gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 11. marca 1868. Gospodarske stvari Vodnikovih besedah Naznanilo gospodarjem bé! Naj vam zatoraj Gep v mladost za t ; drag sodelavci in ljubi kme kteri semena gozdnega drevja potrebujejo. Po c. kr. deželni vladi je gosp. Jan. Schraňz-hofer iz Wiener-Neustadt-a poleg Dunaja poslal kmetijski družbi naznanilo, da ima semena gozdnega tovalci in vrtnarji, tudi jaz spregovorim prijazno be sedo ; prepričan sem, da ste vlani veliko drevesec če- pili y ali bo z ^ig^iiv^au ogiu , ua ove viaui v ciirvu urcvoocU in da radovedni pričakujete časa, da se pokaže, ceplj kaj ali nič. Znano mi je, da Vas je veliko po m prav dobro cep i ti znate; a deželi, ki dobro drevja na prodaj y ki ga nalašč in v posebni napravi ki se pritožujejo, da tjihovi veliko jih je pa tudi pij y nočejo roditi (Kleng-Anstalt) zato prideljuje, da gospodarji dobo seme ktero gotovo kali. Poslal je družbi nekoliko tega semena na ogled, ki je res izvrstno lepo. Ceno je nastavil nizko in sicer za cent akacijevega semena (Akazien) po 18 gold, semena črnikastega bora (Schwarzfôhre, Schwarz- kiefer) po 45 gold. borovega semena (Weissfôhre, Weisskiefer) po75 gld. smrekovega semena (Fichten>) po adja, ali da se le kaki šamri iz njih izraščajo. Kdo je tega kriv? Jaz mi morebiti ne bote tega bi rekel, da ste sami tega krivi, čeravno jel Morebiti niso bili vaši cépi taki, kakoršni bi bili morali biti, in s tem ste krivico novocepljencem in samim sebi storili. — Pri dati lep pijenju je veliko, in skoraj bi rekel y največ na P ker v njih tiči rodovitnost, zdravje in 44 g old. mecesnovega (Lârchen) po 68 gold. Kdor želi to seme videti, ga lahko ogleda v pisarnici kmetijske družbe. Odbor kmetijske družbe ljubljanske. od rast drevesa. Da pa se bote vi, kteri napačno cepite, sè svojimi cepljenci hvalili, berite toraj pazno, kar vam povem Cep * imenujejo let ta mladike z vrhov sadnega drevesa Jemati se morajo Priporočilo sadjerejcem z od tistih lahnih in pa rodovitnih dreves in sicer 9 eJ y ki k v i š k m na Inč strani dre kako ravnati sè cepici. Slavni sadjerejec J. K. — bodi mu zemljica lahka kakor tudi svetli knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek neumrlega spomina sta me enkrat še čisto vesa rastejo; nikoli pa iz postranskih vej, ki bolj tlam kakor pa kviško silij žlahnj y kajt s takimi cépi po drevo bo le proti tlam, ne pa kviško rastlo s lab ej Ne jemljite jih č trani drevesa, kajt mlađeg telja nekega dne v šoli obiskala. Lahko si so in po burji )olj odrgnjeni Ne j emlj ite jih iz senčneveje, kajti potlej mislite, ljubi bratje in sodelavci, kako se mi je srce bi drevó preveč kviško rastlo kakor smreka, ne pa na- treslo, zvedevšemu, da bodo mili knez v šolo prišli, in kaj se ne bi bilo? Kajti misiil sem si mlad podučitelj razen. da mi gré za greškov v veselj gla y glejte J II UllOiii. »CU1 OX 1111 a U. ^UM-lAVltCiJ, J-/ Cep* ako bi mi svetli knez očitali po- čvrste, oklj moja skrb se je brzo spremenila Al ko me mili gospod tako prijazno nagovorijo, popk morajo biti zdravega lúba, ki imajo lanskem lesu pa cvetne lesne y pa lep stržen, ki na ni ne crn ne rjav In 5) se morajo le jemati od zdravih dreves, ki V Y UO^IJ ^ y UL1C ULI 111 gUOjJVJU. J. IJ CL£JL1\J ±± predno se ž njimi cépi, zato se morajo dobro shraniti, in sicer tako-le: Na vrtu se poišče na senčni strani kak pripraven kot, in ko so cepi v butarice rahlo povezani in po sorti za-znamnjani, vtaknejo se skoncema en palec globoko v mokro prst, in pokrijejo, da dež in sneg na-nje ne gré. ko se \ njimi cepi, v Ce zmrznejo , morajo se prej, vodo djati, da zmrzlino iz njih potegne. Se boljše je pa, če se kaka posoda s prstjo napolni in se cepi va-njo zgorej receno, se potem v kak potaknejo, kakor je bilo hlađen kraj postavi, toda ne v zaduhljivo klet, ali vjam- mco. Spomladi, ko pričenja gorko prihajati, se denejo na mrzleji kraj, da ne odganjajo, ker potlej niso pripravni za cepljenje. Iz tega malega cépi se ne smejo jemati: 1) od tacih dreves, ktera imajo y kar sem rekel y lahko se vidi, da kako bolezen y postavimo y raka y rjô ali pike in druge oskrumbe; kajti novocepljenec bi gotovo potem isto bose ne smejo jemati za cepe tako imeno- lezen imel / vani vodeni poganjki, to je, tište mladike, ki iz debla ali saj iz vej blizo debla ali pa iz korenin naravnost kviško poženó; dreves, ali s takih, ki ne smejo se jemati z nerodovitnih včasih rodé y ker novocep- ljenec potlej tudi nerodoviten ostane in se pozneje prelet zamuda. Zapomniti si cepiti mora; to pa je za vec grd, zdrav ali y je treba, da je novocepljenec tedaj lep ali bolan, rodoviten ali nerodoviten, kakorje bilo drevó s kterega je bil cép vzet. Se nekaj.: Ce so pa shranjeni cépi zeló zvenéli in zmedleli vodo 7 se, kolikor jih je bilo v prsti, postavijo v naj ali naj se v krompir ali jabelko vtaknejo v V V UUU y CLIL JLJLCLJ OV-» Y i\i Ul-U^FH ail JO(U^II\U Y tai\UUJU y (là spet oživé. Toliko cepa pa, kolikor ga je bilo v vodi ali vrsti, se pri cepljenju zavrže, kajti tisto ne sme v divjak priti. ževni, in z muzevnimi cepi se kajti medli divjaki pošiljajo. Tudi se ne smejo cele mladike v divjak vtikati; ko tri popke, k večemu pri debe- nekoliko zvenelimi cépi se bolj mu- bolj medli divjaki cepijo Slovstvene stvari. Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz Ritter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. Iz neutrudnega peresa ucenega slovanskega jezikoslovca, gosp. dr. viteza Miklošiča je meju spisi cesarske znanstvene akademije zopet na svitlo prišlo novo, sicer kratko (na 30 stranéh vélike četrtine) a vendar jako važno i zanimljivo delo o „slovanskih meseč-nih imenih." Velikánsko trudoljubije dr. Miklošiča je v raznih obširnih spisih Slovanom prižgalo novo luč o domačem jezici starih i poznejših časov. Molčeč o vseh drugih Miklošičevih, posebno dobo porodivših knji- gah tukaj mimo gredé v misel jemljem samo njego- vega staroslovenskega slovarja toliko zaslugo, kolikoršne pred njim še nej imelo nobeno slovansko delo te vrste. Kar je rečeno delo na svitlem, mogó našega jezika glo-boka pravila premišljati i preiskavati tudi tisti, katerim brani prilika, z mudnim i neprijetnim prebiranijem iz rokopisov zajemati prave zakone velikolépne slovanščine. Miklošičev slovár je ogromna razstava neizmernega blaga, katero trudu je pisatelj po mnogoietnem, neprestanem znesel iz neštevilnih, težavnih, prašnih, obledélih rokopisov iz raznih vekov staroslověnské pisave VraČaje se k spisu o „me seč ni h imenih", opominjam, da namerjam bralcem podati kratek posnetek imenovane knjige ter samo tu i tam dostaviti kako svojo opombo, ne kakor bi svojeglavno trdil: tako je, a ne drugače , — nego samo da povem, to meni dozdeva, i morda napak dozdeva. sečna imena hočem vrstiti v latinském, zdaj po kole- kako se to ali Me- darjih navadnem redu. Gospod dr. Miklošič tekój v začetku svojega spisa govori : Uže često so jezikoslovci i starinoslovci preiska-vali slovanska mesečna imena; ali do zdaj se nobeden še nej polótil, raztolmaciti vsa mesečna imena, kolikor je navadnih ali nekdaj bilo navadnih raznim slovanskim podajam jezikoslovnim tovarišem narodom. Spis, kateri 7 7 so manj mocni, pa ne bode samo vseh slovanskih meseČnih imen našteval nego tudi tolmačil po zdanjem stališči jezikoslovnega znanstva. V tem delu se bode često kazalo, da nekatera imena drugače tolmačim , nego preiskovalci, kateri so o njih pred menoj pisali. Tudi sem přiložil slična me- vec muzga v cep sečna imena drugih, sorodnih i nesorodnih jezikov, cep ne sme vec lejših divjakih, štiri imeti, zakaj divjak V ce tudi močán, ne more cele mladike rediti in rane celiti šamar iz tacega rad zřaste. 5 In zadnjič mora tudi med čepom in divjakom neka primera biti 7 to je 7 na debeleje divjake morajo tudi da ali bolje podprem svoje tolmačenije ali da razbistrim, kako so se taka imena zdevála." Sploh mi je uže v tem kratkem uvodu oméniti : pomotna je misel, da so bila domaća mesečna imena zdanjih narodov nekdaj prava mesečna imena, pravi letni razdélki, kateri so imeli četek 7> 1 đebeleji cépi, na drobneje pa šibkeji cepi priti; zakaj? Se ic ^ub&LU , aau^i jv> UHU iviooauou» w uaivuv OUUUMUHU z rimskimi mesečnimi imeni. Iz početka je „listopad" po astronomii določen za-konec. Nej težko dokazati, da je to nastopilo potem kader je bilo kršćanstvo narode seznanilo to vsak lahko previdi. P. Petroleum ali kamnoolje. značil samo čas, v katerem listije pada z dre vij a, a ne po astronomii določenega letnega razdelka, ne meseca. Kader so bila znana rimska mesečna imena, začela se je beseda „listopad", vendar največ samo v pisavi, Petroleum je koristno na 3 strani: petroleum je sve cava in dá kaj lepo luč; nevarno trdno rabiti po nekterih krajih je tedaj le, ako se varno ž njim ne ravná in dobro očišćeno ne kupi, ker se sila rado vžge; petroleum je zdravilo zlasti pri garjah živin- za „october", po drugih za „november." Jasno je iz tega, zakaj mnogo domaćih mesečnih imén omahuje v svojem pomenu, kar so ne- kateri sodili da je zato, ker se je ime tega meseca pre- skih del se že ozdravi živina 7 enkrat se namažejo gar je ali lišaji 7 m veči- JVi \J£J\JLL W f 1 £JL Y ilia y petroleum přežene bolhe in uši na želji, repi itd. neslo na drug mesec; jasno je dalje, zakaj se domača imena počasi umikajo pri večini izobraženih narodov, pa da, sem ter tijà temna, latinska imena, katera so se zdaj Ena žlica petroleuma se vlije v škropilnico in z vodo pred tisočlétii najprvo glasila ob tiberskej reki dobro premeša, in s to vodo se poškropi repa, zelje itd. odmévajo po vseh krajih zemlje." --„Slovanska mesečna imena se opirajo: ali 7 na 83 rastlinstvo, ali 2. na živalstvo, ali 3. na vélike pri kazni v naravi, ali 4. nazemljedelski posel, ali 5. na v é r s k e o b i c a j e, ali 6. na red, po katerem se vrsti, mesec za mesecem." Vendar g. Miklošič piše, da imen 6. razdelka nej v slovanščini, kajti slovenska imena: prvnik (janu-arius), druj nik (februarius), tretnik (martius), ka-tera našteva Sacharov, imenuje slovničarsko izmišljetino. Na konci svojega delà pisatelj dodaja imena, katera so Slovani pobrali od tujih narodov, i tista, katerih do zdaj še nej mogel iztolmačiti. Mesecem so izmej u rastlinstva imena dale naslednje besede : Bob, brěza, cvět, črěšnja, dob (d^bi), ječmen, klas, lipa, list, mur (v ruskem po na-rečiih: muri gramen, murava =z zelena trava, muravyj z= zelen, blg. mora vi = zél, — k temu jaz dostavljam : nsl. murava = neka temna trava, srb. murava = nekaka trava u moru. Vuk), roža, sviba (hartriegel), trava, trn, vrěsi (heidekraut, srb. vrijes, vendar mije pristaviti, da je v novej slovenščini meni samo znano : resa = heidekraut, a ne : resa), zelen, zoriti, želt (žliti), rž. - ! f Izmej u rivalstva: Grč ti (rus. bokogrěj februarius, ker ta mesec živina ide iz hlevov da si ogreva boke = strani), črv, izoki (strsl. cicada), koza, kymati (nsl. kimati), mleko, rjuti (brullen), volk. Izmeju vélikih prikazni v naravi: Babino lěto (mlrus. September, polj. babie lato, Marcinkowe lato, — dodajam: nsl. babije leto, altwei-bersommer, kader okoli sv. Martina solnce za nekaj časa prijetno greje), gruda (scholle, frostscholle), jar (pomlad), jesen, draga (weg), brod, led, ljut (mlrus. l'utyj februarius, od lj utega mraza), liga ti (strsl. ližujeki, (lažujak), martius, čas ležnjivega vremena), n