XXVIII—3 ZVONČEK DR. IVAN LAH: Na kraljev dan. Gledališka igra. O s e b e : Baibica. — Deklica. — Deček. — Večernica. — Polnočnica. — Danica. — Božičnica 24./XII. — Zvezda I., II. in III. — Zvezda l./XII. (uedinjenje). — Zvezda 17./XII. (kraljevo). Pred zastorom ob strani sedi babica z vnukinjo in vnukom. Oba držita v roki papir ali knjigo, kev sta se naučila pesmi za šolsko slavnost. Babica: Meni se zdi, da še ne gre popolnoma dobro. Torej še enkrat! Deček (dektamira): Zdravo, kralj naš Aleksander, In zato ta dan slovesno Jugoslavije vladar, dar Ti svoj poklanja vsak, danes na Tvoj dan slovesno to je srce naše mlado, Ti prinašamo svoj dar. da bo vsak od nas junak. Glej tu četo našo malo, S.prejmi naših src pozdrave, ¦ dečkov smo veseli roj, ki pošiljamo jih vsi; ¦ zovi nas, kralj Aleksander, . sredi sreče, sredi slave m mi vsi gremo za Teboj! dolgo kralj naš naj živi! a Babica: No, bo že! Pa to moraš pri slavnosti pogumno povedati! Pa le glej, da '¦ se Be ustrašiš! m Deček: O, saj se nič ne bojim. 1 Babica: In ne pazabi na kraljevo sliko pogledati, kakor je predpisano. Misli si, ¦ da imaš samega kralja pred seboj. 1 Deček: O, saj bi se jaz tudi kralja nič ne bal. m Babica: Prav praviš. Zakaj pa ne? ¦ Deček: Saj kralj ni nič hud. ¦ Babica: Seveda ne. Celo prijazen je in z Ijudmi se pogovarja, kamor pride. Tudi M v šole je že prišel. m Deklica: Gospodična učiteljica je rekla, da moramo biti vedno pripravljene na M njegov prihod. m Deček: O, saj bi se ga jaz tudi v šoli nič ne bal. ¦ Babica: Menda vendar ne! Saj je tudi on hodil v šolo, kakor hodiš ti, in učiti ¦ se je moral. E, tudi kralj se ihora učiti. M Deček: Babica, ali bo tudi Petrček hodil v šolo? 1 Babica: Seveda bo, kaj pa misliš! Saj kralj mora še več vedeti nego drugi. Deklica: Babica, kam pa je hodil kralj Aleksander v šolo? j Babica: Ko je bil tako velik, kakor sta vidva, je živel kralj Peter v Ženevi. M Tam je hodil Aleksander v šolo. O, dosti težkega je izkusil. Ko bi vidva vse vedela! ¦ Ali vam v šoli nič ne povedo? I Deklica: Gospodična uoiteljica je rekla, da bomo to šele takrat razumele, ko ¦ se bomo učile zgodovine. ¦ Babica: Da, da, to je res. Domače zgodovine se morate pridno učiti. Ampak ¦ nekaj morate vendar že zdaj vedeti. Deklica: Saj vemo, da je bil kralj Peter I. Osvoboditelj r&jen 1. 1844. Gospo« dična učiteljica je rekla, da je to važna letnica v naši zgodovini. I Babica: Seveda je važna. 1844! Gregorčič je bil tudi takrat rojen, pa Jurčič, M to so zvezde naše; vse to se bosta v šoli učila. No, kaj pa še vosta? M 55 I ZVONČEK __________________________________________XXVIII-3 Deklica: Da je bil kralj -Peter I. Osvoboditelj sin Aleksandra Karadordeviča in vnuk slavnega Karadorda. Babica: No, kdo pa je bil Karadorde? Deček: To pa jaz vem. Karadorde je bil srbski junak, ki je premagal Turke. Babica: No, vidiš, nekaj že veš. Pa jih ni mogel popolnoma premagati. Turkov je bilo mnogo. To so bili hudi ljudje. Celo k nam so prihajali in so otroke s seboj v sužnost jemali. To bosta vse zvedela, ko bosta čitala Jurja Kozjaka. Karadorde pa se jim je tiprl in ves srbski narod z njim. Od takrat je že več ko sto let. Kaj pa je bilo potem? Deček: Potem se je tudi kralj P&ter boril s Turki, rekli so mu Petar Mrkonjič. Babica: Da, to je res. Od