Letnik X» 47. številka. Posamezna številka stane 20 v. Maribor, dne 14. junija 1918 listu: — . K 12 — - : fc , 1-20 taf Avstrü«s *—- teto . ; C » 15*— ! Številke MuVnapfčv.' r -7 . ; ' v <£&&éxìètvG In tisprsvsilitvo Maribor ulica. S. ~ T«i*l©ss St. 113. imeBa^Masi ^-Neodvisen -političen list za Inscraii ali oznanite se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih: —. • popust „Straža** izhaja v deijek in petek popot Rokopisi se ne HredaSltvoBi se more g(t| veak San ee 11-19. ure dopo! Kriza. Poljaki so na dvad rie vnem posvetovanju v Kra-ko' em sklenili, da Zahtevajo odstdp sedanje Seidler-‘eve vlade, S tem sklepom j9 postalo oöito, da S e idler T parlamentu nima več večine» Sedaj nastane v-pradanj«, ali nastopi kriza za Seidlerjevo vlado ali sa parlament. Nemškonacionalni politiki že izjavljajo, da hi pomenil za Nemce Seidlerjev odstop vojno napoved. Ker so se vladni krogi Že zadnjič izkazali zelo slabe, ko bi trebalo nastopiti proti nemškemu gibanju z vso resnostjo, ni izključeno, da se ludi tokrat ustrašijo nemških groženj. Potem bi imeli v bodočem čalsu ali odkrit ali prikrit absolutizem s Seidler jem na čelu. Prikrit absolutizem bi obstojal v tem, da bi vlada ne zaključila parlamenta in do najskrajnejše sile ne nastopila s § 14, Naravno bi bilo, da Seidler sedaj odstopi, ko je ugotovljeno, da vi parlamentu nima večine, kajti normalno misleč človek sodi, da je parlament vendar več nego Seidler. Tocta saj vemo, da je dandanes že vse mogoče, tudi anormalne reči., Vsak Seidlerjev naslednik bi imel vsaj začetkoma lažje stališče, ker bi ne bil politično tako obremenjen. Mi Jugoslovani mirno čakamo bodočih dni» N al se zgodi karkoli, mi se s svojega stališča ne premar knemo niti za las. In to je glavno v sedanjih časih, ko se vse tako hitro spreminja. Toggenburg - Gayer. Nepričakovano, tudi za politične kroge, je prišlo do demisije notranjega ministra grofa Toggen-burga. Sicer je bilo znano, da grof Toggenburg ni užival posebnih simpatij pri nemških strankah, ker ni odobraval njihovega počenjanja na volkstagih in ker je neprestano opozarjal na njih nevarnost, toda ko se je uklonil, da je izdal naredbo za okrožja na Češkem in odredbe za politična preganjanja Jugoslovanov in Cehov, se je mislilo, da je =__ -lST£iC Jugoslavija Jugoslovanom, (Dalle.) 'Madžari ,so bili popolnoma potlačeni in tudi o-ni so enkrat prav bridko občutili pest tujega gospodstva. Toda vzlic temu niso' odnehali od borbe. Končno je bil Dunaj prisiljen se pogajati ž njimi. Po porazih leta 1859 in 1866 se je nahajalo državno gospodarstvo v takem stanju, da je bila državna uprava prisiljena iskati izhoda iz te zagate. Takrat je bil | nemški imperijalizem v polni moči, a ker so Nemci konečno vzlic temu uvideli, da je njih nadvlada v celi monarhiji nemogoča, so se dogovorili (leta 1867) ,z Madžari ter izročili njim nadvlado nad Slovani in Rumuni v deželah krone sv. Stefana, dočim so za-se hoteli ohraniti nadvlado tostran Litve, Tako je prišlo do današnjega dualizma, delitve monarhije na dva dela. Do tega dogovora'med Nemci in Madžari je moglo priti, ker takra.t Široki ljudski sloji še niso i-meli nikakega upliva na politično in državno življenje in osobito široki sloji slovanskega ljudstva še ni-PO bili ne narodno, ne politično prebujeni, Vsled toga so imeli odločilno besedo le imovitejši meščanski sloji in plemenitaši. Ti pa so bili v Avstriji Nemci, a ha D grškem Madžari. Slovani meščanstva in sploh izobraženega srednjega Sloja takrat še nismo imeli, zato tudi nismo mogli uveljaviti svojega Števila in zato so glasovi naših takratnih voditeljev ostali glasovi vpijočih v puščavi, ker so niso mogli opirati na ljudstvo, to je, na močan srednji sloj, - 'ki je takrat pre^stavliaT^udstvoufa.ma®#.^' ns-, sl 9qsi.( gì ?■ h i Vzlic temu ria je bilo takoj') jasno, da. dualizem, to ie delitev monarhije na dva dela, ne bo imel traj- .*5$}' -kit vi v« V? •:?> Kt zadohil v vsenemšMh — in vsenemško je danes méd Nemci vse — krogih milost;; " ' Toda te milosti ni našel. Grof Toggenburg je vstrafai'pri svoji zahtevi, da se nastopa proti Nemcem enako kakor 'proti Jugoslovanom in Cehom. Zato ni odobraval, da se nemškim listom meri pri cenzuri z drugo mero negò Slovanskim in da se jugoslovanska in češka, zborovanja prepovedujejo, dočim se istočasno nemška dovoljujejo. Ministrski predsednik Seidler ni odobraval Toggenbtirgovega stališča, M >s vsaj navidezno hotelo varovati objektivnost, ampak je sfai na stališču, da je treba proti Slovanom ostrejše nastopati kakor proti Nemcem. Seidler je kl;nb! dogodkom na graškem, meranskem ih mariborskem nemškem volkstajgu zanikal, da ti pojavi niso nobena nevarnost za dinajstijo in državo ter trdil, da se je le ozirati na izjave nemških poslancev napram njemu, ki so baje popolnoma korektne. Tako je prišlo do razpora med Sei dl erlern in Tòggenburgom v naziraniu o najvažnejšem delu Seidlerjev© momentane politike, o preganjanjih. Grof Toggenburg ni hotel žrtvovati svojega prepričanja in je odšel. Na Toggenburgovo mesto je poklical Seidler dunajskega — policijskega prezidenta viteza Gayer-ja. Nasvetoval mu ga je baje vodja diskovnega stana v vojnem ministrstvu gospod EiSner-Bubua, ki je poleg Waldneria, Teufela in Pantza najintimnejši svetovalec Seidlerjev. Da se ie poklical policijski prezi-dent Gayer za notranjega ministra, bi naj bilo znamenje, da bo Seidler začel z železno roko postopati proti Slovanom. Ako smo Slovani prenesli vse izrastke Stiirgkhovega absolutizma, posebno začetkom te vojske, bomo prenesli gotovo tudi bivšega policijskega prezidenta G averla. V trenotku, ko si je Seidler izposodil Gayerje-vo roko za udarec proti Slovanom, so Poljaki tudi Seidleriu zapisali smrtno obsodbo. Ako bi se obsodita tudi ne izvršila takoj nad njim, vendar uteče i irkdar več. Seidler mora iti ali pa začeti z nb---o-tizmom. Toda tudi absolutizem se mora, končati z njegovim odstopom. Politična ofenziva entente. su sklenilo to-le : Pri sestanku ministrskih predsednikov treh zavezniških držav: Francoske, Anglije in Pali je sm je dosegel sporazum glede tede izjave: P • 1 j s K a. Ustvaritev enotne, neodvjisn© poljsko 'države s prostim dohodom do morja je eeten izmed pogo-j et za. traj ni in pravični mir' ' in gospodstvo V Evror-! i — Cehi, Slovfaki in Jugoslovan i» Zavezniške države (Francoska, Anglija in Italija), tajnika Zedinjenih držav Severne Amerike ter želijo-, se pridružiti tej izjavi, pri čemer izrekajo svoje živahne simpatije za stremljenja češko-slovaškega in jugoslovanskega naroda za svobodo in narodno ujedinjenje. Prodno jo korespondenčni urad izdal to poročilo, jo začel širiti po udanih mu listih vest, da je en-Itenta pričela politično ofenzivo in da se bo zdaj odkrilo, ali so Poljaki, Cehi in Jugoslovani v sporazumu z e ritento ali ne. Naš korespondenčni urad hoče biti modrejši, kakor je. Niti Poljakov, niti Cehov, niti Jugoslovanov ne bo speljal na led» Osobito kar se tiče nas Jugoslovanov, je nam in vsemu svetu znano, da je naša želja po zedinjenju in samostalnosti starejša nego je ententa in versaillski sklepi. Naše jugoslovansko stališče je tako staro, kakor naša odlična zgodovina in le različne politične situacije so razlog, da se pojavlja sedaj bolj glasi o, sedaj bolj tiho. Da dandanes ko vse govori in piše in misli o reformi Avstro-0 grške z ozirom na nje narodnostne sestavine, naše stališče potiskamo z vso silo v ospredje in koprnimo po uresničenju naših idej, bo menda tudi naš korespondenčni urad razumel. Našo jugoslovansko vprašanje ni nastalo » posvetom v V'ei saillesu in tudi ž njim ni končano, Jugoslavija in versko vprašanje. Kakor poroča naš korespondenčni urad, se je cine 3. junija v ententinem vojnem svetu v Versaille- Št. Tlj v SI. g., IT. jun» 1918.1 O tem se je že pisalo. Hočem pa stvar razmo-trivati z nekega drugega stališča. nega obstanka, da mu je usojeno le kratko življenje, to tembolj, ker je bil v resnici le pled zadrege, krpanja za silo, kompromis (dogovor), ki naj na eni strani pomaga državi iz zagate, a na drugi ohrani nadvlad j e Nemcev in zadovolji Madžare. Nestrpnost te nagodbe se je razvidela že iz tega, da. je veljala le za deset let in se mora torej od desetletja do desetletja obnovljati, a njena glavna šlabost je bila v tem, da je bila v nasprotju z večino prebivalstva monarhije» Kje na svetu pa je državna tvorba, ki bL, sé meng] a trajno vzdržati proti volji) ve čim e pr obi val! stvar Država, ki se more zdržati le z oboroženo silo se obsoja že samaposebi. Trajne so le one države in državne oblike, ki se ne opirajo na silo bodal, ampak na moraljčno silo. Zato se tudi dualizem ne bo traino vzdržal, V Italiji je prodrla volja naroda in privedla do združene Italije, v Nemčiji je prodrla in zmagala volja naroda in privedla do združene Nemčije. Pa v Avstriji to ne bi se zgodilo? Le vistami, uborni narod *noJ.t Človeštvo je v neprestanem razvoju. Vidimo . 'tla se neprestano’ spreminjajo družabne oblike človeške družbe, razmerje človeka do človeka, naroda do naroda, razreda do razreda. Bog je ustvaril človeka in mu dal na raz-olago zaklade zemlje. Ti zakladi so bili na razpolago vsem ljudem v enaki meri, a bilo jih je dovolj za vse ljudi» Toda že pri Adamovih in Evinih sinovih se je pojavila zavist, vsled katere jo Kajn ubil svojega brata Abla. Zavist in pohlepnost ter želja za gospodstvom na, ©ni, slah|ost, nevednost in lenoba na drugi strani so povzročili, da so ie človeštvo sčasoma , razdelilo, v dva razreda: v rizred gospodov na eni in razred sužnjev na drugi strani. Tako vidimo v vsem starem veku družabno obliko, ▼ kateri je na Ohi str,ani malo gospodov, ki so imeli v rokah vse premoženje, vso družabno in -foTN.t i v. tup isoi i ö;t ,'>rSt til j ;. Jp-pTMVr: jtefplft državno moč. a na drugi strani veliko množico brezinih sužnjev, ki so morali le delati za svoje gospodarje, ne da M bili imeli kake pravice, To vse je bilo do prihoda Kristusa. Odrešenik pa je naenkrat zaklical v svet: „Pred Bogom so vsi ljudje enaki.