Znanstvene razprave GDK: 176.1 Prunus avium (L.): 279: 56: (497.12) Divja češ nja (Prunus avium L.) - pomembna dreves na vrsta slovenskih gozdov Wild Cherry (Prunus avium L.)- an lmportant Tree Species in the Slovenian Forests Marijan KOTAR"' . Marko MAUČIČ** Izvleček: Kotar M., Maučič M.: Divja češnja (Prunus avium L.) - pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 25 . Prevod v angleščino: Marijan Kotar. Prispevek podaja horizontalno in vertikalno razširjenost divje češnje ter njene ekološke potrebe in gozdnogojitvene lastnosti ter uporabnost lesa. Bolj podrobno pa so podani rezultati raziskave zgradbe sestojev, kjer je češnja pomembna primes in priraščanja češnjev višino in debeline . Češnja je hitrorastoča drevesna vrsta, ki lahko na dobrih rastiščih, če ima sproščeno krošnjo, zraste v debelina do 50 cm že pri 35 do 50 letih. Pri starosti 45, 50 lel jo običajno napade trohnoba, zato jo gojimo v kratkih proizvodnih dobah. Proizvodnja lesa vrhunske kakovosti zahteva, da jo obvejujemo že v prvih letih razvoja. Naravno čiščenje od vej je nezadostno, ker jo moramo zaradi njene kratke življenjske dobe vzgajati v nizkih gostotah oziroma s sproščenimi krošnjami. Ker običajno raste skupaj z drevesnimi vrstami, ki v od raslem gozdu dosežejo večje drevesne višine kot češnja, jo moramo vzgajati v skupinski ali šopasti primesi. Ključne besede: divja češnja, Prunus avium, horologija, morfologija, sistematika, višinska rast, priraščanje v debeline, zeleno obvejevanje, kakovostna zgradba sestaja, trohnoba lesa, kakovost lesa, gospodarski pomen. Abstract: Kotar M., Maučič M.: Wild cherry (Prunus avium L.)- an lmportant Tree Species in the Slovenian Forests. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. Translated into English by Marijan Kotar. The article deals with the horology of wild cherry, its ecological needs, silvicultural characteristics and properties of wood. More particulary are given the resulls of investigation about stands structure in which the wild cherry has an im porta nt share. Height and diameter growth are dealt in detail . Wild cherry is a fast growing tree species on good sites. lf il grows with released crown it can reach a diameter up to 50 cm at the age of 35 to 50 years. At the age of 45 to 50 years the stems are usually attacked by rottenness, therefore the management with wild cherry requires short rotations. The production of wood of the best quality needs the pruning in the first years of it s growth, because the natural pruning is not sufficient. The wild cherry usually grows together with other tree species, which reach the bigger height as cherry trees, therefore the wild cherry should be admixed in the stands ina small groups. Key words: wild cherry, Prunus avium, horology, morfology, systemat\c, height growth, diameter growlh, pruning, stand structure, wood rot1enness, wood quality, economical importance . 1 UVOD INTRODUCTION V zgodnji pomladi, še preden olista večina naših drevesnih vrst, opa- zimo na toplejših legah v gozdu drevesa, ki so preobložena s cvetovi in ki jih obletavajo številne žuželke. Njihove krošnje so kot en sam cvet, poln nektarja in peloda, in s svojim cvetenjem oznanjajo prihod pomladi. Gre za divjo češnjo (Prunus avium L.), ki raste na prekmurskih ravnicah, dolenjskem gričevju, zasavskem hribovju, kraških in kočevskih opuščenih košenicah, ter tudi v višjih, soncu izpostavljenih legah gorenjskih gora vse tja do visokogorske stopnje. V gozdu je divja češnja primešana v večji ali manjši primesi, odvisno od rastišča in ravnanja z gozdom v preteklosti, nikjer pa ne gradi čistih naravnih sestojev. Divja češnja je zaradi svojega lesa že najmanj dve stoletji zelo spoštovana drevesna vrsta, veliko bolj pa je pomembna njena izpeljanka - s selekcijo in križanji oplemenitena - navadna ali plemenita češnja . Ta je poznana zaradi svojih plodov, ki se kot prvo sadje pojavijo na trgu že pozno spomladi in zgodaj poleti. V Sloveniji je bila in je še zastopana s številnimi sortami oziroma, v jeziku sadjarjev, kultivarji. V tem sestavku obravnavamo predvsem divjo češnjo, GozdV 58 (2000) 5-6 *dr. zn., redni univ. prof. M. K., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO ** M. M., gozd. inž., Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO 227 Kotar fvl.. fvlaučlč M . 