Brezplačni mestni prevoz
O tem, da bj se v Ljubljani breaplačno voziLi, so padle ide-je že pred leti. Sedaj pa je bolj resno ta razmišljanja vzel v roke Mestni svet zveze sin-diikatov, ki je pritegnil vrsto predstavnikov družbenopolitič-nih organizacij mesta in te-meljne organizacije združene-ga deia in mestni potniški pro-met Viator, ki so razpravljali o tej ideji.
Sedanji mestni potniški pro-met vsi dobro poznamo.poseb-no pa kakšen je ob konicah, zjuibr&j, ko odhajamo na delo, in ko se z dela vračamo. Ta-ke neurejeme prometne razme-re tudi veliko vplivajo na za-mujanja in predčasno odhaja-nje z dela; zato je potrebno istočasno reševati dve vpraša-n.ji. Če želimo udobno in brez-plačno vožnjo po mestu, po-tem moramo vsekakor tudi ra-cionatoo razporediti tokove delavcev, ki zjutraj prihajajo na delovna mesta. Vse delov-ne organizacije v Ljubljani bi morale razmisliti o uvedbi stopničastega delovnega časa z razliko četrt ure ali dvajset minut. Predvsem trgovske, servisne, gostinske ali tudi druge organizacije združenega dela (to bi ve-ljalo temeljito analizirati) bi morale svoj pri-6etek delovnega dne premakni-ti od npr.: pol osme do pol desete ure. Tudi upravne služ-be bi lahko pričele z delom kaaneje kot ob sedmi uri. Pro-izvodne delovne organizaoije, pa bi tudi potegnile pričetek delovnega dne do sedme ure. Netaitere organizacije sicer že imajo drsefii delovnl čas, ki ga v vseh organizacijah združene-ga dala ne morejo uvesti, ker je pričetek dela pogojen s pri-stnostjo vseh delavcev na de-lovnem mestu.
S podaljšanjem dela npr. t
servisni dejavnosti in uprav-nih službah bi dosegli tudi to, da delavci ne bi med delov-nim časom odhajali po svojih opravkih, ki jih morajo v teh instituoijah urediti, temveč bi to lahko opravili po delu.
Uvedba stopničastega delov-nika bi prispevala k enako-mernejši porazdelitvi potnikov, s tem kvalitetnejši vožnji ter hitrejšemu prevozu na delo in z dela. Možno bi bilo z istimi kapacitetami mestnega prome-ta vpeljati tudi nove linije!
Z vsemi temi ukrepi pa bi končno vplivali tudi na zmanj-šanje prometa z osebnimi av-tomobili, pa tudi k manj one-snaženemu ozračju mesta.
Stroške brezplačnega mest-nega prometa bi v največjem delu krile organizacije združe-nega dela, ki pa bi z minimal-nim povečanjem nadomestila za prevoz na delo in z dela (od sedanjih 65 na 68 din) pokrile stroške poslovanja za mestni promet, če bi jih s sa-moupravnimi   sporazumi zdru-
ževala za to in ne izročila de-lavou. Delavec pa, vsi to ve-mo, s 65 dinarji ne pokrije vseh stroškov vožnje.
Pri tem bi morale sodelova-ti tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti in poslov-ne skupnosti, proučiti in reor-ganizirati pa bi bilo potrebno tudi delovni čas v vzgojno var-stvenih ustanovah, šolah ter urediti družbeno prehrano! Vrsta nalog in seveda ugodno-sti, če jih analiziramo. Zato se moramo vseh nalog resno lotiti, od stopničastega delov-nega časa do samoupravnega sporazuma o financiranju mest-nega potniškega prometa, ure-janju primestnega in mestne-ga prometa (morda y sodelova-nju s sosednjimi obČinamiLju-bljane urediti tudi brezplačen primestni promet?!) tako, da bi se po novem letu že vsi, ob vsakem času kvalitetno, hitro in brezplačno vozili po me-sfu!
Boris Črne