takrat je minilo že petdeset let. To je bilo leta 1875. v Bosni. Deklica: In potem se je kralj Peter oženil na Cetinju pri črnogorskem knezu s kneginjo Zorko in Aleksander je bil rojen na Cetinju kot drugi sin. Babica: In potem? Deklica: Potem je kneginja Zorka umrla. Babica: t)a, in ostali so trije otroci. Kralj Peter je odšel z njimi v Švico. Deček: Zakaj pa ni šel v Beograd? Babica: Tega ti ne razumeš. Takrat so tam vladali drugi, ki niso mislili na to, da bi nas osvobodili. Kralj Peter se je vojskoval tudi v francoski vojski proti sovražnikom, zato so ga ljubili tudi Francozi in so ga povabili v 'Francijo. Tam je živel s svojimi otroki. Ko pa je prišel njegov čas, so ga poklicali v Srbijo in so ga kronali za kralja. Deklica: To pa jaz vem. To je bilo 1. 1904. Tako smo čitali v šolski čitanki. Babica: No, vidita. Takrat pa še ni bila vsa Srbija osvobojena, zato... Deklica: Zato je pa kralj Peter zbral vojsko in srbska armada je premagala Turke v slavni bitki pri Kumanovem. Babica: Da, to je bilo 1. 1912. To je bila balkanska vojna. Takrat smo začeli tudi mi pričakovati, da nas reši srbska vojska. Deček: Babica, kje pa je bil takrat Aleksander? Babica: Kje? V vojni je bil. Saj je bil poveljnik glavne armade, ki je zmagala pri Kumanovem. On je prvi jahal na čelu svoje vojske v osvobojeno mesto Skoplje, kjeT je bil nekdaj dvor kralja Dušana Silnega. Kadar boš velik, pojdeš v Skoplje in iboš videl, kako velik je bil njegov grad. Tam so vladali Turki od bitke na Kosovem več kot 500 let. Deček: Ali se Aleksander ni nič bal Turkov? Babica: Kaj bi se bal! Saj je bil junak. Junak se nikogar ne boji. Ali se jih ti bojiš? Deček: Jaz... jaz se jih tudi nič ne bojim. Babica: No, vidiš. Sedaj se jih tudi ni treba bati. Takrat pa so bili še močni, a Srbi se jih niso bali, zato so zmagali. Kaj pa je bilo potem? Deklica: Potem so se hoteli vsi Jugosloveni osvoboditi in uediniti v eno državo. Avstrija se je tega bala in je napovedala Srbiji svetovno vojno. Babica: To ni prav povedano, ampak Avstrija je Srbiji napovedala vojno in potem je nastala svetovna vojna, ker so se vse poštene države zavzele za Srbijo. Najbolj pa katera? Deklica: Najbolj Rusija. Babica: In tako je prišlo naše osvobojenje, ki ga slavimo dne 1. decembra. No, zdaj smo pa pozabili na deklamacijo. Deklica: Saj znam. Babica: No, le poizkusi! Vsaj začetek. Deklica: Novo pokolenje. Aleksa Šantič. 56 XXVM-3____________________________________________ZVONČEK Na vrelu bratstva oprali smo svoje oči In duše, trpeče v stoletju nezgod, in zdaj nismo več slepi, so spletle v eden se venec: oprali smo madeže, grehe in kri en dom je sedaj, en kralj in en rod — in zdaj kot bogovi smo lepi. Srb, Hrvat in Slovenec. Babica: No, dobro, dobro! Pa le glej, da boš lepo iz srca povedala. (Vstane.) To je lepa pesem. Posebno tam (prime oba za rame) Na temelju bratstva zgradili smo hram, ki nihče ga več ne razruši, nov plamen v svetišču zažgali smo tam z novo mislijo v duši. Deklica: In svete molitve dviga se glas v nebo iz src milijonov: O, Bože bratimstva, ti vodi nas in varuj nas zlih faraonov! Deček: Babica, zakaj pa pravi pesem: varuj nas zlih faraonov? Babica: Zato, ker so tudi faraoni še na svetu. To so tuji vladarji, ki narode zatirajo. Ko bosta velika, bosta čitala, kako smo