“1 Ako smo pa enaki pred Bogom, moramo biti seveda enaki tudi pred ljudmi. Prvi kristjani so to e-nakost tudi dejanski izvrševali; tvorili so občine, v katerih so bogati dolili svoje premoženje z reveži. Ko j*e konečno zmagalo krščanstvo nad poganstvom, ■e krščanstvo odpravilo tudi suženjstvo. Na mesto staroveškega suženjstva je stopilo Srednjeveško tlačanstvo. Bilo je to sicer še vedno neke vrste suženjstvo, a v omiljeni obliki; tudi srednjeveškemu tlačanu so bile — v nasprotju s staroveškimi sužnji — priznano nekatere, Četudi zelo omejene pravice. V 18. stoletju se je začelo gibanje za enakost ljudi tudi prod zakonom. Danes je ta enakost priznana že pov-sodi — vsai na papirju, ker do resnične enakosti je marsikje še precej daleč, posebno pri nas v Avstriji iti na Ogrskem. Toda splošno je že priznano načelo, 'da pred zakonom ne sme biti razlike med pripadniki J enega ali drugega razreda, enega ali drugega stanu. Le vprašanje časa pa je, da se tudi to načelo povsod uveljavi tudi v praksi. To pa je zopet v zvezi z razrušen jem današnje moči kapitala, ki daje bogatinom v roke moč, ki je siromak, nima. Kek, da more ž zlatom obložen osel prekoračiti vsak zid, ni morda till še nikdar tako resničen, kakor ite v danaSnip^oW t>i, ko je vsa moč v rökah kapitalistöv. Vendar hi bilo krivo hiisliti, da ho kdaj mogoča popolna enakost ljudi Ljudje že no naravi nimajo vsi enakih lašfnu èti; eni so hoij hadarveni, drugi manj. eni imajo |jen potrebo,«dfugThhanjŠelf ^ato? je tudi popoina®ehk-Q! |oéftestet»fcShv 'gre pa za' enakost, ki bo vsenS-'ljtt^* Šem: v 'enaki meri zagotovila enakost pred zakoni'-emiknsfvt Ka 'rftzvéì njih' duševhdh1 In telesnin ioStLfhh v; Ift fesrT log Ohi A tfprn^nr «i iftgansfH ližimo ovNaftoq* faj {nVcjs uinfatifo .-T mn^slhq a . ■ veteo ; povil: 1. Očitajo nam, da s tem, če agitiramo za Jugoslavijo, škodujemo naši veri. Duhovnik že celo ne bi smel se mešati v to reč. Te besede so le slepilo. S tem le agitirajo naši nasprotniki, da bi dobro in verno ljudstvo premotili. Na Koroškem agitirajo celo nemški duhovniki s takimi rečmi. Krščanski sooialci nam pravijo, da- smo radi tega versko stališče zapuši di, da smo s iramasoni v zvezi. Kako smešno in absurdno! Kje pa stoji v sv. Pismu, da mora biti Jugoslovan hiapec Nemca? Ali je katoliška Cerkev telai zagovarjala suženjstvo? Ce hoče hlapec, ki je cici go časa svojemu gospodu delal roboto, istega zapustiti in t ostati prosi ali se tak pregreši proti kaki božji zapovedi? Gotovo ima vsak narod — to je načelo naravnega , rava. — kakor vsak posameznik naravno pravico, da svobodno živi in se razvija in da mu nihče ne krat pravične posesti. Taka pravične posest je pa narodni jezik, narodna kultura in narodova zemlja. Ako torej živi v državi več narodov in močnejši sistematično, po načrtu, z zakonodajo, z državno upravo in s kapitalom druge zatira in uničuje, je to proti veri, proti božjim zapovedim. Neodvisno narodno življenje v svobodni državi je torej res postulat narave, vere in pravičnosti. Pravijo nasprotniki, da jugoslovanski narod še ni državotvoren. Kje pa to stoji? Narod s sedmimi milijoni bi ne bil državotvoren? Resnica je, da mora država skrbeti za občni procvit vsega narodovega življenja; če ne skrbi za io. se morajo razmere spremeniti. To je tako jasno, da se nam čudno zdi, da sta zna a katoliška učenjaka Biederlach in Nostiz Rineck drugačnega mnenja. 2. Jugoslavija je pa tudi za procvit verskega živli eni a velikega pomena. Duhovniki, ki delujejo ob naši meji, vedo dobro iz bridke izkušnje, kako je nomškutarstvo — ta rak-rana na telesu našega naroda — velika coki ja dušnopastirskega delovanja. Z nemškutarstvom se vgnezdi liberalizem in verska mlačnost v župniji. Država nastavi v takem čisto slovenskem kraju — to dela sistematično — nemške u-nulnike. Ti potegnejo za seboj hitro nekaj neznačajnih Slovencev, ki postanejo počasi umetni Nemci. Polagoma se ustanovi nemška šola, katero napolnjujejo večinoma otroci slovenskih staršev. Zdaj mora katehet slovenske otroke nemško poučevati. Kaka težava! Otroci se ne nauče nič slovenski — lomijo svoj „kauderwelsch“ — ne razumejo krščanskega nauka, ne razumejo v cerkvi pridig, nimajo nobenega veselja do Cerkve in se odtujijo počasi verskemu živ- i,,en u. Tako postane včasi dobra župnija versko — mlačna. Nemci in zavedni nemškutarji katerih je le samo majhna peščica, pa ne hodijo v cerkev, ali pa zahtevajo nemfiko službo božjo. Pri tem pa jim ne gre za, verske potrebe, ampak samo za razširjanje blažene nemščine in za utrditev nemškega upliva. Zakaj se naši duhovniki toliko branijo nemškutars-kik župnij, zakaj se toliko bojujejo v svojih slovenskih župnijah zoner ponemčevalne šole? Zato, ker du-šnopastirsko delovanje nič tako ne otežkočuje, kakor nesrečno nemškutarstvo, katero država pospešuje Z Jugoslavijo bi se vse to nehalo. Ravno to točko so povdarjali vrli koroški slovenski duhovniki v svoj i krasni spomenici na Škota, Na Koroškem so razmere še hujše, V šoli vse nemško, v cerkvi slovensko. 0-r-osi ne razni me'o prav :ne nemški in ne slovenski. K ano jih naj duhovnik poučuje?! Ni čudu, da so verske razmere na Koroškem precej slabe. Tega niso duhovniki krivi, ampak nemški sistem, ki dela za liberalizem in odpad od vere. Ali se bo kdo Se čudil, da so duhovniki tako navdušeni za Jugoslavijo — saj delajo v interesu kat io 1 iške Cerkve! 3. Gonilna sila nemškega imperializma je protestantizem. Ce zavlada vsenemšld’ duh v Avstriji, bo se kmalu dozidal nemški most do Adrije preko trupla našega naroda, saj se že zdaj tako pridno stavi. Po tem pa se naši ljudje ne bodo odtujili samo svojemu narodu, ampak začela bo tudi strastna agitacija „Los von Rom.“ Pruski protestanti sedaj dobro izrabljajo svoje brate katoličane. Na zunaj ne kršijo notranjega miru. Pa že zdaj dajo tuintam spoznati , zakaj jim gre! „Lutherisch sein, heißt deutsch sein“, je njihovo geslo. Saj vidimo, kako delajo ob meji. Bo marsikdo oporekal, češ, - naše Ijudlstvo je katoliški Cerkvi zvesto udano in se ni treba v tem oziru bati. Resnica pa je: Kdor se odtuji narodu, se bo kmalu tudi odtujil veri. Kdor vrže enkrat od sebe en biser, vrže tudi drugega. Le mislimo na to, da bo prote-otantizem delal sistematično, po načrtu in z velikim kapitalom. Na naši meji, kjer deluje strastno Siid-marka in protestantska Heimstatt, dobe tudi Slovenci od teh dveh društev kmetska posestva, ki jih odkupijo Slovencem; edini pogoj je: protestanti morajo postati. Le takrat so zanesljivi Nemci. Kakšna skušnjava za naše ljudi, posebno ker 'dobe posestva skoraj zastonj in pod jako ugodnimi pogoji, Ce Slovenka hoče v zakon stopiti z nemškim Švabom, ni potrebno, da bi imela veliko dedščino, protestantka mora postati. Potem je vse dobro. Tako bodo delali Nemci po vojski. Ustanovitev Jugoslavije je v interesu našo katoliške vere. 4. Pa nam morda preti, če se bo ustanovila Ju- goslavija, od pravoslavja nevarnost? Znano je, daje o tem napisal škol dr. Mahnič posebno brošuro. — Pravoslavni Srbi v Avstriji so nam po krvi in tudi po veri vendar bližji, kakor protestantski Nemci. Nemci nas hočejo narodno in versko ugonobiti. Srbi ne bodo v narodnem oziru imeli do nas nobenih aspiracij. Mi smo vendar njihovi krvni bratje. Ne bodo torej imeli tako lahko povoda, nas v verskem oziru napadati. Res je srbstvo deloma napolnjeno z mržnjo do katoliške Cerkve. In vendar se pravoslavna dogmatika z malimi izjemami vjema s katoliško. Pravoslavna duhovščina — to moramo konstatirati — ni na višku inteligence. J,az mislim, da če bi ti popi bili v bogoslovju bolj izobraženi, bi ti predsodki proti katoliški Cerkvi nehali. Ce bi poznala pravoslavna duhovščina nauke naše Cerkve, bi vendar prišla do s-poznanja, da nima povoda nas sovražiti in mrziti. Pot do unije bi vendar tako bila olahkočena. Clara pacta, boni amici. Mi pa moramo pokazati, da jih tudi kot kristjani smatramo za brate. — „Srce, srce odprimo rodnim krščanskim bratom, da se začne tajati led mržnje na plamenu ljubezni. Ko si usvojimo •:roe, hočemo ugladiti pot đo razuma. Apologetika ljubavi in. prizanesljivosti pogosto slavi zmago, kjer je apologetiki razuma in silogizma brezuspešna ter z-greŠUje svoj cilj.“ Tako piše lepo slavni Jugoslovan, škol na Krku, dr. Mahnič, E. A Pismo s Koroškega, Protest koroških Slovencev. Odbor Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je imel dne lp. t. m sejo, v kateri je razpravljal o položaju ? državi in deželi in je soglasno sklenil sledečo izjavo: „V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v, Ljubljani dne 2d. maja 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, da naj. odločno nastopi proti brezzar!rmentarnemu in, vse-nemškemu kurzu sedanjega kabineta. Plameneč pro-tes‘ dvigamo zoper mistiiikaoijo o resničnem položaju v deželi, ki jo je zakrivila koroška deputacija pri cesarju. Izjavljamo, da'člani deputacije, ki so zastopali v Badiiu koroške Slovence, niso bili cd koroških Slovencev za to legitimirani: po svoji politični pripadnosti in svojem javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki Slovencev in da so sploh Slovenci, naj dokažejo iz zapisnikov zadnjega ljudskega štetja. Nestrpnost nemških nacionaloev do Slovencev se kaže v njihovih nasilnih sklepih proti slovenski duhovščini v močno jezikovno mešanem Celovcu» zlasti v sklepu celovškega občinskega sveta proti u-redniku glasila koroških Slovencev; iti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov, Opozarjamo vlado na nepregledne posledi-* ce, ki bi utegnile nastati, ako bi se sankcijonirala ta politika sile nasproti političnim nasprotnikom.. Naj-odločnejše obsojamo postopanje vlade, ki pristransko prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem celo zborovanja tucli na slovenskem o-zemlju.