oriti (čšk. únor, ounor feruarius, unořiti ab-sumere), pazder, pro-si-jati (prosinec), solnce (rus. solnovrat, december, uprav sonnenwende), s tudi (kàlte, strsl. student december), suh (sušec), trošiti (trusiti, mlrus. trusym december, zeit des schnegestô-bers), zima, žar (srb. žar julius, nsl. pražnik dorr-monat, blg. gorešnikit julius). Izmeju zemljedelskega posla: Kola (nsl. srb. kolovoz augustus), kositi (mlrus. šinokos julius), mlatiti (dolsrb. mlošny mjasec novem-ber), obroč, praha, sějati (mlrus. siveň September, ker se takrat ozimína seje), sěči (strsl. sěšti), srp, vino, žeti (gorsrb. žneňc, žene, augustus, ker se v njem žito žánje). Izmeju ver skih o bič a jev: Božič, ebennaht, maša, novo lěto (zachopny mjasec januarius, zachopis anfangen, liineb. nivaglutuf januarius), rusalija (pfingsten), svadba (starorus. svadebnyj februarius), svěča, svét (sveti, hrv. na otoci Krku : svetačni, november, der monat der feier-tage, — moja opomba: če to nej skrajšano nam. sve-svetačni?), vsi svéti (nsl. vsesvéščak november, vseh svetnikov mesec), Andrej, Demetrij (blg. dmitrov-skijit october), Elija, Ilija (blg. ilinskijit, srb. ilij -štak, ilijinštak, ilijnski julius), Jurij (nsl. gjurgevščak, to je: jurijevšcak aprilis), Gregor, Jakob, Ivan, Krč s (moje vprašanije: ali bi ne bilo bolje, to ime štéti meju vélike prikazni v naravi?) Luka, Magdalena (hrv. na otoci Krku: mandalenski julius), Martin (gorsrb. měrčinski měsac november), Mihael, Peter (hrv. na Krku : petrovski, blg. petrovskijit junius), Filip. Od tujih narodov pobrana imena: Aprilis (strsl. aprili»), majus, martius (hrv. srb. marač). Kakor vidimo, gosp. dr. Miklošič tu našteva samo tista na posodo vzeta mesečna imena, katera tudi prosti narod rabi. (Dal. prih) Slovansko slovstvo. * Druga knjiga je ravnokar izšla v Zagrebu od akademije jugoslavenske pod naslovom „Rad jugoslavenske akademije znanosti i umetnosti." Zanimivi njen obsežek je: Gradja za glagolsku paleografiju od V. Jagića. — Riedko slov. pismo u vatikanskom rukopisu od dr. Fr. Račkoga. — O mo-slovačkom granitu i hrastovih u Hrvatskoj od Lj. Vu-kotinoviča. — O vremenih u hrvatsko-srbskom jeziku od A. Vebera. Pokret na slavenskom jugu koncem XIV. i početkom XV. stoljeća od dr. Fr. Račkoga. — O zukalih i glasilih kornjašá od Ž. Vukasovića. — Brojna vriednost slova A od I. Berčića. — Književne obznane : De mutatione contiguarum consonantium in linguis slavicis. Scripsit M. Hattala od Gj. Daničiča. — Srpske narodne pjesme iz Bosne i Hercegovine. Skupio B. Petranović od V. Jagića. — Grammatica della lingua serbo-croata (illirica) compilata da Pietro Budmani. Fascicolo II. od Gj. Daničića. — Pridjani so tudi knjigi: izvodi iz zapisnikov akademijnih in imenik knjig in druge umotvorine, ktere je akademija přejela v dar. Ozir po svetu. Detornori na Kranjskem. Gosp. dr. Valenta, slavnoznani učenik porodni-čarstva (babištva) v Ljubljani, je izdal knjižico pod naslovom „Zur Statistik der Kindesmorde in Krain", v kteri daje razgled, koliko novorojenih otrók so umorile matere od 1835. do 1866. leta, in ki so bile sojene v ljubljanski deželni sodniji. Število vseh detomorov v omenjenih 31 letih znaša 228, pa jih je bilo gotovo še nekoliko več, ker 1850. leta so ustanovili za Dolensko v Novem mestu kresijsko sodnijo in kar se je od tega časa přiměřilo detomorov na Do-lenskem, bili so v preiskavi novomeške, a ne ljubljanske sodnije. Med temi 228 zarad detomora zatoženih bilo jih je 153 zavoljo pomanjkanja dokazov izpuščenih, ena je med preiskavo sodniji ušla, 74 pa jih je bilo zarad do- kazanega detomora obsojenih. Gospod profesor si je prizadjal pri teh 74 ženskah poizvedeti vse, kar se tiče njih starosti, stanu, starišev, premoženja, obnaše itd., in je po natanjčnih teh pozved-bah přišel do sledečih sklepov: Vse morivke so bile čez 20 let stare — največ jih je bilo med 20. in 30. letom. Veliko tacih je bilo vmes, ki so že po dva ali več otrok imele. Večidel so bile neomožene ženske. Omožene ali vdove so vse že več otrók imele. Največ je bilo tacih, ki so bile še pri stariših domá in pa^ dekel v službi. Čem bolj sirova (neomikana) je ženska bila, tem bolj je morivka. Nobena morivka ni bila Ljublj an čanka. Le ena morivka je bila hči nezakonskih starišev. Ženske, ki so prvega otroka imele in ga umorile, so bile večidel sicer poštenega zadržanja; one pa, ki so že več otrók imele, večidel niso bile nič vredne. * Pomočkov, da bi otroka od sebe odgnala, ni skor nici in sočutno me pogledovala od strani, kakor da se nobena rabila. Pri onih, ki so prvega svojega otroka umorile, e skazala, da je sramota (strah pred stariši, brati itd.) ila detomora kriva ; one pa, ki so popred že več otrók imele y so bile siromaštva nadloge krive. Ženske ^jcuoivc, ki so svojega prvega otroka umorile, ou v^^ci. ocm jxa^ui uiug ocuci prvi ga večidel zadušile (ena je otroka zadušila, potem ku- poleg Milice. Prec ko smo zavžili juho, izroči Ljude- bi me bila milovala zastran skrivne zvezdice mojega nekdanjega upa, ki je zdaj za vselej izginila ter zašla v večni zatón." dvorani nevestine tetike smo naj prej vošili srečo , potem pa vmestili se krog ženitvan- so novozaročnikoma ske mize obedu. Jaz sem kakor drúg sedel prvi hala, meso od kosti zrezala in Savo vrgla); one pa, ki so že več otrok imele, so ga umorile s tem, da nalašč niso pri porodu nobene pomoči iskale. Ženske, ki so prvega otroka umorile, so ga večidel umorile svinjam dala, kosti pa v vitu njegov sluga pismo iz pošte. Tebi nič meni nič domá, druge zunaj doma. potisne ženin pismo v svojo listnico; al kmalu ga potegne zopet iz nje, da bi pogledal poštni pečat, odkod mu doide list. Od tega