živeli v prejšnjih časih m kaj je pretrpela Srbija v svetovni vojni. Zdaj je ravno deset let, ko so morali iti v hudi zimi čez Albanijo vsi: narod, kralj Peter in vojska, matere, žene in otroci . .. Deček: Bahica, kje pa je bil takrat kralj Aleksander? jfl Babica: Kje? Z njimi je bil. Pravi kralj natoda nikdar ne zapusti. ]H Oba: Pripoveduj, babica, kako je to bilo. H Babica: Ne vem vsega, draga moja. Mi smo takrat živeli kakor v tuji ječi. Samo od daleč smo slišali, kaj se godi. Kaj so pretrpeli ubogi Ijudje, vedo le zvezde nebeške, ki so svetile na njih nočno pot. ^J Deklica: Jaz bom pa čitala knjigo o tem. H Deček: Jaz bom pa gospoda učitelja vprašal. r^t Babica: Torej drugikrat bomo govorili o tem. Zdaj je čas iti spat. B Deklica: O, da bi se mi vsaj sanjalo! ^ Babica: Še v sanjah bi bilo strašno. Le poglejte zimo zunaj! Tako je bilo takrat — oni pa na begu, brez strehe in hrane... (Odhajajo.) — Premor. S Zagrinjalo se dvigne, v ozadju zvezdnato nebo, na odru zvezde: deklice v belih oblekah z zvezdami na čelu. Plešejo kolo. (Zvezdno kolo. Počasi ob spremljevanju godbe.) .^J Deklica (privede dečka za roko, ko ples pojenjuje. Oba gledata čudoma prizor. Zvezde zagledajo otroka. Ena izmed njih nosi številko »17. XII.« [zvezda Aleksarv _ drova], druga »1. XII« [zvezda uedinjenja], Večernica, Polnočnica, Danica in dr.) ^J Zvezda L: Kdo sta pa vidva? H Deklica: Midva sva... (preplašeno) jaz sem Jelica. ¦ Zvezda II.: In ti? M Deček: Jaz sem pa Saša. ¦ 'H Zvezda I.: Od kod pa sta? ¦ Oba: Iz Ljubljane. Zvezda III.: To je ono belo mesto med gorami, ki ga tako redko vidimo. Deklica: O, mi pa vas vidimo skoraj vsako noč. jfl Zvezda II.: Ali nas poznata? jH Deklica: Ne, ne poznava, ker ste druga drugi enake. fl 57 ZVONČEK__________________________________________________XXVIII—3 Zvezda I.: Kako sta prišla sem? Deklica: Ne vem, kako. Babica je naju položila spat in potem sva šla kakor po mehki beli cesti navzgor. Zdelo se je nama, da sva prišla pred široka vrata, ki so se sama odprla, in nenadoma sva stala tu med vami. Zvezda III.: Kaj pa hočeta od nas? Deček: Jutri je kraljev dan in bova pri šolski slavnosti deklamirala. Zvezda I.: To je lepo. Zato se danes tako blešči naša sestrica, ki nosi napis tega dne. Danes je njen god. Zvezda 17. XII.: Jaz sem... (Stopi iz vrste in se zopet vrne v krog.) Zvezda L: Zato rajamo kolo okrog nje. Deklica: Zvezdice jasne, mrzle in krute, pripovedujte, ko se umikala ali ste videle vojska je srbska tiste noči v albanske gore? Zvezde (otožno): Videle smo ... Deklica: Dejte, povejte trpljenje teh velikih dni, ko se rodila je svoboda naša iz solz in krvi. Zvezde: Ne moremo ... Deček: Tudi jaz znal bi rad, kaj junaki trpe, ki gredo bojevat se v sovražne gore. Večernica: Težko je zgodbo povedati časov velikih, ko padala carstva so pod verigami sužnjev vkovanih od udarcev junakov, ki v boju svobodi prinašali žrtve so svoje neštete. Zvezda 17. XII.: Tudi jaz videla čete sem znane brez mira blodeče po potih ponočnih, in gledala sem na pota snežena, kjer luč le brleča dajala gorkote je njim, ki so legli ob njej, in sredi noči sem zrla sirote, vojake očete in matere, žene, vojake in kralja sred zime ledene. VeČernica: Naj knjiga skrivnosti se vsa razodene to noč, ko spomin nehote se probuja iz