“ Koroški novomašniki. V nedeljo, dne 23. junija, se bo v opatijski cerkvi na Tanoenbergu, k,er se je za svetovne vojna nahajala bogoslovnica, posvetilo v mašnike 18 bogoslovcev. Med temi sta žal samo dva Slovenca: G. Alojzij Kuhar daruje svojo novo mašo dne 80. junija v Kotljah, pridiguje nadomestni kanonik g. S. Kotnik iz Velikovca; dne 29. junija ima g, Jurij Orel novo mašo v Selah, pridiguje profesor bogoslovja g. dr. Gr, Rožman. Eden bogoslovcev, g. Krainer Karl iz Žrelca pri Celovcu, se je bil, kakor se zgodi žal s tolikimi dijaki na Koroškem vsled nesrečnega šolskega sistema, odtujil svojemu slovenskemu narodu. - Ostali no-.omašniki so Nemci iu sicer: 9 s Koroškega 5 iz ostale Avstrije, 2 iz Nemčije. Po odhodu teh novomašnikov pa se za dolgo časa z apr o vrata celovškega duhovnega, semenišča» ni več naraščaja. Vzrok, pravijo, da je vojna. Gotovo je mnogo resnice v tem: a zakaj je bilo mogoče po vseh drugih Škofijah pridržati vsaj nekaj mladih ljudi vi bogoslovju, v Celovcu pa prav nobenega!? Kje je tu krivda? Edino le v vojski? Malo verjetno. Zadnji čas vidimo, kako se slovensko duhovščino naravnost preganja, hočejo jo celo odstraniti, nemški duhovniki-fcričači pa so se kar razpasli na nemških volkstagih. Vpitje v družbi „proč od rimov-OBv“ zoper Slovence jim je važnejša reč kot dušeskr-bje! Bogoslovnica prazna — nemški volkstag i pa polni nemške duhovščine, ki tam ploska napadom na slovenske sobrate — to je zdaj položaj v celovški škofiji ! Kar pa velia glede posameznih stanov in raz- s redov človeške družbe in njih prioajdnjikov, to velja j hibi glede posameznih narodov. Kakor smo videli, j da se je človeštvo delilo v razred gospodov na eni. j in razred hlapcev in sužnjev na drugi strani, tako j so bili in so še narodi gospodov in narodi sužnjev, j Pri nas so bili Nemci, Madžari in Italijani, ki so j predstavljali narod gospodov, dočim smo igrali mi f Slovani in predvsem Jugoslovani ulogo sužnjev. Bi- j lo bi odveč, popisati, koliko je ubogi slovenski kmet j frpel pod udarci bičev nemških valpetov in uboga bo- j sanska in srbska raja pod turškimi agi in begi, To- j da še danes nam mora le kratek pogled po naši do- I movini potrditi, kako smo Slovenci še danes narod j sužnjev. Dokazali smo že, kako so na vseh vodilnih mestih v naši domovini tujci, ljudje, ki večinoma ne poznajo niti jezika, a še manj 'dušo naroda, med katerim žive in za katerega blagor bi morali deiati. | I j Vsi ti nam mo- j rajo vedno in o vsaki priliki klicati v spomin: Suž-f nji ste, suženjski narod, a mi smo vaši gospodarji! Ako pa nas spominjajo neštevilni tuji uradniki na naši zemlji na našo podrejenost» nam govore Še jasneji jezik neštevilni po naši domovini raztreseni gradovi in tovarne, Cegavi so oni neštevilni gradovi po naši domovini? Kdo gospodari v njih? Nemški grof ali baron! In kdo so oni, ki morajo v potu svo-jega obraza delati od zore do mraka, da moreta nemški grof in baron živeti v razkošju in izobilju? To so slovenski hlapci in dekle! In one tovarne, ki vale iz svojih dimnikov v sveži in čisti zrak naše domovine okužujoč dim, čegave so? Last nemških kapitalistov! In kdo gospodari v njih? Zopet nemški ravnatelji in uradniki! In naši rudniki? Cegavi so? ffhidi 8 so last nemških kapitalistov in tudi v teh go-1 .spoderilo nemški ravnatelji in inženirji! A kdo so #0« Srne postave, Id prihajajo in odhajajo zjutraj In zvečer trudnih in izmučenih korakov v in iz podzemskih rovov in tovarn ? To so zopet slovenski trpim, tri jim tuji kapital izsesava mozeg in kri. Kako pretresljivo je opisal žalostno usodo našega naroda naš pesnik Simon Gregorčič v svoji pesmici „V pepelnični noči“! Tu pripoveduje, kako so se na pepelnico opolnoči usipale v cerkve množine ljudstva, kralji v škr-lalu, bogatini, mladeniči in mladenke in kako je vse te zaznamoval s pepelom za smrt, naznanjal kraljem, da se bodo njih žezla in njih prestoli spremenili v prah in da bodo tudi oni sami pepel in prah, in ko je bogatinom povedal: -'-.v ' . J. vJivr . In ti, ki si zaklade zbiraš Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatibaš, Prah bodeš tudi ti, pravi : : ž f In nazadnje Še priskaklja Roj brezskrbnih, jasnih lic, Cist kakor angelji neba, Lepši od cvetlic. i * Zaplakal nad tem krasom sem, CeS, tudi ta bo strt. Nazadnje še te tresočim glasom Zaznamoval sem za — smrt. Končano! Ne! Duri na novo zaškripljejo In nove trume v božji hram Skozi nje se vsipljejo. To je pač siromakov rod, Molče je zunaj stal lin mirno čakal, da gospoB Prostora bi mu dal. In zdaj, ko prost mu je pristop, Korak približa »voj, : ! Jaz pa spoznam trpinov trop, Oh, bil je narod moj ! Da, trpinov trop smo mi Slovenci, Jugoslovani, povsod! zadnji, reveži, siromaki, ki čakajo zunaj, da bi jim dali drugi prostora. Toda pesnik nam tudi pove, kaj je storil, ko je videl, da je to njegov naroda Blagoslovil je te množine trpinov ter jim zaklical: Le vstani, borni narod moj, Dozdaj v prah teptan, Pepelni dan ni dan več Tvoj,. Tvoj je vstajenja dan! Da! In mi vsi vemo, Čutimo in znamo, da s® dan, ki ga je našemu narodu prerokoval njegov veliki pesnik, dan vstajenja približuje s hitrimi koraki E Zmagujoča sila Meje. Vsako razdobje v zgodovini razvoja Človeškega rodu je označena s posebnimi stremljenji, ki so. dala dotični dobi svoje obilježje. Da ne posegamo dalja nazaj v zgodovino, naj omenimo samo, da so dali o-* biliežje drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja boji za človeške pravice in boji za sodelovanje ljudstva pri državni upravi. V drugi polovici 19. stoletja so te ideje zmagale na vsej črti. Vsporedno s tem je bilo 19. stoletje v znamenju narodnostnega gibanja. Videli smo, kako sta vsled narodne ideje nastali združena Nemčija na severu in združena Italija na jugu. Že v prvi polovici 19. stoletja se je pojavila tudi ideja jugoslovanske edinosti pod imenom ilirstva, dokler ni začetkom 20. stoletja zavladala duhove vt sedanji obliki. Ruska revolucija je zopet z vso silo vrgla v svet idejo demokracije in proglasila načelo samoodločbe narodov, To načelo je bilo takoj splošne piiznano in gre le za način, kak» talje prihodnjič.) Zopetni obi&k* Slovencev na nr< utào: Pise: Crniliovski. Obiskal, sem zo,.,et na še o rate-B love noe na Beneškem To pdt pa je Ml obisk žalosten.; . Ljudstvo'-je ppirto, zbegano in razburjeno ràdi rekvizieij; O dl; ar so Prajzi in naši na lieueškoui. se vrše neprehehp-ma rekvizicije. Ob 12. ofenzivi so Prajzi in Madžari veliko uničili in vzeli, ne da bi ljudstvo za to odškodovali, posebno veliko vina so razlili po tleh. Ko to se naše čete ustavile ob Pij avi v so začeli Prajzi rekvirirati živino, : vino, : sadje, krmo, kotlovino, dali so sicer neki listek, na katerem pa ni določno označeno, koliko so vzeli, kakšno žival so vzeli, a do mesena todoval zadnji mraz: Ihv tudi 'Tsafflrzelo pnkončavajo iJžol. Zato bo treba pOstreljati te doigopeteže ! ; K 1 j |U ii vsemu po ;p ; s o \ (a n j u se obeta le slab pridelek. Njive so na pol obdelane. Zadnjič psein:videlj koCfeo, fmuimknnjkti koruzojokapalK Zora-i i. c je bilo tako plitvo, da' so delavci gnoj IzkapMi-in pri akem obdelovanju naj M toliko zrastlo, kolikor oodo gospodje ; izračunali K ? V n a š i b mestih in tudi na Ptuju ni prav nobene rekvizicije. Imajo pà nekateri velike zaloge I raznega blaga, ker z dežele, kjer imajo posestva ; vse pridelke in živino spravijo v mesto. Tu so varni [ gred rekvizicijo. Ali ni to vnebovpijoča krivica? Ti \ žive brez skrbi, pri kmetu pa brez, usmiljenja rekvi-I /irajo. Zadnjič ,so rekvirirali celo semensko ajdo, ker I posestniki niso imeli drugega zrna. - Kake nasledke ! bo to imelo? , 1 Komisarji za rekvizicijo živine opravljajo • noorek svoj brezsrčen '.posel. Več malih posestnikov , junija ljudstvo ni,prejelo Še nobenega plačila. Aprovizacije ni nobene, : V sedmih mesecih so '"ffilili trikrat po pol dag šolrgiu, .osebo, sladkorja:' nitij prahu, ravnotako tudi tobaka ne. Občina, ki Ate, e i tisoč duš, je dobila 10 k vintalo-/ koruze, ki jo stala /. vožnjo vred po 125 K: kvintah Prišlo je .torej 1 kg koruze na osebo, .Vojaške podpore niso dobili še nobene. Ravno, ko je začela 12, oienziva, bi MU morah prejeti vojaško podporo za. mesec oktober, a jo radi takratne zmešnjave riiso prejeli, torej siö družine, ki imajo svojce pri vojakih, že devet mesecev brez vsV.- i ke podpore. Mnoge družine so v velikem pomanjkan- | ju, ker nimajo ne denarja in ne živil. oaÉiiÈ s0 se' obu-Jiili nj,,,Yišje poveljstvo mu, s fnošnjo,, da bi smeli iti v. Tirsi : na .švicarski '■konzulat, ki je njih zaščitnik, a jih ne pustijo. Od-: govbrili so jim, dà naj pišejo. Pisati pa ne marnjo; I er vejo. da konzulat pisma ne bo dobilj Shj imajo v torn žalostno izkušnjo. Na stotine pisem so insali, da bi poizvedeli, kje so njih svojci, kateri so bili. ker se niso mogli skriti, pri 12. ofenzivi od umikajočih se Lahov odpeljani v Italijo, a niso dobili še nobenega odgovora. Brez dvojbe so jim tudi njih svojci iz Ita-1 te pisali, dobili pa niso ničesar, zato tudi ničesar ftöAedo, kje SO in kako sfe godi njih svojcem. ; Sedaj se vrši že v tretje rekvizicija. V prvič so rekvirirali Prajzi, v drugič in tretjič pii naši, oziroma Madžari. Rekviriralo kokoši, jajca, maslo in u-bögb ljudstvo mora, večkrat vse to nositi V pet in še več ur oddaljeni St. Peter. Uboga ženica je imela, 2 kokoši, eno So ji vzeli. Že v tretjič' rekvirirajo živino, pobirajo celo mlečne krave. Družinam, ki štejejo matij kot štiri ude, so vzeli Vso živino; družinam pa,: ki imajo vsaj Štiri ude, so pustili po eno kravo. Rekvirirano živino morajo ljudje sami gnati v ctelnji St. Peter, preskrbeti se morajo vrhutega, Še z dobro obutvijo ter z živežem za osem dni. Tam dobe listek, da so žival oddali, na plačilopa naj Čakajo, Do sedaj niso še ničesar prejeli. Rekvirirajo orožniki, ta. pa so Madžari in avstrijski Nemci, ki z ljudstvom he postopajo ravno lepo, * ■;*'i Nekdo se mi je izrazil, da najprej orožniki tako postopajo na svojo pesi, da višje oblasti o tem ničesar ne vedo. Ljudstvo je potrto in obupano. Leta 1866 je glasoval, samo eden za Avstrijo, sedaj pa, ako pride do glasovanja, ne bo nobeden! Nič čudnega. Pod Italijo jim ni manjkalo živeža -Lahi jim niso ničesar rekvirirali, če so pa ljudje le kaj potrebovali, so dobili zelo poceni. Eden je bil ra* di teh žalostnih razmer tako potrt in obupan, da m mi je izrazil: „Ali naj z nami lepše in dostojnejše postopajo, ali naj nas puste skozi Švico v Italijo ali pa naj nas pustrele “ Sedaj so začeli snemati tudi zvonove. V starodavnem Manjinem sveušen ,na Starigori so sneli colo zvon, ki je star i 'G let. Ptujsko pismo. J i r s o v s k i župan Bezjak je zvest Ö nd.'Ov pristaš. Mož se zaveda svoje oblasti, ker še je nekoč izrazil: Zdaj v vojski imamo mi moč' Vkljub temu ga Ornik ni vzel seboj na Dunaj : menda radi tega ne, ker prerad kupice prazni. In vino je sedaj drago. One Številka „S t n j e r o a“, v kateri je po/učilo c Ornikov! deputaciji na Dunaj, je prejel od okrajnega zastopa vsak cestar po 18 iztiišov s stro-Bini naročilom, da jih razdeli po hišah ob česti. Ker je menda okrog 50 cestarjev, se Je na ta način razi deblo okrog 000 .