trenutka pa je postal Ljudevit ves drug clovek. Tako je bil raztresen da ni vedel " O * «XX laûucogu , ut» m vcuw, kaj se okrog njega godi. Ko smo prvo zdravico napili Detomorov je v gorenskih krajih več kakor drugod ženinu in nevesti, prične Ljudevit, ne zahvalivši se, (menda na Gorenskem nezakonsko nosečo huje sodijo nami klicati in kričati: „živio!" z kakor drugod). Detomorov je čedalje več. yy y> Kaj za Boga mu je?" — vpraša me Milica. Sam Bog vedi!" odgovorim jej. „Gotovo v Večidel so detomorivke noseće postale v pustu, pri pismu, ki ga mu je strežaj v dosti nepriležni čas iz- rekrutbi in pa ob žetvi. ročil, Očetje nezakonskih otrók nočejo skrbeti za svojega druge znamenite novice." pričakuje kakega važnega naznanila ali kake otroka: med vsemi so bili VI» • • ULI zeló nepristojno, ako bi poleg svoje mlade zaročnice bral kaka važna sporočila, pa jih danes — v najvese-lejši dan — odkritosrčno ne razodel svoji ženki. 7 za nadaljuje prijatelj moj mojo _______ w Po- bolno dušo slednjič vendar ni bil več v stanu nadvladati svoje ne- kakor bi kr- Da bi bil saj strpljivosti. Pritisne si ruto na obraz y mogel kam odpotovati, pomoč bi mi bila ; alvseje tiščalo vavil iz nosa, ter naglo odide iz sobe. Milica gleda f I Y • v i* •! V M • 1 A0iirkm*Av>rk rw o rvn (i v me, da se brez ne m bo. dušo. moje nazočnosti nihče nikamor ganil osupnjena za njim lastno roko tedaj sem si mogel mesariti srce Odpravili smo se proti cerkvi, v kteri se bilo 77 Zadnja zdravica bila je napita ? ženina pa ni nazaj Milica je bila vsa iz sebe; kakor v omed- je imela zvršiti poroka. V prvi kočiji se je vozila ne- levicah je sedela za mizo ; meni pa je plamtel obraz vesta sè svojo staro teto; v drugi jaz z ženinom v več od sramote da ženina ni nazaj, nego od obilo za- VVŠOfcC* OVj O V U j U Obai V lUUU. V UlUgl | CK) u Cl /J^UIUUIU j V ------------/--------------J 7--O ostalih pa priče in svatje. Ženin je bil resnoben in za- vžitega vina, s kterim sem si — kaj bi tajil želel mišljen, kakor po navadi; v nobeni stvarci se ni bil nekoliko ohladiti svoje ranjeno srce." A a m ^ A A ^ *m -m A a* ■ w I ■ spremenil. Njegovo lice ni sijalo v žaru nestrpljive 77 Ker glavne osebe zemna ni bilo več pri mizi 7 radosti, kakor je obično pri srecnih zaročnikih. Peljaje začnejo se zdaj tudi ostali svatje čudno pogledovati. se z menoj govoril mi je mirno in hladnokrvno o svo- Drug za drugim vstajajo od mize, stiskajo glave ter jem posestvu, in kako če sedaj gospodarstvo zboljšati; začuđeni šepetaje svoj : „kako 7 prašal me je za sovete gledé poljá in Vinogradov, Pa Ljudevitov strežaj kaj y kam?" itd. Zdaj izročí Milici skrivaj maj hen listič. za česar se navadno ženin na dan poroke še ne zmeni ne. Přebravši podá mi ga z bridkim obrazom 7 češ 7 naj cerkvi nisem odvrnil _ v r o Cl od zaročnikov. Bila sta to tudi jaz zvem zadržek. Stalo je na listeku s svinčni- res 7 kakor se reči more, lep par. Milica, slika njež- kom to-le zapisano: „Izgovorite me pri svatih, kakor nosti in milobe; Ljudevit pa čvrst mládenec, razlika v njunem značaju prej in danes. Nevesta, sicer vedno tiha in krotka, nepokazajoča na sebi nikdar ne sence kake žalosti ali druge strasti, je zdaj bila nemirna; kleče pred oltarjem je neprestano preli vala solze. Al kaka veste in znate. Kliče me od Vas glas, kteremu se ne morem in ne smem ustavljati. Ako Bog dá, kmalu se ----- Nikarte se ne srdite na-me! r —" vrnem. Ljudevit. So zavladali občutki sreče, ali so jo uznemirovala kaka druga skrivna in žalna predčutja? sam Bog Nasproti pa je bil Ljudevit, po naravi sicer v hajdmo po-nje vedi ! vseh čutilih iskren, v prejšnjih letih poln živahnosti m akoravno „Vès osupnjen o tem naznanilu sem svatom hotel zagovarjati ženina, da so prišli na njegov dom znanci obiskat ga; al videl sem zdajci, da izvolil sem si slab izgovor za svojo prisiljeno laž. „Naj jih pripelje sem! VioîrîmA nn.nio — žadoní od vseh strani. Zasuknil sem od vsake naj manjše reči raznemirjen 7 bled v lica zdaj 7 7 vendar pa ves miren in hladán 7 7 celó da ptujcih sreči reč tako, da svatje dalje niso silili po u* ------se ve da ---: " kterih v resnici nikj er ni bilo. s „Dogovorjeno je bilo po ženitvanskem programu, da zvečer ob šestih se bodo odpeljali novozaroceni in njih tihimi besedami prične šepetati Milici na ušesa utolažil njen nemir. — Obadva sta odgo varj ala jasno in spremstvo na ženino v dom. Kočije so čakale o dogo-razumljivo na navadna vprašanja duhovnikova. Cerk- vorjenem času že zunaj vprežene; vse je bilo priprav- Ljudevit vzdigne svojo mlado so- ljeno za odhod, samo — ženina ni bilo od nikodar. Slednjič se svatje razidejo, kimaje z glavami, vsak čudno se zvršé. veni obredi prugo v kočijo,, vsedši se poleg nje Jaz sem se vozil se staro gospo, ktera je molceča sedela ob moji, des- dogodbo po svoje sodeč: vsi pa soglasni v tem 7 da 85 ženin je člověk brez značaja, brez vesti in srca. Ko Slovanom. Dobili smo slovansko društvo in krstili ga nečno ostali smo sami v dvorani: stara gospá namreč, „Slovanska beseda". Vsako domoljubno srce je uže jaz in nevesta, ktera pa ni nic govorila in menda tudi davno čutilo, kako živo potrebno je v vélikem mestu, nic slišala; kakor kamnit kip sedela je nepremična in kakor je Gradec, ki šteje na tisoče in tisoče prebival- gledajoča pred-sé. Tudi meni je bilo tako hudo pri cev raznih slovanskih plemen, središče, ki tujcu vsaj srcu , da nisem mogel dalje gledati tužne sirote toraj iz grada doli na polje, ter premišljujem storiti v tej zmotnjavi. Tu mi pride na misel ; grem kaj da 7 naj poiščem Ljudevitovega strežaj a, ter ga vprašam, v«. iivu oiu v auorvv^a vjuia v oiu 111 ai uiati tu^ cvat 01 j kod je prejel list, ki