davnosti one, ko zemlja je tuja postajala grob domovini. Polnočnica: Čez gorske vrhove, čez skalne grebene od stene do stene se vojska je vila, iza njimi vso zemljo tema je pokrila in Kosovo ipolje... Danica: Kot jasen spomin se je v dalji svetilo in klicalo v pesmih je slavne junake, da oživelo bi mrtve grobove, ko zove jih narod ob uri nesreče. Večernica: Videla matere sem obupajoče, stiskale k sebi so deco premTlo in koče iskale, da toplo ležišče bi dale njim, ki so hranile jih s srčno krvjo. Ob ognju so stale na polju, ko mrzli vetrovi so vili okolo, in temni mrakovi so zemljo pokrili, ko burja je zimska zavijala deco jim v smrtno odejo. Polnočnica: Ob poti ležali junaki so gladni in s snegom hladili si žejo morečo, ko smrt jih objemala v uri je nočni in v sili brezmočni še enkrat so klicali sladka imena, ki za nje borili so dolga se leta, da v slavi mogočni bila bi oteta njih domovina, in zdaj jih objemala smrt je ledena. Danica: Zjutraj ležali so združeni v smrti. Tam, kjer pogasnil je ogenj ponoči, 58 XXVIII-3____________________________________________ZVONČEK ' črna ognjišča po belih bregovih postaia grobišča so njih, ki sovražnik jim vladal je v tihih domovih, kjer majka živela samotna je v koči in žene in deca, ki v žalosti tožni, ubožni zdaj čakajo božje pomoči. Večernica: Sredi vojakov in naroda hodil je kralj sivolasi, ob palico trdo opiral je trudne korake, zamišljeno zrl je predse in videl usodo je naroda in domovine, ki šel je na Golgato v potu trpljenja, da sužnost izgine, da zbere junake na boj in da vodi vse brate v kraljestvo svobode življenja. Polnočnica: Obstajal ob stražah ob poti, bodril je junake, pomagal siroti, dokler ni omagal in v gorski samoti na vozu Iesenem, ki vlekli so voli utrujeni ga, potoval je on, kralj, ki usoda ga je izvolila, da vodi svoj narod iz robstva v svobodo. J Posedal z vojaki ob ognju ponoči, 1 prezebal je z njimi I in kljuboval ziroi v bolesti pekoči, " on borec svobode, ki v Bosni ponosni boril se za narod je Peter Mrkonjič, ki vodil je čete na Kosovo polje in v Srbijo staro, Kumanovo, Skoplje in Bitolj, na Odrin in Skader in v morje Jadransko ... Danica: In zjutraj zganile so čete se v snegu J ležeče, predramile ude premrle J in šle so naprej, zapustivši za sabo I sledove — grobove njih, ki so ponoči J prešli iz trpljenja v nadzemske višave, 1 kjer jenja se boj in začenja se mir, 1 da se počijejo od bojev in slave. 1 Polnočnica: In sredi noči zadonela je pesem 1 bolestno glaseča se v burji, viharju, ki nosil jo s sabo je v strašnih udarci po gorah albanskih, odmevajočo do zvezd . . . Večernica: Danes še srce presune bolest neizrazna, ko čuje se pesem ta tožna, odmev teh noči, ko tujina sovražna J spominjala je na dom srečnejših dni. I Danica: Spremljala pota je njih, ko temota 1 pokrila je nade in polna dobrote jim lila utehe je v žalostna srca, da zopet zagledajo strehe domače, kjer plakajo deca in matere žene . in čakajo njih, da se vrnejo srečno. I 59 ZVONČEK__________________________________________________XXVIII—3 Zvezda 17. XII.: Zapojte to pesem za god moj današnji! Zvezde (pojo): Zar je morala doč ta tužna nesretna noč... Tamo daleko ... (Kratek premor. Vse gledajo zamišljeno v tla, kakor da se nečesa spominjajo.) Deklica: Pripovedujte še, zvezde