„Štajercev.“ Ornik misli, da je op s lem Jugoslavijo ubil, pa to se ni zgodilo, ker s papirjem se ideje celega, naroda ne more uničiti. Pač pa so zdaj cestarji s papirjem za delj časa izvrstno preskrbljeni. G r n i k j e z a č o 1 b o l e hath (Strašil je šsl, Linhart je šel in v vretje gre rado. Zato mu pa svetujemo, - pretino umrje, da vsaj deloma popravi krivice, ki jih je storil slovenskemu narodu. Košnja je v polnem tiru. Trava je večinoma zelo majhna in redka. Nakosilo se bo gotove Se manj kakor lani. To je nasledek lanske suše; * kt je marsikje uničila travne koreninice. Pa. tudi letos njè bilo M premalo dežja. Slabi jjfpUJžA bližnjo bodočnost ! ' ; nJ Ni a ječmenu se vidi letos rja in velika ionetìjivòst. Fižolu in buöäim Je tudi pri nas precèlsi ; 7? OQ i l ,-ß ■ ^ 1 i ji t3l'l ■ §. ■iobN U-Ö prvom obisku je poročaila-AtStraža“K§tovl -iSOv 27. ... a arie; d” še pozivi,jejo celovškega škofa, da naj ostro nastopa f proti koroški slovenski duhovščini (je že itak storil), j da ne bo pomagala nravno , podivjati slovenskega j ljudstva. O. tej resoluciji, ki so jo z velikim pompom j spravili v svet, so sedaj prepričani, da je za vselej j ubila Jugoslavijo! \ Užaljen romar. Iz Slov. Bistrice se nam piše : 1 Naše mesto je poslalo na Dunaj troperesno deteljico, j katere najžlahtnejši listič je bil v vojni obogateli tr- j goveo Krautsdorfer. Sedaj pa je hudo užaljen, ker ga \ Straža“ ni nič omenila poleg častivrednega Juhar- ta. Češ, saj je bil tudi on obsojen že začetkom vojne radi navijanja cen. Torej, da ne bo nepotrebne zamere — vsakemu svoje! Gospodu županu bi pa tople priporočali, na'1 bi se kot zdravnik bolj brigal za ždravstvene razmere v mestu (dišave iz šugarjeve «doline) in aprovizaeijo (primerno razdelitev mesa; ni namreč potrebno, da si največ in najboljše meso ob- držijo mesarji za svoje gostilne). S lem bi g. župan , občanom več koristil, kot pa če se iz ostavlja v po-silinemški politiki. Za ujedinjenje Jugoslovanov. Dne 9. t. m. se je vršilo v Zagrebu zborovanje Starčevičeve stranke, n a katerem je Ml storjen sklep po zahtevi ujedinje nja vseh v državi živečih Jugoslovanov, Hrvatov, Slovencev in Srbov, pod žezlom Habsburžanov. V tej državi Jugoslovanov bi naj uživale vse druge n aro nostne manjšine zajamčeno zaščito. K temu ozemlju naj spadajo vsi kraji, kjer stanujejo Jugoslovani, in morska obal, pristanišča in otoki severne, in vzhodne Adrije. Rosegger je ve sanje. Znani nemški pisatelj dr. Peter Rosegger v Gradcu je objavil v svojem listu „Heimgarten“, aprilova št. 7, leta ,1918, stran 545, sledeče: „Cesarla Karla mirovni manifest. 1. Jaz o-stanem cesar nemške Avstrije’ (von Deutsch-Oesterreich) pod zvestim bratstvom z nemško državo. 2. Tistim mojih dosedanjih narodov, ki hočejo še pri meni ostati, zagotavljam v njihovem krogu prosti narodni ra.z vitek in v državi mogočnosti za njihov kul-turelni in gospodarski razvoj. 3, Tistim mojim dosedanjim nahodom, ki nočejo pri meni ostati, za njihovo mirno samoodločbo nočem odreči svoje blage naklonjenosti. 4. Za svojo državo zahtevam svojo od narodov zemlje zajamčeno trgovsko cesto do prostega morja. Te sanje, ki so mi stopile v pomladanski noči 1918 pred dušo, katera hrepeni po miru, polagam v svoj dnevnik. Tudi sanje imajo svojo pravico.“ — Tako stari Peter Rosegger. Nemški listi ga kaj radi citirajo, če zine kaj zoper Slovane ali priredi kako zbirko za vsenemško namene. A te njegove „sanje“ so lepo zamolčali! In vprašati moramo: Kakšen vik in vrišč bi bil nastal po nemškem časnikarskem gozdu, Če bi bil zapisal kaj podobnega, zlasti 3.. točko, kak slovenski list? Nobene vislice bi ne bile dosti visoke za nas. „Staj ere“ in vojaštvo. Kakor izvemo so dobili po vseh vojašnicah na Slovenskem in tudi na fronti po cele bale zadnje štev. »Štajerca« Vojaki nam pišejo, da so ga skoro povsod zavrnili. V neki mariborski vojašnici je romalo kar 300 izü sov te gujusobe v greznico. Še odvili ga niso. — Štajerc in njegovi so za nadaljevanje vojske. S takimi proč! Preces proti poljskim legionarjem. Dne 8. juni ja se je pričela » lavna kazenska razprava, proti ) poljskim legionarjem pred vojaškim sodiščem v j Marmarošu Szigeti na Ogrskem zaradi zločina pro j ti vojni siji, dezertiranja, upora tatvin in javnih 1 nasilistev. Obtoženih 'je zraven 112 oseb, med te j mi 88 -častnikov» Kazenska razprava Se traja na- j dalje. Volitve v Rumaniji. Te dni so se izvršile vo- \ lit ve v romunsko poslansko razbornico in v senat j V senat je bilo izvedenih 106 konservativcev torej ! vladnih pristašev in samo-4 prisiaši Take Joaae* | ci-a. V poslansko zbornico je pa bilo izvoham -, j 160 konservativcev ju le 19 poslance?', ki sa pn I staši rrznih dragih strank. Tedenske ; Na Vranskem se vrši dne 23. junija prostorih g. Brinovca politični shod. Govori poslanec tega okraja dr. Korošec. Shod v Št. Juriju ob juž. lei. Za prihodnjo deljo, dne 16. junija namerarani shod Slov. Kmetske Zveze v Št. Juriju ob jaž. žel. se preloži na poznejši čas. Knezoškoi dr. Jeglič častni meščan ljubljanski. Dne II. t. m. je v seji mestnega občinskega sveta ljubljanskega dr. Novak poročal: Predlagam, da se podeli častno meščanstvo ljubljanskemu knezMko-fu dr. Antonu Bonaventuri Jeglič, ki je obhajal 20-letnico višjepaistirske službe. Utemeljujem to z zaslugami, M si jih je pridobil za mesto Ljubljano, ker je omogočil, da se je mesto lepo razširilo pri Sv. Pe-iru. Hvaležni smo za njegovo velikodušnost, ker je o-mogočil izdajanje raznih slovenskih knjig. Dalje ne moremo prikrivati, da smo mu hvaležni, ker je stopil na čelo velike narodne akcije, da se nam podeli samostojnost in tako povzročil, da se vračata sloga m medsebojna ljubezen med nas. — Proti je govoril Nemec Pammer. Predlog, da se imenuje knezoškofa dr. Jegliča za častnega meščana, je sprejela slovenska večina z velikim navdušenjem. Novo sv. mašo bodo imeli letos sledeči čč. gg bogoslovni lavantinske škofije: Iz 14. letnika: Janež Ev G a § d a r i č pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji jj dne 21. julija: pridiguje vlČ. g. Friderik Horvat, žiT f muk pri Sv, Lovrencu nad Mariborom. Joža P r e t- j nar v Gorjah pri Bledu (Kranjsko) dne 29. junija ; g nridiguje vlČ. g. Ivan Kunstelj D. J., superior, Lju- 1 bljana. Alojz Sunčič pri Sv. Križu pri Ljutome- fj ru dne 28. julija, Iz 8. letnika: Ivan od Kr. Greif j pri Št. Janžu na Dravskem polju dne 4. avg.; pri- I diguje vlČ. g. dr. Matija Slavič, ^profesor bogoslovji I v Mariboru, Jurij Mikolič, imejitelj srebrne bra- I h rosine svetinje in Karlovega četnega križi,% rom. cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah dne 7. julija; prte oiguje vlč. g. Prane Salamon, dekan in nadžupnik v Rogatcu. Lojze Pavlič v-Loki pri Zidanem mostu dne 7. julija; pridiguje vlč. g. dr. Franc Kruljc, dekan in nadžupnik v Laškem. Vekoslav Skuhala pri Veliki Nedelji dne 28. julija; pridiguje milostljivi g. Franc Moravec, canonicus senior in stolni župnik v Mariboru. Anton Tomažič v Ljutomeru dne 30. junija; pridiguje vlč. g. dr. Anton Medved, gimn. ‘ profesor v Mariboru. — Višje sv. redove bodo pre-; ieli v mariborski stolnici prihodnji teden in sicer: ; subdijiakonat v sredo (19. t, m.), dijakonat v pete,« (21. t. m.) in presbiterat (mašniško posvečenje) v nedeljo (23. t. m.). iz celovške škofije. Za kn šk. duhovnega svet nika je imenovan preč. g. Matevž Germ, župnik v Železni Kapli. Castitamo! — Za župnijo Goričja vas je prezentiran msgr. K. W o hl an d t, župnik v Trebnjem. Bil je že prej župnik v Goričjivasi (Hör zendorf.) — Za dekanijska svetovalca sta izvoljena, župnik Ludovik Pirker za dekanijo Celovec-oko lica, in župnik Oton P u eh ta za dekanijo Sovod nje. — Prestavljen je kaplan V. Hafner iz Meisel dinga v Šmihel pri Velšbergu. Sloveaska deca v Varaždinu. Iz Varaždina po ročajo; Slovenski etroci, ki so prišli na prehrano v vnraždinski okraj, so bili v mestu Varaždinu sijajno sprejeti. Poseben odbor 50 narodnih gospa in gospodičen je prav po materinsko ijubezmpglna poskrbel za slovensko deco. Otroci so ostali delo ma v samem Varaždinu, deloma so jih prevzeli okoliški kruptte Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru» Na cesarja Franca Jožefa 1. jubilejnem učiteljišču Šolskih sesier v Mariboru je vpisovanje za I. letnik šolskega! leta 1918-19 v četrtek, dne 27, junija od 8. do 10. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob 10. uri dopoldne. Za slovensko šolo v Mariboru. G. Trumbič je nabral med ljubljanskimi in jeseniškimi izletniki na Golici za slovensko šolo v Mariboru in poslal Jugoslovanskemu klubu znesek 256 K, katere je klubu nar kazal z dopisom: Jugoslovani, zbrani đne 2. junija J 918 na jugoslovanski Golici, se izrekamo z največ-jim navdušenjem za majniško .deklaracijo Jiugosjlov. kluba, kateremu ob tej priliki pošiljamo znesek 256 K za slovensko Šolo vi Mariboru z geslom: Raje u-mreti, kakor stopite iz začrtane nam prave poti na krivo pot! Vsem cenjenim darovateljem najiskrenejša hvala 1 Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Iz pušice v mariborskem Narodnem domu K 85.41 ; Ivanka Zupančič, učiteljica, v Smar„u pri Jelšah, nabrala v. Šmarju, GiObeluem, Ronikvi in Št. Juriju ob južni železnici 222 K; dr. Podlesnik, v Velenju, 10 K; dm Joško Majcen, c. kr. linijski zdravnik v Kotoru, nabral v veseli jugoslovanski družbi v Boki Kotorski 100 K; Anton Mikuž, deželni poslanec, Slap ob Idriji, mesto venca na krsto Ant. Slamic v Batujah na Goriškem 30 K; H. Drofenik vt Ptuju 5 K: Franc Koser v Juršincih 10 K; Zmag» m Pavla Bregant v Grahovici (Slavonija) 10 K; poročnik Karel Kocmut v Gradcu nabral na binkoštno nedelo v- veseli družbi v Kocmutovih goricah pri Sv Juriju ob Ščavnici 21 K; Josip Radolič y Mariboru 20 K; upravništvo „Slovenskega Naroda“ K 33;, Marica Jurjevič, učiteljica v Ligojni pri Vrhniki na Kranjskem povodom jugoslovanskega slavja ra Vrhniki dne 2. junija 100 K; Anton Kuhar, kaplan v Rečici na Falki, 20 K; Anica Žiher, učiteljica v Cirkovcah, 5 K; Karel Regoršek, železniški uradnik v Mariboru, 20 K;. Vekoslav From, učitelj v Št. Lenartu. mesto venca na (grob g. dr. Tipliča 20 K: Anton Magdič na Cvenu, zbirka gdl. Gustike Serec v veseli družbi v gostilni g. župana v Bebijnclih 23 K; brane Košir v Rošpohu 50 K; ‘Ji Frangež, župnik pri Sv. Marjeti na Pesnici, 20 K; Slovenski vojaki 4. bataljona po vtojnein kuratu g. Bogoviču 300 K; Friderik Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom 2j0 K; Franc Bratušek, župnik v Svetinju, 50 K; Iv. Peček v Novi vasi 5 K; Ivan Zapečnik, pristav južne železnice v Mariboru, nabral na sestanku železničarjev dne 4. junija t. 1. 