ga je bil med obedom izročil go- uže po krvi sorodno. Mnogo se je uže prej posveto- da od nekoliko nadomestuje preljubo domovino, spominja ga častitljivih domačih šeg in navad, stavi jéz potujčevanju, ki ne miruje prej , dokler člověku ne zatare zadnje iskrice slovanskega čuta v srci in ki brati to kar si je spodu, oparjen Najdem ga kmalu, al bil je ves preplašen in valo, kako bi se tako društvo dalo ustanoviti; vselej pa Pravil mi je, kako ga je gospod njegov stra- je spodbil početje ali tuji upljiv ali pa različni drugi hovito ozmerjal s tako ostudnimi psovkami, kakorŠnih zadržki. Da je lastna mlačnost in neki indeferentizem, še ni nikdar čul iz njegovih ust, in to I t • 1 • ni v hipu bilo > ko ga je prejel, za njim zato, ker pisma ki se tako rad polastí člověka, uže kaj časa bivaj o čega prinesel. Dospělo na tujem, na cesto oviral začeto delo, to je, žalibog ! pismo ravno, ko smo se mi k venčanju v tudi res, in tako je ostalo zmirom vse pri starem. Clo- pa je cerkev odpeljali. Dalje je pripovedoval strežaj, da mu vek se je moral le čuditi, ko je našel toliko svojih ro- gospod med obedom zaukazal osedlati konja m da naj ga ter čaka jakov tù 7 se še celó v srce ga je moralo zbosti, ko je videl, da poznajo ne, da drug za druzega ne vedó. skrivaj ga peljati skozi zadnje duri kraj gostoobraščenega loga. Strežaj je storii, kakor mu Res, da smo imeli „Slovenijo", ktero je pred tremi leti je ukazano bilo. Zdajci prihitel je gospod za njim, dal nekoliko rodoljubnih dijakov tukajšnjega vseučilišča mu listić za nevesto, urno zajahal konja, njemu pa je ustanovilo z namenom, da bode sčasom podloga večemu W* V AJ XAV f VU WV J WbJl JUL V/ CIMJ MVU J / J J » še ves nevoljen zaukazal, dokler se svatje ne razidejo, društvu, toda „Slovenija" je ostala le dijaško društvo, naj nikomur nič o tem ne pové, listič pa naj skrivaj Dijakom ni bilo dano dvigniti se više, kakor jim dopu- ščajo skromni dohodki. Tirjatvam sedanjega časa in Milici dá. Potem pa je odplul gospod proti cesti m kmalu izginil za prašnimi kopit ko ptica dirjajočega vranca. oblaki, ki u so se dvigali izpod obcnim potřebám pa tako društvo ni več moglo ustre- Imeli smo tudi česko pevsko društvo, v kterem zati. Slišavši to naznanilo nisem mogel mirovati. Zau- so se shajali večidel jjuaoavDi iu ua^uamiu iiibclu uuu^ci uiii uvau. kažem si tudi jaz osedljati najživahnejšega konja Cehi a tako smo bili ou ou oiiajan v wiuui iu vjuui y ai taivu ouiv um râZCGp- ljeni in bratje tujci med seboj. Da se tej neslogi v ter wuuvm ui Duu* j vouuijau ua ) ul \ auuvjov^a x\uiij a* y tui J uiijvj. uíuu wvuvj« jl/ui uv tvj iavuav^í ▼ odjaham proti bližnej poštnej postaji, kamor sem že v okom pride, podalo si je nekoliko prvakov tukajšnjih požni noči dospel. Tukaj mi je povedal poštar 7 da je slovanskih rodoljubov bratovske roke in ustanovili so Ljudevit K. pred tremi urami v največi naglici v nalašč vsem zaprekam vkljub novo veče društvo. Na prapor najeti poštni kočiji dalje odpotoval, in da ni imel s seboj so mu napisali krasno načelo : pospeševati omiko, buditi nikakega spremljevalca, in tudi nobene druge reči bil narodno zavest in pod svojim krilom, kakor druga očet- Ili IUU1 uuuvug UX Ugw X WJ. , Uli uaivuuv aucuuv iil ^v« o » vjitu Ui^ivvi ^1 ^O jele prav lahno, praznično opravljen in nenavadnega njava na tujem, zediniti tukajšnje sinove in hčerke vseh srditega obraza." (Dal. prih.) slovanskih rodov, kajti le sloga in vzájemnost nam more dati boljšo bodočnost. Posebne zasluge pa, da je izv go- Gašpar pa njegova svoboda. Spisal Fr. Zakrajšek. recih želj postala resnica, imajo Slava jim! nedeljo 7 prvi vrli dan naši imelo društvo „Slovanska beseda" bratj e Cehi. marca meseca je Gaspar duhta tam v borjaci, Oh, kako zamišljen je! Nekaj mu zdaj misli vlači Grozno, grozno sèm ter tjè. Kaj mu nek znad čela sije? Kaj mu tak žari v o Čeh? Glej, njegove domišljije „Svóboda" je strasni meh. Da le usta bo odpiral, Gaspar brusil bo zobé, Vse sladkobe bo požiral, Glej , v klobuk se smeje že Jel kljunače, jerebice Kakor sirkov kruh zdaj bo Struklje s sirom in potiče t Kar ob nahajal bo Svoboda Talisman za oj zlato slovo vse ljudi, Krvavice vulgo mul'ce svet na novo, 3 'z ust cedí. Přerodí se Gašparju s Prišli spet Bog utrdi le čeljust; Ker življenje skor postane Odsihdob le večen pust. mane cente Tice pečene na Priletijo dol na tla, Meneštre, moćnika, polente Ne bo treba več domá. Danke in klobáse vprek Tam po gozdu kakor čulj'ce Bo pobiral, — dober tek! Srake zginejo in kavke, Mrčesov ne bo več klel, Polovino ino davke Bo plačaval, kdor bo htel. Teletino in pisčanee, Pa meso, al ne prvi svoj občni zbor. Za prvomestnika je bil z enim glasom naš občespošto-vani mladi učenjak in slovenski literat gosp. profesor dr. Gregor Krek izvoljen. Gospod dr. Krek ima vse sposobnosti za svoje mesto, zato se nadjati smémo, da bode društvo z njegovim vodstvom izvrstno rešilo svojo važno nalogo. Vodja pevskega odseka je naš slavnoznani skladatelj gospod dr. Benjamin lp a vic, telovadstvo^ pa vodi izborni tolovadec g. Vilj em Ponec, vpo rodu Čeh, ki se je izuril pri práškem „Sokolu". Število udov narašča dan na dan in to nam daje nado, da bode društvo kmalu na trdnih nogah. Hvaležnega srca zakličemo tedaj vrlim ustanoviteljem: slava! mlađemu društvu pa: Bog daj srečo! Maribor 27. sveč. K. je bil v narodni naši Žlaht od konj no vince ino žgance To dobi vse zastonj bo stikal Zaj'c po polji ne Kar v stran zdaj s pusico Sam na raženj se natikal, Sam se pekel, belil bo. t 7 Tak si Gaspar domišljuje Zdaj prihodnje svoje dni, Smelo žitje v zvezde kuje Epikur ostrmel bi! «1-00%. *) nedeljo 23. svečana čitalnici ples v kostumih. Gospoda