, ker sem na razdelitev 3 kose^ moj tovariš pa dobi 5 dinarjev, ker j^ dal na razdelitev 5 kosov><c Ali je biltf ta razdelitev pravična? : SMEŠNICE. Vseeno. Tinčeka poSljejo po vino. -« Gostilniiar ga vpraša, ali želi b&Iegai ali rdečega. — Tinček: »To je vseeno* ker je za slepca.« 2. Otroško pojmovanje. Otrok (mate* ri): »Ljubi Bog mora biti zelo bolan.« — Mati: »Kako to?« — Otrok: »Ker je včeraj oče rekel, da je Bog poklical na« šega dobrega starega zdravnika k se« bi!« Drngače mišljeno. Mati je večkrat o pomnila deco, naj na večer prav lepa molijo, da bodo lahko spali. Nekega va čera je menil Tonček: »Mati, jaz ne bcw dem več zvefier molil. Jaz sem poskusil in sem spal TaiiKb fudi brez veSerne mo lltve.« Vredno premišljevanja. Triletni Fran ček, ko ga mati oblači: »Mama, kako ja to pri konjih? Ali si v jutro sami obu« jejo podkve, ali pa to dela konjar?« Modern otrok. Mati: »Kaj pa delaš 9 svojo punčko?« — Otrok: »Spat jo devam, mama. Lasi sem ji že spravila a glave, samo zob ji ne morem vzeti ia ust.« Sokrivec. Gospod vidi, kako se izte< guje mala deklica, da bi dosegla zvo< nec pri vratih neke hiše. Gospod ji ho-< če pomagati in pritisne na gumb zvon* ca. Kako se začudi, ko mu deklica re* če: »Zdaj pa morava teči, vratar je ze< lo hud.« Slaba razdelitev. Sinčka vprašajo do ma, kako mu ugaja v šoli. »Oh«, vzdih* ne, »ure so tako dolge, odmori pa tako kratki.«