78 K; upravništvo „Slov. Naroda“ 135 K; F. Pšunder, župnik pri Sv. Bollen-ku v 'Slov. gor., 25 K; orkester šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani 63 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Frati c Pišek, Narodni dom). Šolski odsek. Đijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. : duhovniki o priliki sestanka v Podčetrtku 114 K. Za stavbo zavoda usmiljenih bratov pri Žalca n darovali sledeče velečastiti dobrotniki: Premilost-liivi knez in škof dr. M. Napotnik, kot temelini kamen znesek 30,000 K; Neimenovana, Žalec, 4000 K; Jakob Zupanič, župnik, Go to vi i e, 1000 K; Zapuščina ral Vino. Kolar 500 K; Anton Veternik, župnik, Žalec 200 K; Ivan Sepie, Konjice, 2000 K: Ivan Lenart, nadžupnik, Šmartin, 30Ó K; Jožef Kodrič, kaplan, Šmartin, 200 K: Ivan Rožman, župnik, Zavodnje, 100 K; Mihael Šmid, Župnik, Solčava, 1700 K; ložef Atteneder, župnik, Šoštanj, 300 K; Fr. Zdolšek, župnik, Sv. Jurij ob Taboru, 200 K; Jožef Peč-nak. kaplan, Brežice, 200 K; Jožef Cede, župnik t Stuclinicah, 100 K; Matija Frece, župnik v pokoju, 1 etrovče, BOO K; Gregor Presečnik, župnik v pokoju, Petrovče, 1|00 K; Fr. Bratušek, župnik, Svetinje, 50 K; Jože! Meško, župnik, Sv. Miklavž, 50 K; Pr VraČun, župnik, Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu, 46 K : Fr. Simonič, vikar, Maribor, 50 K ; Ferdo Fšunder, župnik, Sv. Bolienk v Slov. gori c ali, 100 K; Jože! Cerjak, župnik v pokoju, Rajhenburg, 50 K; Profesor Zidanšek, ravnatelj semenišča, Maribor, 100 K; Anton Kuhar, kaplan na Paki, 300 K; Fr. Cizej, župnik, Smartin pri Velenju, 50 K; Maks (Devine,’župnik, Sv. Andraž, 50 K; Fr. Ogrizek, župnik, Dramlje, 20 K; Anton Tkavc, mestni kaplan v Mariboru, 30 K; Lovro Petovar, posestnik, Ivanjkovci, 200 K; Alojz Goričar, posestnik, Mozirje, 200 K, Jožef Polanc, trgovec, Petrovče, 100 K; dr. 'J. Barle, notar, Kozje, 50 K; Marija Hribernik, Braslovče, 60 K; Jurij Stropnik, Topolšica, 20 K; Alojzija Cop, Smarjeta ob Pesnici, 20 K. Vsem dobrotnikom našega zavoda naj ljubi Bog stoterno poplača! Dobrotnike. ki so obljubili za našo stavbo, vodstvo ponižno prosi, na] pošljejo obljubljeni znesek pod naslovom: „Usmiljeni bratje, Žalec, štajersko.“ Slovenski učiteljj-veteran. Prihodnji torek, 18. t m., slavi g. Ivan Vračko, vpokojeni nadučitelj na Pobrežju pri Mariboru, svojo 801etnico. Rojen je bil dne 18. junija 1838 pri Sv. Štefanu pri Šmarju- kot sin kmetskih staršev. Njegov brat je bil tam župan okrog 30 let. Študiral je realno gimnazijo v Celju. Služboval je kot ljudskrošolski učitelj v Šmartnu na Paki, v Mozirju, pri Sv. Roku ob Sotli,'na Planini, na Zidanem mostu, v Sromljah, pri Sv. Petru na Medvedovem selu, v Tieienu na Koroškem, v Prevo-rju, v Dramljah, v Laškem trgu, pri Sv. Lenartu n. Laškim in nazadnje v Leskovcu v Halozah kot nadučitelj (13 let). Ivan Vračko je vzgojil svoje otroke v krščanskem in narodnem duhu. Sin Evald je župnik v Št. Iljju v Slov. gor., Ivan pa profesor v Celju, hčerka Ela je soproga učitelja g. Šero-na v Ptuju. Z mnogoštevilnimi učenci kličemo g. jubilantu: Še na mnoga leta! Pisarna Slovenske Kmetske Zveze za Štajersko združena s Poslovalnico spodnještajerskih slovenskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta 5, prvo nadstropje, desno. Pisarna daje članom Slovenske Kmetske Zveze pojasnila v gospodarskih, vojaških, ‘davčnih in drugih sličnih zadevah, pomaga z nasveti, sestavlja vloge in prošnje na oblatetnije itd, itd. Poziv rodoljubnim Slovencem in Slovenkam ! Nemci se v svojih oporokah vedno prav pridno spominjajo nemškega Schulvereina, Südmarke in enakih nepotrebnih nemških društev. Nedavno umrli svečinski Menhardt je svoje veliko premoženje določil z/ Sehulvereiri in Südmarko, Kaj pa Slovenci in Slo ve'ke? Ali mi nimamo nobenih narodnih potrebi' r< j reveč ! Slovenska Straža, Tiskovni dom, slovenska 'šola v Mariboru in še celo kopo drugih društev in zavodov potrebuje gmotne pomoči. Rojaki! Ko pišete oporoke, spominjajte se obmejnih Slovencev, določne del svojega premoženja za Slovensko Stražo v Lj«Vi * J ja ni, za Tiskovni dom v Mariboru, za slovensfc ;A lo v Mariboru ali za Dijaško kuhinjo. Slovenska Straža. Občni zbor Slovenske Straže se vrši v kratkem; za to je neobhodnp potrebno, da se sestavijo odbori podružnic. Slovenske Straže in da, i rično z dolom. Slovenski Stajer, na plan! Strnimo se v krepko narodno obrambo proti onim, ki nam hočejo oropati najlepše dele zale naše jugoslovanske -m mije na Slovenskem Stajerju. Oživimo podružnic« Slov. Straže! Plakati vojnega albuma pešpolka št. 87. Te dni so se razobesili po Celja in ostalih mest h in krajih polkovnega nadomestnega okraja plakati, ki n; povedujeje s podobo in besedo izdajo vojnega n) buira 87 trnkov. Pkkat je delo dunajskega umetnika Rolanda Straber ja ter vzbuja s svojim krep kim slikanjem naš h vojščakov splošno pozornost. Prodaja kratko vsebino vojnega albuma ki bede sporočal v obsežni obliki sodobnikom in potomcem slavne dogodljaje hrabrih pripadnikov 87, polka tekom svetovne vojne. Cena proti predplačilu 80 K za ljudsko 40 K za krasotno izdajo j čudovitno nizko nastavljena, ako pomislimo, da bode vsebovalo to krasno spominsko delo v obse gu približno 400 strani kakih 1000 umetniških slik po zanimivih vojnih posmtkih, Pripore-ročljivo je torej za vsakega, ki je v zvezi s sped-dnještajerskim domačim polkom, da ne zamud subskripcijskega roka, ki poteče dne 1 julija 191? ter si z naročitvijo pravorasno zagotovi to dostojno in mikavno spominsko krjigo Ce se prime dezerterja, je vsakemu strogo prepovedano se vmešavati v postopanje vojaštva. Vojaške patrulje ali posamezni vojaki, ki primejo ali ženejo dezerterja, imajo pravico takoj rabiti orožje, če bi jih kdo dejanski napadel ali če bi kdo grozil z napadom, oziroma, če bi se od strani civilnega prebivalstva grobo in nesramno psovalo eskortno mošt-V :• Tako razglaša cesarska namestnija. Naši slovenski junaki Čakajo na Laha. (Dopis g fronte.) Kot vedno, zvesti branilci naše lepe slovenske domovine stopimo zopet mi slovenski vojaki od našega hrabrega 26. strelskega polka ter Čakamo tukaj na tirolskih skalah na izdajalskega sovražnika, i da mu bomo prizadejali odločilni udarec. „Slovenski j Gospodar“ in „Straža“ sta nam vedno dobrodošla. I Med našimi vojaki gresta lista kar iz rok v roke ter f ju vsak prav rad prebira. Vsakemu prineseta skoro \ kaj novega iz njegove rojstne vasice. Tudi luk. j , ri ; nas vlada veliko navdušenje za naso bodočo prelepo Jugoslavijo. Prav iskrene pozdrave pošiljalo vsem bralcem vojaki od 12. stotine 26. strelskega noL.a. — Sledijo podpisi. Perilo za vračajoče se vojnike. C. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu nas prosi, da pozovemo dobrosrčne ljudi, naj darujejo odvišno moško perilo —-srajce in spodnje hlače — za vračajoče se vojnike. Koor ne more dati perila brezplačno, dobi za vsako porabno srajco 12 K, za "spodnje hlače pa 8 K. Ker se baje namerava itak odrediti prisilno oddajo perila, bo dobil vsak, ki bo kaj prostovoljno oddal,, potrdilo o oddaji in se bo i otem to pri prisilni rekviziciji upoštevalo. — F.*,. ..... . , Kmetski, obrtniški in delavski ljudje imajo komaj' toliko perila, kar ga neob-hodne potrebujejo. L is a gospoda v mestih pa- ima nakopičene ne samo cele zaloge perila, temveč še tudi ] druge obleke. Pa zdi se nam, da oblasti po stari navadi tega nočejo vedeti ! Prevažanje potne prtljago. 'Železniško ministrstvo objavlja glede prometa s potno prtljago sledečo naredbo: Dosedaj je bila teža potne prtljage neomejena. Določa se, da odslej na, rej teža posameznega komada potne prtljage ne sme znašati več kol 50 kg. Nadalje se določa, da mora biti na vsaki potni prt- j j]agi označeno ime in naslov lastnika ter kraj, ka- j mor je namenjena. Na prtljagi mora biti tudi ozna- j (ena železniška postaja, na kateri je bila oddana, j da se na ta način pri morebitnih izgubah lahko do- j žene ime in naslov lastnika,. Legitimacije za daljša potovanja- Že pred ne- -j kaj tedni se je razpravljalo o vprašanju, je-li ne bi j kazalo, ako bi se vpeljale legitimacije za potovanja | po železnicah, da se na ta način prepreči nepoireb-na vožnja marsikaterih oseb po železnicah. Ker ?