teerdajs in Gerber sta prevzela vodstvo tej veselici. Vabilo se je razun članov čitalničinih tudi mnogo drugih Slovanov iz mesta in okolice. Ob osmih zvečer je bil lep venec gospej in gospodičin, pa tudi veliko gospodov v krasni dvorani zbranih. Sprejemal je gosp. Berdajs goste in pa člane, voditelj plesa bil je gosp. Gerber. Veči del gospodičin je prišlo v rokoko-kostumu, med gospodi se je našel Poljak, Kanak, «ugio« ov 0»ujtui žokajem itd. Izvrstno je bil po g. Gerberju vredjen Anglež se svojim Dopisi. kotilon. Med počitkom smo zopet slišali narodno našo pevsko društvo, od kterega že dolgo ni bilo ne duha ne sluha. Do zjutra je trajala zabava da ČA. ±JU ZuJUUčt JC ti čij cXLtX Ziciucivc*, u« je vliks » v, Naj konečno še apeliram na si. odbor čitalnični bilo ve- Iz Gradca marca gledé na narodni napredek jako Prvi dan t. m. je bil dan tukaj šnj im selje. y važen ♦ Dobro došlo nam bode obljubljeno. Vred 86 naj vprihodnje mlade društvene člane v napravi takih LipeTrost, za njega namestnika veselic -večkrat podpira. Iz Ljutomera tajnika V. S. Ivan Jamšek, za blagajnika za marca. napreduje, ima že zdaj 84 udov. Napravila je dozdaj Naša čitalnica vrlo uršič; za odbornika pa g. Ivan Loz ej Tone « * v j »u vuvvt uiuui j/l. * » « u xj v û v/j , Z U P â n y m Jože Vrtovec; za oskrbnika čitalničine knjigarnice m veselice in bilo je zmirom vse polno. tega meseca bo spet zvečer tombola s petjem nedeljo 22. pa Fr. Mrcina > se vsi člani uljudno vabijo. sednik dr. Ploj o 19. Z arnik o slovanskih odnošajih v obče. kteri Govoril bode tudi prvo-temeljnih postav in dr. V, uljudno prosi > da ; učitelj poddraški. Odbor zdaj še vec novih udov pristopilo, ne domačih, temuč tudi vnanjih, posebno iz bližnjih vasi > 20 nov. saj vstopnina znaša samo 50 nov., mesečnina Odbor. v Iz Sevnice na Staj. kïljig P HHI^H WÊ ^H Pa knjigarnici imamo že nad 300 raznovrstnih ? ktere si sme vsak ud izposojati nje bode v naši Čitalnici beseda z glediščino igro „Filozof" nedeljo 22. dne t. m. domoljubi na noge! Borimo se hrabro za vse dobrega Tedaj kar je «« UV^U. "V11UJV WW UIUUIU £JOt YOt» , n Ć»J. I ti kakor in kar je moč. Ako ne bo posebnega in tombola. Uljudno vabi na ta večer vse častite dru- zadržka, odpre se čitalnica na vélikonočni pondeljek. Nadjamo se obilo gostov iz okolice pa tudi od drugod. Program za to slovesnost se gotovo oznani po ,,No- štvenike odbor. Iz Železne Kaple na Koroškem 6. marca. G. Š. Imeli smo v tukajšnji čitalnici 16. svečana lepo veselico, vicah." Posebno vé vipavska in ajdovska čitalnica, raz-pri kteri se je združilo prav veliko družbenikov. Za- veselite nas obilno sè svojimi udi, kajti v našem okrogu Začela se je veselica s petjem. Po dokončani pesmi so pa Je naša čitalnica prva za ipavsko ustanovljena. Bog ? poprijeli častiti gosp. Maks. Bornšek, prvosednik daj! da se še ktera druga soseska za čitalnico vname čitalnice, besedo in v tehtnem govoru razložili namen saj brez branja in omike dan danes ni napredka nikjer ! in korist čitalnice, veliko veljavo slovenskega jezika Ker ravno dopisujem, naj še omenim, da vinska cena in potrebo, da ga znamo. Živa resnica so bile besede je pri nas zeló padla. predsednikove med druzimi te-le: „Slovenski jezik se ne govori samo po Koroškem; ni ga jezika ) razsirjen po svetu, kakor je jezik da bil Iz Ljubljane. (Iz odbora kmetijske družbe i. dne tega meseca) naznanjamo dalje, da predloga dr. Jan. tako daleč Pojdi na jugu do morja; našel boš po Hrvaškem slavenski. Ahačiča: zarad izdajanja listov za poduk v gozdnar- Dal- stvu in zarad prvega letošnjega kmetij skega izhoda v matinskem, Srbskem itd., da slavensko govorijo kakor Boštanj na Dolenskem sta bila odseku za glavne ti. ----- . ... Prehodi ogersko, česko ti« x luiiuui v^uioav; ^ \juoi\w j poljsko, jujui c* v oiw uvajvav/j ui u6tuiuv povsod boš našel svojo slavensko žlahto. Slovenski jezik Spisek gozdnarja moravsko deželo, družbine zadeve v prevdarek in sporočilo izročena. in ne ve ka- Dimica o osnovi distriktnih gozd narjev, ki ga je lani izročil družbi kmetijski le oni malo čisla, ki svetá ne pozná košni ljudjé po svetu živijo. Podoben je tak člověk je bil v prevdarek izročen pomnoženemu gozdnarskemu nevednemu otroku, ki misli, da celovško jezero je naj- odseku, kterega je dr. Bleiweis naprosil, naj bi kmalu veče morje na svetu, in da unkraj Ljubelja je že sveta poročal o njem zato, ker bi sporočilo to dobro došlo konec." Pokladal je častiti govornik poslednjič pričujo- deželnemu zboru, ki bode o isti stvari sklepal, čim na srce > naj spoštujejo častitljivi materni jezik in Dr. Bleiweis je gozdnarskemu odseku podal 1844. vsegdarvneti bo]o za svete pravice njegove. — uiuuui rvu cci/Otj „Í.1UVXV/ in kJuucuivuYu uomoau J izjava, rvicit» uw je segel lepi govor vsem pričujočim v srce. Po govoru napravo živih méj iz belega trnja, ter ga prosil, naj Globoko tečaj Novic" in Schenkovo nemško knjižico, ktera V f uci bilo je zopet petje. Iz Narina v košanski fari V susca. V-č. presodi te spise, predno se natisnejo v občni poduk. Gosp. Faber je prevzel to stvar v sporočilo. — Po Lansko leto je za glavnega župana sv. Mihela bil iz- tej seji, ki je bila jako živahna, v vsem pa vendar do- volj en gosp. F. Cv., in přetekli mesec t. bil Je v se brovoljna, je gosp. Schollmajer pokazal odboru na , g. Andrej za letošnje leto potrjen. Ker pa lansko leto niso bili Kranjskem přiděláni amerikanski fižol dohodki zadostni, da bi se bili županijski stroški po- Brus pa dvojni amerikanski krompir y ki plćiCćill y 01\1uui11 ov iv; ťvy y uci uv/j v/ ui vovaa jl vu v 1VVA vj Vi wb ^vu^/t iuiuaj vukvjijí« i^uv^/vm au ▼ zraven dacarskega davka še 12 gold, od sto v župa- Ljubljani