nebeške! Zdi se mi, da šele zdaj razumevam, kod je šla pot. ki vodila je v svobodo našo. Božičnica: In prišel je božič. Na nebu blestela se v svitu žareča je zvezda božična in z jasnimi žarki nad zemljo gorela, oznanjala praznik ljubezni, ko sreča največja se v svet je nesrečni vrnila, ko pesem miru je iz nebes zadonela in angelski zbori so peli hozana nad hlevcem bornim, kjer v slami nastlani ležalo je dete, Sin matere svete, da svetu oznani nov nauk ljubezni, ki vlada nad nami, da v njem odrešenje prinese ljudem, ki bili so nekdaj iz raja izgnani, da vsem bi oznanjal mir, srečo in spravo; in zvesti pastirji ob njem so klečali in hvalo dajali Bogu na višavah, ker bile skrivnosti so njim razodete. (Božič gre v spremstvu čez oder. Zadaj igra godba božično pesem.) Polnočnica: A tam po planjavah, po gOTah in brdih pomikale v noč so se čete neštete in niso čutilc te sreče največje ... Na skalah so trdih, s snegovi pokritih, ozirali se po rešitvi in dalekih svitih, ki pot so kazali jim dalje brez mira. Božičnica: In božič dospel je in šel čez deželo. Veselo so peli mu nekdaj zvonovi, sprejemali vase ga tihi domovi, a zdaj zapuščene so bile vse koče, v njih matere žene v bolesti mrjoče in gladni otroci. In šel je med njimi, le oni, ki šli so v tujino neznano in tavali zunaj po zimi so hudi, polegli so v postelji s snegom postlani in čakali njega, ki šel je v daljavi. Darovi njegovi jih niso dosegli; le glas je njegov se razlegal po mrtvi planjavi: »Pozdravljeni, bratje in sestre, ki v zimo in mraz ste 'bežali zavoljo pravice, veliki in mali, sprejmite iz dalje moj tih blagoslov! Kot vas so i mene izgnali Herodeži kruti v bogastvu in slavi, dokler ni prišel povračila jim čas.« Danica: In zjutraj, ko zarja je dan naznanila, so stali ob morju utrujeni, gladni in čakali ladij, da v njih prepeljejo 60 I XXVIII-3_____________________________________________ZVONČEK iz zimske se smrti v naročje pomladi. In prišli so zadnji od njih, ki so šli. Kot sence pokrili so skalne bregove in čakali solnca in roke dobrotne. Tam daleč se skrila je njih domovina, in gledali so čez daljave temotne, od kod jim zasije spet svobode dan. Večernica: Tako so ležali in dvigali k nebu roke. A daleč še bil je rcšilni pristan. Priplavale ladje čez morsko so plan in dalje čez morje jih pot je vodila, da vrnejo se, ko napoči njih dan. Polnočnica: Videla ladje sem v noči na morju, prijadrale so do solunskih bregov, in čete so skrile se v temnem pogorju, kjer boj se začenjal je nov ... A deca in matere v daljni tujini iskale zavetja pri srcih so dobrih i daleč od ljubljenih svojili domov. I Zvezda 1. XII.: Le jaz sem sijala iz dalje in čakala ure, ko pride moj čas. In prišla je zmaga. Takrat posijala sem jasno med vas. Vrnili so se zmagovalci — junaki, pozdravila jih domovina je draga, na praporih svobode radostni znaki, Ijubezni in bratstva veliki ukaz. Za njimi otroci in matere bedne vrnili so zopet v svoj topli se dom. Premor: Zvezda I.: Zdaj slišala sta povest -Zgodovine. Deklica: Oj, hvala vam, zvezdice! — Zdaj šele vem, kako se je rodila svoboda naša. Velika je bila bolest domovine, velika je zdaj radost naša. (Zvezde začno ples. Godba in petje »Bože pvavde...«) * * * (Posamezne dogodke iz pripovedovanja zvezd morejo kazati žive slike v ozadju.) 61