•> j se pa sedaj prometne razmere na, železnicah zelo po- l Mabšale, je bilo sklenjeno, da se upehajo posebne le- j gitimacije za potovanja po železnicah. Dovoljenja za | službena potovanja in za potovanja v trgovskih za- j (levali se bodo podeljevala brez vsakih omejitev, is- \ totako potna dovoljenja v nujnih rodbinskih zadevah, j Legitimacije se bodo dovoljevale le za daljša poteva- j nia in sicer na sličen način, kakor se izdajajo pot- j ni listi. " j jftazmere na kolodvorih v Mariboru. Mnogo se j je že pisalo, kako spretni in izurjeni so vsmvemški ! uradniki pri napadanju Slovencev in takrat, ko gre j zato, da kratijo pravice in svobode Slovencev. _ Pa li I mislite, da so tudi v službi tako marljivi ? Kaj še ! ! j Da se pre. ričate, Vam navedem slučaj, ki se mi jo , ; trikrat pripetil. Večkrat imam o r aviti ob koroški j : strani. Lani meseca maja je bilo ; vračam se z. ve- j I černim vlakom, ki bi moral privoziti v Maribor krog j I 6. ure. Tokrat pa je pripeljal šele ob pol osmih zve- j J čer na koroški kolodvor. Tu pa je stal zelo dolgo. J ! Prav sem bil v skrbeh, če še dobim poštni vlak Du- j ! nai—Trst, ker se moram voziti iz Maribora , roti ju- j j gu. Ptujčana sem že zamudil. Ker še vlak vedno tu i \ stoii, povprašam kondukteri a, če se že skoro odpel- f j jemo. „I waß net“, mi on odgovori. Povprašam pro- j - metnega uradnika, če še dobim poštni vlak. Ta pra- j i vi. da čisto gotovo, ker še ni privozil v Maribor. — I Potem še čakamo. In proti pol deveti uri začne ven- ' I dar voziti. Pa kaj, samo da dobim poštni vlak! To-\ eia ko.addemo po ovinku do glavne proge (Dunaj— j Trst), je vozil s oštni vlak — mimo nas! Moral sem I prenočiti v Mariboru in sem zamudil en dan samo le i zato. ker si je uradnik progo zastavil s • tovornimi' ! vJaki in si je ni znal sprazniti ali pa se ni hotel po-I truditi, da bi si napravil prostor. Ker je moralo ra-Ì di tega mngo potnikov v Mariboru prenočiti, so bile : naenkrat vse sobe po gostilnah in hotelih zasedene , I tako da bi bil moral prenočiti na prostem, če bi ne I bil šel budit znane obitelji in je prosit prenočišča. — ; Drugi slučaj je bil lani v jeseni. Koroški vlak je pri-I vozil na koroški kolodvor ob pol sedmih na večer. Ì Veselil sem se, da še dobim Ptujčana, ki pelje ob 7. : uri iz Maribora, Toda na koroškem kolodvoru 'smo I stali čez eno uro in potniki smo zamudili i tujčana, ! poštni vlak na Dunaj in poštni vlak proti Trstu, 0-I ziroma vse zveze s temi vlaki, kar pomenla za, mno-l ge potnike izgubo enega celega dneva. Ce že ne mo-t re koroški vlak iz koroškega kolodvora, bi pa naj \ poštni vlaki na glavni progi vsaj kakšnih pet minut, j počakati ! I Železniški tatovi pred poroto. V torek se je vr- t šila porotna obravnava zoper Viktorja Draženoviča, J Goluboviča, J.| Jutriša in Stunkoviča, ki so na žele-1 zniški nrogi Zagreb—Židani most meseca januarja t. j, 1» izvršili velike tatvine, Izstopali so na raznih poli stateli in se pomešali med giveeio in pri tem potnike na prav nesramen način okradli. Tako so že samo j dne 7. januarja ukradli raznim ljudem čez 4000 K. I Glavni krivec Mate Matkovič je pred razpravo poli beginil iz preiskovalnega zapora, gori imenovani 4 j zločinci pa so bili obsojeni in sicer DraŽenovič na 3 leta, Golubič in Jutriša na 5 let in Stankovič na 1 leto težke ječe. Mrlič zgorel. Na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru je pretekli torek zgorel mrlič, Na mrtvaškem odru je ležal bivši železničar J. BoŽ- nik. Vsled nepazljivosti straže se je oder vnel in mrliču je zgorela glava z oprstjem vred. Rarer je skoro popolnoma zgorela. Snaga vojnega kruha. Snaga, lepa beseda, ki j pa pri našem vojnem kruhu nikakor ne j ride v poštev Ce se dobe v vojnem kruhu jtrske, , esek, papir, cunje ter gumbi, Če se je dobil notri že cel šop las, i cel ščurek, če je neki gospod pogoltnil z vojnim krunom celo šivanko, ki mu jo je moral potegniti iz grla zdravnik, rotem se pač lahko reče, da je vojni kruh nesnažen in da ga nihče ne more jesti s slastjo, če je še tako lačen. To je vse zato, ker moke nihče ne seje, dasi se pretresa kdo ve kod, predre nastane iz nje kruh. Nov zemljevid. Izšel je nov zemljevid, ki predstavlja Evropo po sklenjenem miru na vzhodu. Zemljevid ie zelo zanimiv in ga priporočamo. Naroča se pri tvrdki G. Freytag & Berndt, Dunaj Vlil, Schot-tenfeldgasse 62. Stane s poštnino vred K 3.10. OMpo'daraftMi Cena letošnje pšenice na Ogrskem Po dosedanjih informacijah bo odmerjena za letošnjo pšenico mafcsmalna cma na 75 kron za 100 kg. Ameriška pšenica. Iz Wašingtona poročajo, da bo znašala letošnja žetev pšenice v Ameriki nad 900 milijonov bushelov: to je za več nego lani — Tudi Južna Amerika in Avstralija imata izredno bogato žete?. Mi seveda od tega nič ne dobimo, pač pa naši sovražniki Anglija, Francija in Itahj». Domači mlini. Domači mlini in žrmlje se še sedaj dobijo, pozneje jih menda ne bo. Dobro bi bilo, če bi vsak posestnik imel dvoje žrmlj, Črešnje plačujejo ljubljanske branjevke po 6 do 7 K 20 v za 1 kg. BopisL Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., se vrši v Jarenini Krekova slavnost z zanimivim sporedom. Vabimo mariborske Slovence in Slovenke, da se v velikem številu udeležijo jareninske slavnostih Iz Maribora vozi vlak ob pol dveh popoldne. Izstop? se na postaji Pesnica, od tam je do Jarenine pol ur. peš-hoda. Maribor. Društvo slovenskih stalno nameščenih v Mariboru nabi na ustavni občni zbor, ' i se vrši danes, v petek, dne 14. t. m., ob 149. uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni.red: L Vpliiev odbora, 2. Slučajnosti. Na željo članov se je preložil ustanovni občni zbor na ta dan, da bi imeli priliko priti a to važno posvetovanje vsi dozdaj priglašeni člani, in jšc drugi, ki želijo pristopiti k društvu. Treba bo pri tej priliki promotrivtati vprašanje prehrane, slum p nabave obuteli, obleke, kurjave in drugih življenjskih /potrebščin, sklepati o varstvu in o zdravju otrok, o oodporah v slučaju bolezni iri nezgod. Za izvršitev vseh teh in 'drugih nalog pa bo treba izvoliti marljiv, odbor, ki bo imel potrebne zmožnosti in veselje do Jela. Zato je nujna potreba, da pridete vsi stalno na^ meščeni na zborovanje. — Pripravljalni odbor. i L mariborske okolice. iNajnovejà& uicnziva nemškutarjev. Imamo v rokah neovrgljive dokaze da je zb an uradnik mariborskega okrajnega odbora lastnoročno pisal naslove na ovitke Štajerca, ter ga razpošiljal slovanskim občinam in kmetom, v veliko večji smeri (po cele zavoje) seveda brezbarvnim oziroma nemškatarsko pobarvanim trgovcem gostilničarjem itd, V dotični številki klobasari nek do o brezprimerno junaškem činu onih znanih udeležencev dunajskega romanja, ki je baje zadal jugoslovanski deklaraciji smrten udarec. Slavni okrajni zastop vprašamo: Ali se zaveda, da je večina občin okolice Maribor slovenskih? Ali plačujemo mi uradnike zato, da razširjajo narodu sovražne časopise med ljudstvom? Kdo plačuje stroške za stotine iztisov, ki jih ie uradnik okrajnega zastopa vrgel med ljudstvom? Zadnji čas je že. da se napravi red v našem okrajnem zsstopu. zlasti po dobni slučaji kričijo po temeljiti remeduri. Bomo še učakali časov, ko bodo gospodje hlapci šnop sarskega Štajerca obžalovali svoje navdušenje, s ka rim so ponižno v preženi v njegov jarem hoteli uči ti zavedno slovensko ljudstvo patriotizma. Jarenina. Prihodnjo nedeljo, dne 16. junije, ob pol 5. uri popoldne, se vrši pri nas Krekova slavnost. Spored: Deklamacija. Slavnostni govor. Igra: ..Kovačev Študent“, spevoigra v treh dejanjih. Petje. V slučaju slabega vremena se preloži slavnost na poznejši čas. Vabimo vse domačine in sosede, pa tudi Mariborčane, da se udeležijo slavnosti. Jareninske slavnosti so vedno nudile občinstvu mnogo užitka. Zatore: v nedeljo v Jarènino! * Jarenina. Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima svoj občni zbor 29 jonija Vs9. predpoldne v posojilničnih prostorih. Št. lij V SlöV. göf. FHhoanjo nedeljo, dne 16 t. m. gremo v Jarenino na Krekovo slavje. Vrniti moramo Jareninčanom obisk na naših prireditvah Kdor more, torej v nedeljo popoldne v Jarenino! goq Shr. JaJ0h v Slov.jigpM OtrS^rodiihi^Ävens'kega ljudstva.-r nemškutarjih in posilinemeih — dunajskih romarjih, pač ni vredno izgubljati veliko besed. Oa jim ni prišla na misel .splošna mirovna želja, se pb $p(^ti. Kar jih je teh roaiarje^ff^/iša^L^obeden n’ prelil nobene kapljicßnkpvi. ne za;obrambo domovine, niti za nadvlado Nemčije ne. Za oboje tiščijo nas Jugoslovane v moriini ogenj,' v katerem srno pa le zanesljivi .naziyajO; srbofite^nn i® mo-; l’amo biti zanesljivi, „j&errenvolk“ pa čaka na pri-bodnjost. No. v materijalnem oziru, tam so nemčurji res dosti doprineslij^^^flSvpjijh, žepov. Jareninska romarja- hodita okrog ,kot dva debela Špeharja. Ljudstvo ;;o drugih krajih kaže s prstom za takimi ljudmi. Pa $e drugi! Schmiderer gotovo ni šel v svojem, ampak v imenu okrajnega zastopa mariborskega. In vsled čigave krivde je šel na Dunaj? Vsled krivdef Ustih, ki só zadnjič pripomogli posilinemcem do zrna-; ge v to korporacijo, Žalostno pa resnično. Kronika; teh značajev ne more prezreti. Kdor zaničuje se sam,-: podlaga je tujčevi peti, Jugoslavija, ystani v srečo: našega troimenega naroda in v strah Iškarijotom ! Sv. Ana v Slov. gor. Dne 23. maja zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Antonu Iblee v Bač-kovi. Pogorelo je gospodarsko poslopje. Dne 24. ma-i ja zvečer pa so jo vnela hiša in svinjak. Požigalci so baje vojaki iz Radgone, ki se potepajo po Slovenskih goricah in prosijo živeža. Eilecu je zgorelo gospodarsko orodje, vozovi, gepelj, stroji, slamoreznica in sploh vse. Govedo so srečno rešili. — Naše bralno 'društvo priredi v nedeljo, dno l(i. junija, popoldne; veselico. Govoril bo g. dr. Josip H o h n j e c iz Maribora. Slovenci in Slovenke od Sv. Ane, Sv. Benedikta, Marije Snežne, Apač. Sv. Trojice itd., pridite v obilnem številu!. Sv. Benedikt v Slov. gor. Na splošno željo sé bo gledališka igra „Tri sestre“ ponovila v nedeljo, dne 23, junija, popoldne po večernicah. Nastopita zopet pevski in tamburaški zbor. Domačini in sosedje, pridite! — Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., gremo pa vsi k Sv, Ani poslušat dr. Hohnjeca! Sv. Trojica v Slov. gor. Zdravnik dr, Brunon Weixì se je vrnil iz vojaške službe ter zopet ordini-? ra pri Sv. Trojici:0'-7^1* švoasuii minsmi v »Siv | Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukaj se je poročil g.; Aiojzij Novačan, c. kr. orožniški phštajevedja pri Kapeli, z g'đč. Frančiško Mir iz Rožičkega vrha. Ženin je bil rojen v Trnovljah, župnija Vojnik pri Celju. V vojaški službi je že več let prav lepo napredoval, in sicer v zaledju in na bojišču. Odlikovan je s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Na gostiji dne 1, maja se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 50 K, Nabirala je gospa, Cilika Mir. Novoporočeiicerna daj Bog obilno veselja skozi vso življenjsko dobo! — Obenem se je tudi vršila srebrna poroka Janeza in Frančiške Mir v Rožičkem vrhu. Pogrešali pa smo cb tej priliki sina Janeza Mir, četovodja na laški fronti. Hrabri sin ije odlikovan zdaj že četrtokrat. Ptuj. Čudna so božja pota! Ves slovenski narod se sedaj zaveda, da le v edinosti je moč; vsak posamezen ve, da se vojuje za svobodo ljubega slovenskega naroda. Okoliške občine ptujske so si z velikim trudom in s težkimi denarnimi žrtvami postavile krasno šolsko poslopje. Tu je bil dom naše ljube dece. Tu so se odgajali naši otroci v zavedne Slovence, dobre državljane, poštene kristjane. Ponosni smo bili na našo šolo. Toda kakor jasno nebo v-časih zmrače oblaki, tako je tudi naša srca prevzel oblak žalosti, ko smo culi, da je ptujski župan 10rnik posetil našo šolo na lepo nedeljo ob VA2. uri. Kakor pravijo, se je mudil v šoli nad 12. uro. >To na menda ne pomeni nič dobrega. Gospod župan Ornig naj so le briga za svote mestne Šole, našo slovensko 'šolo si bonu?