sam sadil; eden je izvrsten sad za živež člo- sklenili so letos, da bojo poleg druzega oštirji pred ga Je leti prejel od gosp. misijonarja Skopča in ga v v se nijsko kaso plačevali. Res enmalo preveč je to za veški, drugi prav debeli pa za živinsko krmo; oba sta uboge oštirje; vse bi se vendar potrpělo, da bi le župa- bila vsa leta zdrava. nijam od viših pravic kaj več pomočí prišlo. Gosp. F. soboto je mestni zbor o zadevi začasne Cv. je res mož, kteri si veliko prizadeva, da bi kaj suspenzije našega župana imel sejo, v kteri, kakor smo na noge spravil; al kaj pomaga, ker vse prizadevanje že zadnjič povedali, mu je si. c. kr. deželno predsedstvo predložilo nektera uradna pisma, ki se tiče j o te liV^V U^l Ui T 11 y Mil llkWJ ^/VlXllA^Mi y A^vi t wv malo vspeha ima. Kadaj vendar pride čas da v uradnijah bode naš i. i\auaj vcuuai ^iiuc uao , vac* v oirv j/iv/uivííiiv u^umviu uvuuuu ^iuuíu , x»* >~>^ v.v ljubi domači jezik res domá, kakor zadeve, in pa županovo pritožbo zoper suspenzijo Seja Po smenovati, kadar jim pride slovensko pismo v roke? dobro triurni seji je vsled §. 87. mestne postave obve- se spodobi? Kdaj se nekteri uradniki bojo nehali po- je bila skrivna, zato ne moremo popisati razprave Kdaj ne bodo prisiljeni, ampak radi obravnavali s ljal zborov prvi sklep od 6. svečana s tem sporoči- da večina, doslednja (konsekventa) v svojem sklepu JLJt Vi UM JL1 VJ V/ \y V4 V/ JL V JL JL KJ A AJ V U + y LU VII A I^VIA V A. ^ * * JLi VIPA* k/ slovenskim ljudstvom slovenski? Res žalostni časi so Še. Bog daj kmalu boljih! Iz Podđrage 6. marca. ljivo pričakovali, dobili smo vendar 18. dne u. m. Česar smo tako nestrp- naredbe od 27. sept. lom, ua v vvjiijci^ uv/oiuuujm ^uv/uuva* vuwwy » w» t vjvlu ui^ivj/u^ vendar priznava vladine nagibe zarad izredne politične Zborova manjšina je htela y nam- reč čitalnico v Poddragi. smo se blizo leti trudili za to stvar Sisifovim potrpljenjem > se Pa naj nova bo! društvena postava izpolnila je našo željo, saj tako člověk bolj ceni tisto reč, ktero s trudom pri- še odlagati sklep -—do sodnegadne sokolovskega, kteri je danes. Visokocenjeni advokat gosp. dr. Razlag je přišel iz Brežic, da zagovarja zatožene. Gosp. dr. Toman je za 2 dni přišel v Ljub- odkodar se je v nedeljo zopet na Dunaj vrnil. dobi nego ono, ki jo zlahkoma doseže. Ako se dre- ljano Zbornici trgovski m obrtnijski ljubljanski, kteri je UU KJ i. y uu^vy VJ11VJ y Ai J VJ ^ilCIU» V/illM) UVUVUVi AA1VV UV U JL V I^UVIUIV* * 0 J J J 7 ------ J' vesu brani na kviško, si pa ta čas toliko bolj korenine gospod doktor tajnik, so namreč zarad novih pra- V ZiCjLUIJU IŽt&Olil IU ivicpi, VAO, puioiu luilivu i- aoio V A A , ni "»J J*" wuuw HTOuijottv/ w^uiottw ~vwě»» in lepše mladike poganja ter veliko in dobrega sadů nektera vprašanja, na ktera je zbornica odgovorila obrodí. Tako upamo, da bo zdaj čitalnica še krepkejša tako-le: vprihodnje naj zbornica ima 24 odbornikov, zemljo razsin in krepi da potem toliko lepše raste vil ki naj jih dobó avstrijske trgovske zbornice došla dne marca je bila vo- ki so skupaj samo ena skupščina, in ktere volijo postâlâ» - ▼ UUUVÍ1JV J ItVJ J V^ y jl • UUV Uitti V« J v Ulll« V VJ~ litev čitalničinega odbora. Izvoljeni so: za predsednika V nedeljo to je v si skupaj ? ki imajo pravico voliti in saj 2 gld. davka placujejo. Gosp. dr. Toman je odboru tudi o želez- kovati nici ljublj ansko-belaški poročal in potrdil, kar se bere po časnikih, da je ministerstvo volja, državnemu zboru v sklep kmalu predložiti to zadévo, o kteri se bode tukajšnja družba kmetijska še posebno obrnila do c. k. ministra kmetijstva. Do pondeljka je še Čas, da volilci za kup-čijsko zbornico dajo svoje volilne liste ali svoji davkarski gosposki ali jih pošljejo v Ljubljano zbornici sami. Naj se podvizajo, ki še niso napisali volilnega lista. ) kajti v teh bukvah se opira vse na dobro pre- vdarjene večletne skušnje in vse je našim šegam in navadam primerno, sicer pa tudi v prav lahko razum-ljivem jeziku popisano. Iz vsega je sedaj očitno, da so bile te bukve našim gospodinjam in kuharicam res potrebne. Včeraj so homeopata gosp. dr. Ma der-ja pokopali. Spet stekli na ! Pribincah okraja črnomalj- ki imel o vac (Matica slovenska.) Odsek za izdavanj dne t. m. imel svojo sej y v kteri se knjig skega so 22. svečana gospodarju, ki JG xuiui \j \j v av>» zbolele 3 s takimi čudnimi^ prikaznimi, da je gospodar Je m okrajni gosposki v Crnomelj in naznanil y kaj se Ijevidom, ki jih bode v slovenskem jeziku izdavala šel med njegovimi ovcami godi. Preiskava živih dveh in ene „Matica", / f u . ° Víl_lV> , XVI odločila oblika Meierjevega atlanta, čegar stekle. ki je že poginila, je do dobrega spričala y da so Od kodi pa steklina pri ovcah, to se je tudi listi so 15 palcev dolgi in 12 palcev visoki. Prvi snopič, kmalu našlo. Isti gospodar je imel 6 mesecev starega ki pride na svetio, bode obsega! bé Evropo in Avstrij Kj m elj toviti, se določi, ko iz Gote, Hildburgshausen da se dadó izgo- vad0 zakadil psa, ki je 27. januarja začel divjati, se zoper svojo na- in Du v ovčji hlev, in naja dospó odgo Matica je t. m izmed Otto podil; drugi dan ga je dal vstreliti. ves hripav ovce po hlevu Wagner-jeve zastavščine kupila si pravico, izdajati Vod ,Laibacherici" ni bil všeč nedolžni „Veseli po- ( k kop y kteri se je izročil g. Levstiku y da govor", ki so ga pripravi za natis Meseca prične se tiskati v krasni seku naznanil psihologije po da j daj prila če ne prej ga prinesle poslednje „Novice", ter pravi izbudil občno nevoljo." Dokler nam ne ime- Gosp. Lésar je od- ktere so da J6 y y i Là UUU11 \J KJ VJ 1JL V/ U V Y V i J \J • A^V/UklUl lAU/LUL UV nuje oséb, da