Sindikat o svojem delu, štrajkih, nagrajevanju...
Kljub temu, da že dlje časa natančno vemo kje je izvor problemov, nam še zdaleč ni uspelu oblikovati takih ukrepov, ki bi nam omogorali hitrejšo in učinkovitejšo gospodarsko rast ter izhod iz ekonomske krize... Kljub lcmu, da na gospodarskem področju ne beležimo pričakovanih premikov, pa z gotovostjo lahko trdimo, da se je sindikat kot družbeno-politična organizacija in organizacija delavcev uspel »odlepi-ti« od klasičnih obiik razmišljanja in delovanja... Ves čas se potrjuje usmeritev, da je pomembnim slvarem potrebno nameniti največ poieornosti, kar hkrati pumeni biti aktiven, slediti problematiki, ki jo čutijo delavci v združenem delu...
Ceprav je bila akdja zaključni računi zastavljena kol cna osrcdnjih nalog. z opravljenim ne tnorcmo biti povscm zado-voljni. Postati bi morala mnenja in obvcza vseh OO ZS, nc glcde na trenutne razmere. Tak način pristopa, kot ga še vedno beležimo (odziv le kadar nam gre zares za nohte) slabi udarnost in smisel celotne akcije, ki tako postaja »muha enodncvnica«. Težnja akcije jc, da dclavci v OZD skozi vse leto vedo, kaj se dogaja. in tudi vplivajo na dogodke s pobu-dami in prediogi...
Tudi razprave o dopolnitvah družbenegsi dogovora o do-hodku v SRS je bila zelo posplokna, saj je bilo potrebno rcpubliški dogovor uskladiti z zveznim, pa tudi urediti speci-fična poglavja iz rcpubliške pristojnosti. Imenovan je bil tudi obiinski odbor za spremljanje uresničevanja tcga dogovo-ra... V prvi fazi je veljalo mnenje odbora udeležencev, da imajo OZD usklajene samoupravne akte, da ima usklajen svoj planski akt. Tako so inteventni zakoni s področja izplača-il OD 1 julija prcnehali veljati. Vendar so se s sprejemom obračunskega zakona in zakona o sanciji zapleli nadaljevali. OZD so morale sprejeti spremembe v svojih samoupravnih aktih.
V  vseh OZD so se resno odzvali na te aktivnosli, čeprav z grenkim priokusom pri vseh delavcih, da pod pritiskom zakona »samoupravno« sprejeraajo odločitve. Zvezni izvrSni svet pa je 14. novcmbra ponovno sprejel zakon o OD, ki bo omejeval ta izplačila vse do konca prvega polletja 1988 leta.
V  letu dni torej Stiri pravne ureditve izplačavanjc OD. Slabšanje gospodarskih in družbenih razmcr se v vseh
okoljih niso enako odražale. Težave so se stopnjevale pred-vsem v tistih OZD, kjer so bile nakopičene že lastne slabosti (tehuologija, razvoj, kadri, medsebojni odnosi...). Lani sta tako dve OO ZS dali pobudo za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva in sicer v DO IGO in Zoološld vrt Ijubljana. Izkazalo se je, da je bila kljub nekaterim očitkm v javnosti - odločitev še kako ustrezna. Preseči bomo morali staro navado, da ni pametno ukrepati šele takrat, ko se pojavijo rdeče številke, saj je sanacija v takih razmerah mnogo težja. Manj uspešni pa so bili pri obravnavi stanja delavci v TOZD Stavbno mizaistvo Hoja. Po nmenju ožjega vodstva DO in stališču izvršnega sveta je bil ukrcp nujen, čemur pa sta 00 ZS in OO ZK dlje časa nasprotovali, vse dotlej dokler ni bilo »prcmagano« nezaupanje v predloženi program sanacije. Izkazalo se je, da je z odločno in pravočas-no akcijo bolje prckiniti z Iažno samoupravo, razčistiti in odpraviti nepravilnosti ter vzpostaviti resnične samoupravne odnose.
Nadomestne volitve
Občinski sindikalni svet je izvolil tudi pet novih tlanov in sicer Vlada Ljubiča (FAGG). Ano Lončnikar (Srednja šola za računalništvo), Janeza Selana (Slovcnijales - Na-stro), lvana Pclana (DO Kip) in Alojza Stariča (Avto-montaža TOZD Utensiiia) tcr za podpredsednika Rudija Rojca (neprofesionalno -- GG Ljubljana) in za člana predsedstva Rudija Zopanca.
Dosedanjemu podprcdsedniku Maksu Močniku (dolž-nosli zaradi upokojitve ne more več opravljati) pa so se za njegovo delo iskreno zahvalili.
Slabi mcdsebojni odnosi, nezaupanje delavcev v vodstvo OZD, nejasne razvojne usmeriive, ncustrezen sistem nagra-jcvanja, neustrezna delitvena razmerja so iam, kjer je tudi sindikat na robu dogajanja. (tudi zaradi lastne neaktivnosti), pripeljali do prekinitev dela. Lani jih je bilo v naši občini devet in sicer v IGO, KIP, Avtomontažina TOZD l tensilia, Zmaga, Fakulteta la elektrotehniko, Izdelava grekev Maros. Istravino Rijeka, Hoja TOZD Galanterija Podpeč, Hoja, TOZD Stavbno mizarstvo (bojkot zbora delavcev). V omc-njenih kolektivih je zaposleno 1.531 delavcev v prekimtvah pa je bilo udeleženih 830 delavcev. V pnmerjavi med leti 1986 in 1987 bi bilo moč pocnostavljeno zaključiti, da se delavci vse bolj zatekajo k štrajkom kot oblilu izražanja nemoči in nezadovoljstva. Z izjemno Elektrofakultete velja opozoriti, da se je to zgodilo tam, kjer so v pretežni meri zatajili tako samoupravni kot tudi družbenopolitični dejavni-ki, kar predvsem velja za sindikat.
Znadlnost prekinitev dela je zahteva po višjem OD nc glede na možnosti. Po razgovorih, ki so bili opravljem s stav-kajočimi delavci. so ti le razumeli, kje so pravi vzroki in kakšna je pot za izboljšanje.
Ob prekinitvah se nujno srečujemo s problemum medse-bojnega informiranja in tudi zaupanja. Nesprejemljivo je dejstvo, da o prekinitvi izvemo iz drugih virov in ne od sindikalnih aktivistov.
Lani smo uspešno organizirali sedmo delovno tekmovanje kovinarjev. Vseskozi si prizadevamo, da bi bila ta tekmova-nja vse bolj v funkciji pospeševanja množične inovativne dejavnosli, vendar moramo žal priznati, da na področja inovacije ne beležimo posebnega napredka. Glede na trenut-ne razmere bi bilo pričakovati veliko večji razmah na tem področju, žal pa so v OZD vse preveč primorane ukvarjati se s problemi preživetja, inovativnost pa je potisnjena ob stran...
... V okviru uresničevanja aktualnih nalog s področja soci-alne politike smo uspešno izvedli organizacijo brezplačnega aktivnega oddiha delavcev v Banjolah in Atomskih toplicah. Na aktivnem oddihu je bilo tako 159 delavcev pretežno iz neposredne proizvodnje...
IZ POROClLA ZA LETNO SEJO OBČINSKEGA SliNDIKALNEGA SVETA