-pa uredili že sami. Moramo sami šolo vzdrževati. hočemo biti pa tudi sami nje gospodarji. Orni5; ! nima v njej prav ničesar iskati. Ne potrebujemo ni-kakega vmešavanja! Na slovenskih tleh bo Slovenec gospod! Slov. Bistrica. Vedno več reči še izve iz dunajskega romanja. Naši toženbergerji sami pravijo , da jih je cesar sicer sprejel v salonu, tam poslušal njihovo govore in sam-odgovoril. Iz našega mesta je bil tudi trgovec Krautsdorter, ki je bojda zastopal Poljčane. Qn je povzročil ; precej smešni prizor. Ko je bil vprašan po imenu in stanu, je odgovoril zmedeno: „Moja dva sina sta oba pri marini!“ Pričujoči so se prijeli za usta, da niso bulinili v smeh/ Kaj si jo cesar mislil pri talci zmeša>o-sti? Kaj si bi bil še te mislil, ko bi bib vedel, da stoji pred njim navijalee cen, ki je bij. obsojen na 500 Kj vSŠ sen. ha ì’iz' es '■ onßlanoö mj * ß ina 1 Slov. Bistrica. Naš nemČiirski dopisnik „Ta- gespošte“ in „Marburgerce“ je pravzaprav blaga duša : v teh težkih dneh skrbi tudi za dobro voljo svojin soobčanov. Ob priliki 701etnico Italijana Versola-lija mu je napisal majhen slavospev, češ, da ima ve-j like zasluge za utrditev nemštva v Slov. Bistrici.; Židadski monter Versoiatti pa se je resnično tako trudil za širjenje blažene nemščine, da se je niti Še; sam ni naučil, čeprav je osivel med našimi trillimi; Cl emani: on, : kakor tudi njegov brat znata namreč; .dholsotq dùtóialijpsoq v1 8 I S i f. * ——'— samo italijansko ih Še“ bfflje sloveušlmr'Možakar:L Šo pa vseeno stebri nemštva. Bog vam: jih požegnaj;! Poljčane. Občino Pekel je zastopal pri cesarju tovarnar Kobliscbek iz Dunajskega Novega mesta, ki ima tukaj tovarno stolov. Drugi „peklenščeki“ se niso smatrali .„holfähig.“ G. Kobli se h ek ~ ime kaže pristno nemško pokoljenje — je eden tistih ljudi, ki se kažejo navidez kaj radi tolerantne, da je pa šel zastopat „peklenščeke“, je pokazal, kako debele ima za nemškonacionalnimi ušesi. Seveda ima on vzrok (uti nasprotnik Jugoslavije, ker bi mu potem nemara* zmanjkalo cenili delavcev.. Ali Je povedal na Dunaju, da je občiha Pekel tako trdo nemška, da je podi usalo jugoslovansko deklaracijo kar brez vsake agitacije 132 oseb? Ali je povedal, da so v Peklu vsi „ta boljši“ vojaščine prosti in da Štejejo ti pekelski oj prošcenoi med najboljše patrijote, pri kozarcu seveda. Mi še ne razburjamo, ker vemo, da „pektenšče-ki“ in pa g. Kobliscbek ne bodejo ustavili bodoče Jugoslavije. Sv. Primož na Pohorju. Jugoslovansko detel aeraci jribdler^egaovj^k. Pri sklepanja mirtr bomo Angleži in z nami vred Francoži .^em „po v darken! ph- ì iM i Iff I,- te Séf ii‘fbo ' me^éS’v'Hra h 'A Jugoslovani, državo. 14. junija 1918. ■wttr ih Poljaki svojo samostojno uradnega poročila» RL .ihmnog .volö v jfnelloHBerolin, 13 jun. : Južnozahodno od Novona hudi francoski pro-odbiti. Na Crtvhf^GtÄfy: •- Pomnieres južno: .odi reke Aisnehspe vrženr iz s svojih; prednjih postojanka )^tib;je bilo 1500 mož. Na ostalem delu fronts mestoma hudi °JV0^ i/1 08 ocr M0 Ijadskeia zdravjaMt je nasli.v . khjižipi, obsegajoči 80 strani,v ki jo je 'spisal idr Alojz Zalokar. Izdala An založila jo je diskovna zadruga v Ljubljani. Vsebina : Plodovitost, marljivost, naravni prirastek, padanje Števila porodov, vpliv spolnih bolezni, umrljivost dojencev, vplivi svetovne vojske, socialno zdravstvene naloge. Knjižico, ki se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6 in stane 1 izvod s poštnino vred645 K, priporočamo. „Jetiki — bo]!“ Tako Je napis lični knjižici, ki »o je spisal znani slovenski goriški zfti%Vnik dr. A. Brecelj. Knjižica obsega 78 strani ifi je insana želo poljudno. Vsebina : Vzrok jetiki. Kako se hkužimo z jetiko?' Obramba Človekovega telesa zoper jetiko. Ro-eoii jetičnemu obolenju. Duševno razpoloženje1 za jetiko. Koliko nas je jetičnih? Pomen jetike za prosveto in narodno gospodarstvo. Kako se javlja in kako poteka jetika? Kako odvračamo jetiko? ’RM^kuževan-je. Gmotna in posvetna povzdiga. iStanovanje in obleka. O krahitvi, NraVna stran obrainbe zoper jetiko. Zdravljenje jetiikq. Sklep. Priloge. Knjizidtìcse hbroča pri Novi Založbi v Ljubljani in 'stane 2 K. Priporo- 'f oornlßvoleo 1 g ß nos nabs ßvJCarigradu: zgorelo 08ööf hiš: Pred dnevir j» •zl.ruhnil v Carigradu na Ttirške-m požar, ki jo upepelil 8000 hiš. Ste. da znaša 200 milijonov K. V z adii ih desetih letih ;o zgorelo v Carigradu približno 20.000 hiš, torej «ha tretjina vseli carigrajskih hiš. Hitrost ljudi ir. živali. Inženir Jožef Olsliau-seii jo sestavil tabelo hitrosti, s katerimi se premikajo ljudje 'in, živali; Nemški'vojak, jSirèhòdi v ehi uri 5 km, :če n e ':{rf!‘ih‘ njarš 'prè'dói^o'. : 'N aj Večja hitrost, ki jó inóre đešečrpMVač, jé;T m v sekundi. Na. smučeh se doseže v sekundi 9—10 m. Jadrnice drče po gladki ledeni ploskvi 1L- ki n v i'minuti. Najhitrejši kolesar je dosegal 22 m jv 1 šekuiVdi. Konj vzdrži 10 km na uro in (o iirecoi Časa. Najhitrejši pes, ruski volčji pes, preteče v sekundi 25 m, dočim gazela v tem času 27 m. Gazela, dasiravnn jako hitra, ne prekosi note ki naprhvi v oni sekundi 33 m. Seveda si pri tem bomà^a s rferutrtii. Kit, ki ga je ranila pušica, se nota.pl i a v globočino morja s hitrostjo 300 m v minuti. Naša lastavica preleti v minuti 800 m. Sokol pa porabi za polet iž severne Amerike v severno Nemčijo, ne da bi se ustavil, 11 iir. Ti nek ha dojmstl. Prekmurske „Novine“ poročajo.: „Tinek je domo prišb. Sknsivali so ga- Pitali so ga ka pa ka Si Že tak dugo ne domo prišeo, voj te nanč že ne poznali. Boko moj, Boko moj, ka je e-to ? ! — Dragi Tanek, badi ka ti jesti; dam, ve :si,. znan, iako la čem. - Joj, mati. niauČ me he pitajte, tri dni sam se pelo. pa sam ne jb riikaj ne, za kupiti je p n ne, ar je vse drago. To sam pa naj lačen nolflvo. bom za to bolle jo doma. Dala ujemi mati o-led: Popoarjene gibiee i med; gori vie j ate,, Tfnelč pohvalo obed: kak je to dobro i sladko, v boji pa kaj takšega dobroga nikdar ne vidimo- ;nn pa ka btejeli. Tam je najboljša ešče repa, štero sam ravno nikdar ne šteo lesti. Mati So ga lirosdi. naj kaj prinoviditv-le. Daleč som ednok šo, pravi Thick, v sliižbi. Kda sam nazaj Šo. so strašno pokali granathiJas pa sam viigno šinjek na v bog proti domi y kaverno, naj me ne kai poiezdilo, Ta,k me li straj, da morem iti z luknje na svoilobo. ar Tnl:an stroia, če trbo nji ne: ne vem, ka je tak divji. Tinek je mogn nazaj iti. A mati so ga :;,,;oq& asMdhq ug Hi IPH Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani s- in Hercegovine ter Dalmacije k Hrvaški oziroma j kličuje v smislu §§ 14., 15. in 22. društvenin pravil I glavni občni zbor, ki bo zboroval v Ljubljani v prostorih šenftekobske Prosvete. Floriianska ulica štev. 15, T. najdlsiropje, v pehejjp. ; dnh523„f,|hh|i5^, uri [npoldno. mr ogoli« tttftóneBv d{ Miwhessh eahtff «a ptl 3foT‘",'hvlhnTov '"n?n\'nuk""""'"’"'.jčinT"W~"^TTT; f ibj oismii , Poročevacem'oyqlikojyskemyolkst gnLPoročilodobilibžalKŠejeprfđsklepomHiuređ-ništva. Priobčimo«* pondeljkovi Straži. fPrOsitDo 'pozdra " yljénl,. ’JMf tjPn^Sia|er<5a« rh^iajuj sastop n d .epešen piirf&sT/pa aneietoiebsi nn d-stóe ifWafoTii sn jßh Za slovensko šolo v Mariboru so nridaljc darovali: Ljubljanska kred tna banki 1000 K; Utka Kolencova v Slov Bistrici nabrala ob obletnici majniške deklaracije 50 K; Matija 'Marinček, notar v Tržiču, .20 K; Ivana Kolenc v Plecerovcsli 8 K; iz pušice v Narodnem domu 40.02 Iv;_ Karel Krištofič, revizor Zadružne Zveze v Ljubljani, nabral o priliki majnifestaeijskega škoda v Št. Vidu pri Ljubljani K 127.18; Terezi a Vodenik v Hočah 50 K; Fran Bračun, gimnazijski profesor v Mariboru, 20 K; Marija Seršen v Ljutomeru 20 K; Srečko \ eršič, kaplai ? n Sv Tomažu, 00 K; J. Zemljič, župnik pri Sv. Tomažu, 10 K; Jože! Rajh starejši v Ljutomeru 20 K; Leopold Petovar v Ivanjkovcih 100 K; Studenice pri Poljčanah, zbirka gdč. Elze Vobič 312 K; Vraz, posestnik v Cerovcu, zbralo učiteljstvo povodom izleta ljutomerskih in ormoških šolarjev na Stanko Vrazov dom dne 28. maja t. L, 30 K; četovodia Hamer še ak 10 K; Društvo Kres v Gradcu 24 K; Anton Puklavec v Veličanah 100 K; Rudolf Humer v Spodnjem-Dupleku 10 K: dr. Anton JerovŠek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, 100 K; Božena Sernee v Kamnici 100 K'; Ivanka Sernee v Kamnici 10 K; M. Koprivnik* vdova c, kr. šolskega svetnika v Krčevini, ,20 K; Mara Koprivnik v Krčevini 10 K; dr. Fr. Rosina v Mariboru v spomin neimenovanih 100 K; iz Ribnice na Pohorju: Anton Skočir 20 K, Frano Stepišnik 10 K, Mihael Urnaut 1 K, Peter Mori 2 K, Janko Zabovnik 20 K, Blaž Lopert 2 K, Peter Oder 4 K, Ignac Kasper 10 K, župnik Andrej Fišer 300 K, Simon Fišer 10 K, Vinko Fišer 20 K, Anton Podlesnik 50 K, Roza Podlesnik 20 K, Marko Mihelič 10 K. Janez Pušnik 20 K. Ciril Pušnik 5 K, Janez Pušnik 5 K, Maks Pivo 10 K, Eliza Skočir 20 K, R. Ternovšek 20 K, Edvard Pive 100 K, Ulrik Hauptman, 10 K; Franc Vrankovič v Braslovčah 10 K; s. dr An to n Hrovat v Šmarju 20 K; Miroslav Volčič, župnik v Breznem. 20 K; Mihael Krištofič, župnik v Remšniku, 10 K; Ivan Hrovat v Šmarju 10 K; Janko Kaučič, učitelj v Remšniku, 10 K; gospa Švarco-\a v Mariboru nabrala v Zagrebu 203 K; dr. Pernat v Ložu, nabral v narodni družbi v Starem trgu vri Ložu 60 K; Neimenovan v Soootnici pri Skofii-loki 20 K: Slovensko nevsko društvo Ljutomer na- bral g. F. Zacherl na Tetovo v spomin na dan 30. 5. 