vidimo, kolika gromada jih je Iv 4* /% m rv r« /\ ^ /\ d^t 1 ^ ^ rk %r\ n V^ A TT/\ M n í i y in ----J ----f------J —----MCI C OU, J G j lOUCIUU J ua j Vy J,uuv;ua UtïUlja — M. Cigale prevzel spisovanje fidna laž. Sicer pa že željni hrepenimo po tem rečemo Je ,občna nevolja ponuja rokopis „Početni nauk o zemljopisu po pa je predlagal, naj bi se spi- Matici Schubert so van j e izročilo S1 o v e i biti do Velike yy L i n d n e r - j i" in da ravno ta pisatelj M i , . u „»lovensko-hrvaško-srbske s 1 v , ~ v. g. Žepiču, in je oznanil, da g. Vesel „o 1 i k a n e g obéta bojo kramljati o „tukajšnjih per-kar slovenskih Časnikih", da tako marlj spisuj e y noči. in predlog slovja, mogel poslati obžaluj Odsek pritrdivši na sito temeljite kritike dali, kar bode izlegla. (Nekterim naročnikom „Lire SionskeTretje leto teče sedaj, kar sem bil začel izdajati „Liro Sionsko", vendar pa ima še sedaj skoraj tretjino njenih naročni-da utegne dovršen kov poravnati naročnino na-njo. Primoran sem toraj Marnovemu še y enkrat in zadnjikrat opomniti, da ne odlašajo dalje izrekši, da se g. Qigale loti dušo- jn m[ pošljejo do*konca tega meseca, kar mi gré. Neljubo bi mi bilo, ako me primorajo po drugi poti da se „slovenski S taj v tiskarnico k o 1 e d a r j za se ni 1869. leto je naznanil g. dr. Jan. Bleiweis, da mu je došlo že iskati nekoliko v se okop y vendar Je izrekel, da bi dobil y več in med njimi tudi zabavnega, matičini y svojega denarja ali pa celó njih imena očitno naznaniti. Toliko, mislim, prevdari lahko vsak sam, ako že noče podpirati naše šteno, ako tirja kdo vrh truda še materijalne škode od domaće stvari, da je vsaj nepo- knjigi primernega obsežka, bodi-si v prozi ali poeziji, onega, ki se za-njo trudi. — Denar naj se mi pošlje z Napr o sij humorist y se naj y še posebno naši iz pošljejo kmalu vredne tvarine tedaj t mojim napisom v Bistrico (Post Illirisch-Feistriz). Kdor bi skih zale Poletne očitne preskušnj >lah v tukajšnjih se hotel imeti „ L. S.", nun- lahko jo dobi za gld. y , ktere štejejo 1123 ucenk, so spet poka kako izvrstno se deklice odgajaj o v tej šoli v pri meni ali pa pri gg. Giontini-u in Lerherju v Ljubljani. France Grbec. (Dramatično društvo.) Dramatično društvo bode raznoterih predmetih. Posebna hvala gré tudi učiteljem občni zbor imelo 15. dan t. m. ob 10. zjutraj v čital- ki so res kakor očetj ničnej dvorani. Vrsta razgovorov bode ta: 1. prvosed- št. Jakobske mest med svojimi otroci; želeti bi bilo le večega prostora, nikov govor, 2. taj niko vo "poročilo, 3. blagajnikovo po-kajti v 2. razredu je natlačenih 100 fantičev. ročilo, 4. razgovor o prenarejenih pravilih, 5. pogovor zaradi začasnega odbora, kateri bode društvo vodil, do- Gosp. Mat Sch ki ^ Ksup. XÎJ. «I u^/ Y KJ v li 1 ClU^l f - je ze mnogo zaraui zaoasLitîga. uuuura, materi uuuc monstranic in druge cerkvene oprave, pa tudi veliko kler vlada prenarejena pravila odobri -----——w vvi » f v/uv v^/jLavu j ^ ^ ▼ vAiuv aicr v ičiLičt pic/no»! ej cíne* glavna uuuuii j u* nasveti posa- drugih umetnih stvari izdelal, kakor na priliko krasno meznih družábnikov. Zvečer ob 7. uri bode društvena sreberno majoliko, ki so jo rodoljubi štajarski 1861. veselica zopet v čitalničnej dvorani. Nje program je : leta poklonili gosp. dr. Jan. Bleiweisu, naredil j rav- nokar prekra monstranico ktera J v cl J prolog, UJ „X U O O i" od imenom „davek od kapitala" zadeval premak-jivo posestvo, hiše in zemljišča, to je od vrednosti teh posestev (po odbitih dolgovih) bi se na leto plačevalo od premakljivega posestva 5 desetinek, od zemljišča (grunta) 4, od hiše pa 3 desetinke od enega odstotkov ali percenta. Kapitali do 800 gold, bi bili tega davka prosti. (Od 100 gold. 1 odstotek je 1 gold. Ce 1 gold, ali 100 krajc. razdelimo na 10 desetinek, iznaša vsaka desetinka 10 krajc., tedaj 2 desetinke 20 kr., 3 des. 30 kr., 4 des. 40 kr., 5 des. 50 kr. itd., ki bi se vrh navadnega hišnega ali gruntnega davka še kot „davek od kapitala" plačevali za vsaki sto). Res, da je država v denarni stiski in mora dobiti dohodkov; al vsak minister (in minister Plener je to odločno rekel) se je bal že zdaj visoke davke še povišati ali nove vpeljati. Naj tedaj sedanje ministerstvo resno pre vdari, predno stori kaj, kar si, gledé na nadloge zemljiščinega in hišnega posestva, ni upalo nobeno prejšnje, sicer z uboštvom države onemorejo tudi državljani, in kaj bode potem? Državnim poslancem pa je sveta dolžnost, da vladi odkritosrčno povedó, da zemljiščem in hišam še novih davkov nakladati nikakor ne gré. Naj se davki in to prav veliki naložé na reči, ki spadaj o v vrsto potrate, gizdavosti (luxus), ošabnost, naslednost itd., naj se znižajo visoke uradniške plače itd., sploh tam naj se išče denar, kjer ga je veliko, ne pa tam, kjer že en sam goldinar člověka hudo stisne. — Princ Napoleon potuje po Nemčiji, zakaj? — se ne vé; gotovo ne, da bi se kratkočasil. — Rimska vlada še ni nikakoršnega odgovora dala avstrijskemu poslanců grofu Crivelli-u, ki bode še le 24. dne t. m. vmesten za poročnika avstrijskega. — Na Turškem čedalje bolj vrè. Žitna cena v Ljubljani 7. marca 1868. Vagán (Metzen) y novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80 — banaSke 7 fl. 56. — tursice 4 fl. —. — soršice 5 fl. 45. — rži 4 fl. —. — ječmena 3 fl. 48. — prosa 3 fl. 40. — ajde 3 fl. 60. — ovsa 2 fl. —. — Krompir 1 fl. 80. Kursf na Dunaji 10. marca. 5% metaliki 57 fl. 80 kr. Ažijo srebra 113 fl. 75 kr. Narodno posojilo 65 fl. 70 kr. Cekini 5 fl. 54 kr. Loterijne srećke: V Trstu 4. marca 1868: 32. 5. 30. 58. 35. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 18. marca 1868. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.