1017 in sicer 54,50 K. — Prispevke je nošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišek, Narodni dom. Šolski odsek. Fissa© i% ¥©itsli©rga. Voitsberg na Sred. Staj., 7. junija 1918. Kakor tisoče in tisoče drugih vernih Slovencev, tako je tudi mene tirala mogočna in kruta-roka usode med tujo, meni sovražno ljudstvo. Neusmiljena vojaška roka je iztegnila svoj poveljujoči kazalec in me izgnala iz ljubljenega domačega kraja, kakor je nexdaj Bog spodil Adama in Evo iz raja! Rad, nerad _ Sem šel v nemški Voitsberg ali pravzaprav v Zangtal pri Voitsbergu. Takoj prvi dan ' sem imel priliko, ogledati si ta Voitsberg ter preceniti prebivalstvo tega mesteca. -— Neverjetno skoraj, koliko narodov je zastopanih med tukajšnjim vojaštvom. To se vidi razločno po nedeljah,'posebno po gostilnah. Pri tej mizi sedijo Nemci, tam Rusi, Italijani, Rumimi, Srbi, Bosanci itd., a tam v veliki gruči Slovenci in bratje Hrvati ter — pojejo. Milo se razlega slovenska pesem po sobi, čarobno lep slovenski glas zvabi celo trdosrčne Nemce v bližino in hote nehote občudujejo lepo petje, ki izvira iz slovenskih grl V tem mestu so se strnili bratje Slovenci in mn w'im fa.ia.npn proti tukajšnjem vsenem-tWjjmäisf Slovenec ; ali Hrvat naveden vojak, bodisi enwetniik ali častnik, vsi se j ozdravi;,ajo tu med seboj z z i an im „Nazdar!“ ali „Živijo!‘“^in vsi zafra-mm le V en o ir. i sto gostil no., V splošnem pa tukaj Nemci niso tako za hujskanje, kakor n. pr. v Mariboru, amnak to so treznejši in pametnejši ljudje, ki skrbijo raje za svoj želodec, kar jim dam popolnoma prav. Ce greš po ulici, vsak drugi ali tretji vojak je Slovenec ali Hrvat, vsak si mrmra pred se bodisi kako narodno ali celo kako umetno pesem. Dosedaj sem slišal le izključno slovensko petje, kar me tem boli veseli, ker hočejo Nemci biti nekake vrste Herrenvolk, pa si šc večglasno ali celo sploh zapeti ne znajo. Navadni slovenski kmetski fantje so to, ki pojejo tukaj četveroglasne pesmi, Če na se snidejo vse-nemški hujskači, pa sanjajo pred litrom vina in polno mizo jedi o svojem „rajhu.“ Ko pa si „hočejo“ zapeti (oh, „Dreimäderlhaus“ ! !), se slišijo glasovi, da se Boga usmili! To je „Herrenvolk“! Jugoslavija, ti dom si moj! Kjer sloga, blagostanje biva, lam moč je naroda nepremagljiva; . kjer brat za brata zadnjo kapljo krvi da, tam so slovenska tla! Koledar za sloveiske vojake za, 1. 1918 je. po poinoma razprodan in se torej na tozadevna na rodila ne moremo ozirati. Tiskarna st. Cirila dar in se prodajate v naslednjih prodajalnah in tobakamah : fe.ji-S.'.'" V Mariboru : Prodajalna tiskarne sv, Cirila* Koroška ' * ' ulica št. 5. m Papirna prodajalna Pristemik, Tegett« hoff-ova ulica. Trafika Bandi v Tegetthofi-ovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici. Trafika -na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg * » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki tu. (nasproti hotels nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » Goretti, Grajski trg 1, » v Tegetthoff-o vi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žitko. Melje. Trafika na Tržaški cesti (naspr&ti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magdalen ski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožetova 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Hauptman Filip, Studenci pri Mariboru. Andritz pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina Antona Umek. €elje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek, Trafika, v Narodnem Domu, Knjigama Adler. Celovec: ZeituBgversclileiss Golob Arnon. Trgovina J Vajncerl, VeBkovek* ceste b Me. MPuh-JLoèe: Kristl Ferdinand (organist). AMobrna pri Celite: Trafika Ropan Alojzija. Motenji Logatec: Trafika A. Kraigher. Mr am: Trgovina Janeza Kodrič. Gradec: Zeitungsstand A. lüöckl Jakomimplatz, Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4. GmMfanj (Koroško) : Trgovina Vinko Brundala Me. Mij pod Turjakom: Iz! uk er Filip trg. Št. Mj e Mtoe. gor.: Trgovec Ivan Plevnik Me. Jtakob e Mtoe. gor.: Trgovina Frid. Zinauer. Me. Jturij ob jmŽ. zet. : Trgovina M. Zorko. Mož je : Trafika Vahčič. Laški trgi Trgovina Osolin Jos. Me. Arenari e Mtoe. gor.: Trgovina Antona Zemljič, Leoben z Nicki Rupert. Ljutomer: Trgovin? Alojzija Vršič. Herzog Ferd. trg. Malanedetja : Trgovina Senčar Fr. Makole: Košorok Martin, Jelovec. Meran : L tsner Otto, Meran trg. Xoeacerkee pri Celju: Jankovič Antonija. Metroeée: Trgovina Polanc Jožef. Mtuj: Trafika Franz Julije Glavni trg. Mut j: Krmpotič Jos., knjigotiskar. Modtelmik pri MSuju : Trgovina A. Marinčič. Madgoma: Weitzìnger Ferdinand. Trgovina Antona Korošec Trgovina À. Krempl. AluŠe pri Mariboru. ■ Organist Ivan Nep. Slačefe V m® e. Motrici; Prodajalna Roze Piči. Mtoe. Gradec: Trgovina Ba^tanč«*. ŠmmrtiM na Mohorju :. Trgovina Janeza Kos. Šoštanj : Trgovin» Ane Topolnik. Me. 'Trojica e Mtoe. gor.: Trgovina Peter Čauš. Me. Tmna£ pri Ormožu: Trgovina J. Kegel Me. Vid pri Mtuju: Trgovina D. Tombah. Anton Kmetec, mostnar. Veržej i Trgovina Marije Kerošs, Vojnik: Trgovina A. Brezovaik. Vransko: Brezovšek Ernest. Žetale : Trgovina Mat. Beriten, turan «iri «nt#1 £*'»•** i2ha‘a vsak ćetrtek m stane M cfc|« »OiUVCUSlU IMF ,et0 8 Ki za poJ lete 4 k, za četrt leta 2 K. Naročnina se najlažje pošilja po poštni nakazali pod naslovom: Uprav-* ništiro ,.Stirar; Žlaspodaoja“, Maribor, Posamezna številka stane 20 vin. « izhaja vsak pondeljek m petek popoldne. Naročnina za »Straž©« ** znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K io za četrt leta K 3 — Naslov za pošiljate^ naročnine r üpmm&ütim Usta, „Straža.“, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd. Naročajte naše Liste vojakom na bojišču« Ako hočeš kako reč dobro prodati Mi najti kupca, inserirà) v *Siev. Gosp.« in »Straži*. FRANC STRUPI Graška ces INN» ««fnilflh «enak svojo bogat« »•••<•, svetilk, oglodal, vsako? » Prevzetje vsoh steklarskih d« fVafsolldneiSa In todna j Enonadstropna hiša ▼ Mariboru a velikim in lepil» Trtom in hleTom se takoj proda. Nasiör V upiarništrn. 112 Kupim kobilo 4 do 7 Ut staro, Id do 15 peat! ▼iioko. sicer lepega, «e pretežkega žit ota, za «norprežno vožnjo vajina, pohlevna in v vsakem oziru brez napak«. Knpim tudi Se dobro ohranjeno k«njsk« opravo za lahko voždj«. Hokojšn« ponudb^ s popišem kobil« oziroma konj dee oprave in z naznanilom cene naj se polijejo na, upravni-Stvo Straže pod M. T.Z. P. 111 Dekle »a vso, ki razume tudi dela na vrtu, se takoj sprejmo. Maribor, Gothéstrafie J 9/1. 125 f Kol*» dobro ohranjeno » dobrim gumijem ■e zamenja za prase ali se pa proda. Domašnian Maribor, G e rieht s-hofgasse 25, I. nadstr. 122 Slovenske gospodinje so povsem znane kot modro in ▼arin« in vendar se dado glad« na čistilna sredstva t. j. nadomestila za mil« provarati od našik škodljivost, podpiraj« s tem nam nasprotno narod« v dvojno škodo. - - Namenil som se « tem naše e. gosp. opozoriti na to, da je boljo ranetti Fe na domačina, podpirati slovens! e trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kar najboljšim nadomestilom mila po zmerni «eni. Razpošiljam p« povzetja kar najboljši pnalni prašok ▼ zavojih p« 6 kg za K 10'— Prosim Tzs Vašega zaupanja ter naročite še danes «n« poštne pošiljate v tega sredstva. Blagoj« izvrstno. Mnogi, našim ciljem sovražni s« že od nas Slovencev obogateli ; mogoče se odločite dati svojem« domačin« vsaj skromen zaslužek. Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Lackner, trg. agentu a Celje (poštni predal.) _ _ 12S Izgubljeno. Na postaji r C*lju je izgubil bfgunec Cijan Fran«, bivajoč aa Rečici ob Savinji, dno 5. t. n, zvečer predno ae odpelje osebni vlak proti Ljubljani, listnieo s arednjo svoto denarja, v kateri s« j« nahajala tudi mala knjižica z raznimi papirji. Ker so ti papirji za imenovanega velike osebno važnosti, prosi, naj mu jih pošteni najditelj pošlje na naslov, ki je na papirjih. Denar si lahke obdrži za nagrado. 121 Barv» za eblijco dre«, temnomodra, temnorjav«, temnordeče, temnozelena In tem- nosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih a 50 vin; pošilja na zunaj franko, še ee pošlje naprej znesek ali pa proti po*zetjtì: H. Billerbeck, Maribor, gosposka ulica 29. | lie Melo izmod vračajočih se vjetnikov bi megel dati pojasnila o mojem soproga Bsailu Öebnlar, koji je slo-žil pri 47. pespolkn 3. stotnija, bil S. septembra 1914 pri Grodè-ku ranjen in vjet ter se v začetku nahajal v Ver. Evac. Spital 32 t Nižjem Novgorodu. Od takrat ni nobenega glasu več o njem. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti njegovi soprogi Vandi Čebular sedaj v Celja, Dolgo polje' 1 a. Stroški se povrnejo. 124 Yecjo svoto je izgubil kovaški mojster J. Pria e v Cirkniei pri St. Iljm v Slov. g«r. in si«er »d po- š staje Št. Ilj. do njegovega doma v Cirkniei. Zraven so bile tudi važne listine, račm-■i itd. Pošten najditelj s* prosi, du pošlje najdena stvari župnem* nrada v Št Ujm v Slov. gor. dobi lep* ••«*-gràdb. ailir^M Mol griJiias kupuje vsake vrste les in sicer: in trd, stavbeni ali les, hrastov dri Ijajò ozadevpe I ,-imi ',91, ........m V %.--S ŠfteSS Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Dahrjte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. oooooooooooooo ‘ O; . Guštanj, Koroško. NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preproda jalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 ko sov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vo-njem^ roza barve, 1 zavoj 2* vel. kosov K 18,— Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zne sta naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetja M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3 , HI., telefon 23-27. Tvrdka Tom.Götz tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave v Mariboru ob Dravi kupi «sako množino borovnic. Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzar me in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegettboff-ova cesta št. 3. 115 iz vrtoy sv. JVandiŠfea lilo IÜ reda) izhaja v Kamnika n« Q Kranjčičem in stane za celo teto 3 K. O ? v Nsfjpdne'p, äomp nudbesprejema dp * l.\; julija Poàojilrii51 OS n ußovolaßia v Sl/oMnjuV oq^ar-r - ' ©bvaritìjejri bMtiiteljič naše • v* -/! feu* v nundnrr m ' roštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje poso- Za nalaganje po pošti na razpolago polo- bre>.pltón0; stranka piaià le koleke. žnice poštne hranilnice štev 92465. a? :iìiK ;r » na po- UÄSmiei Pi'lìfVfl,, Sl. o r : itifl delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. wßs Äf-enfl- .ex S4 HOTEL BELI UOL“ Hl/IUdiL 1 es« «I cesta žtev. 9 QO l ajateli in založnik: Konsorcii „Straža. Ddgovorai urednik: Vekoslav Stupao SITO . fff id's ■MT". ui !FiaE tiskarn« sr« Girila a