228 ki je pomembna graditeljlca številnih naravnih gozdnih fitocenoz v Slo- veniji. Čeprav je bila divja češnja že od nekdaj cenjena gozdna drevesna vrsta, pa lahko o njenem sistematičnem pospeševanju in vzgoji govorimo šele v zadnjih 40, 50 letih, ko smo spoznali, da je zdrav in stabilen le tisti gozd, v katerem so zastopane vse tiste vrste, ki so graditeljice naravnih fitocenoz. Čeprav smo v zadnjih desetletjih v naših gozdovih divjo češnjo pospeševali ali pa vsaj ohranjali, pa je danes v gozdu le malo takšnih češenj, ki imajo debla z vrhunsko kakovostjo lesa. Po štiridesetih letih njenega pospeševanja bi moral biti delež debelih dreves češnje s kako- vostnimi debli bistveno večji, ker je to hitrorastoča drevesna vrsta. Da so takšna drevesa razmeroma redka, sta lahko dva vzroka, in sicer: da smo predčasno posekali kakovostna drevesa, - da naše pospeševanje in nega nista vodila k boljši kakovosti dreves. Verjetno je bilo prisotno oboje, saj je znano, da smo v zadnjih dveh desetletjih v zasebnih gozdovih posekali izredno veliko število kakovostnih, še ne zrelih dreves. Številni kamioni z italijanskimi oznakami so polno naloženi s češnjevino vozili iz štajerskih in dolenjskih gozdov, ker je bila cena češnjevine vsaj za naše razmere zelo ugodna. Na drugi strani pa so bili naši negovalni ukrepi v državnih gozdovih usmerjeni predvsem v ohranjanje češnje in sproščanje njene krošnje, kar pa ni dovolj za vzgojo visokokakovostnega lesa. Pri vzgoji češnje z visokokakovostnim deblom je nujno poznavanje njene rasti in razvoja ter njenih gojitvenih lastnosti. Pri negi češnje pa smo enostavno prenašali gojitvene ukrepe, ki jih izvajamo pri drugih listnatih dreves nih vrstah, ter bili tako manj uspešni. V nasprotju z Nemčijo in Francijo, kjer so tej drevesni vrsti posvetili in ji še posvečajo izredno veliko pozornost tako pri gospodarjenju kot tudi pri raziskovalnem delu, smo pri nas slednje povsem pozabili. Zato češnje pri nas pravzaprav ne poznamo, poznamo jo samo kot rastlinsko vrsto, ne poznamo pa njenih rastiščnih potreb, njenih gojitvenih lastnosti in njene rastnosti na naših rastiščih. Izsledki iz tuje literature so nam lahko v veliko pomoč, ne morejo nam pa nadomestiti našega raziskovalnega dela; lahko nam ga v dolo- čenih primerih samo olajšajo. 2 NAMEN RAZISKAVE 2 OBJECTIVES OF THE RESEARCH Namen prispevka je seznanitev gozdarske strokovne javnosti z raz- širjenostjo in ekološkimi potrebami divje češnje, z njenimi gojitvenimi lastnostmi, z uporabnostjo lesa in plodov, z njeno vlogo v gozdnih fitoce- nozah ter z njeno rastjo in razvojem na tistih gozdnih rastiščih, kjer se pojavlja v naravni zgradbi sestojev v večji primesi. Prvi del prispevka predstavlja predvsem povzetek znanj iz tuje in domače literature, drugi del pa rezultate raziskav, ki smo jih izvedli v zadnjih letih v okviru raziskovalnega projekta Minoritetne drevesne vrste, ki ga je finan- ciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. Del raziskovalnih rezultatov pa izvira iz raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomske naloge na Oddelku za gozdarstvo in obnovljiva gozde vire na Biotehniški fakulteti z naslovom Rast in razvoj divje češnje (Prunus avium L.) v Halozah, ki jo je pripravil M. Maučič pod mentorstvom M. Katarja (MAUČIČ 1999}. Prav tako so v prispevku objavljeni dosežki ameriško-slovenskega raziskoval- nega projekta Karst - Agroforestry Development, ki ga je izvedla skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete v Ljubljani pod vodstvom B. Matičiča. GozdV 58 (2000) 5-6 V prispevku poskušamo oblikovati smernice za ravnanje z gozdovi, kjer je češ nja po naravi bogato zastopana v drevesni sestavi. V smernicah, ki pa jih moramo imeti za okvirne, skušamo odgovoriti na vprašanja, ki se pojavljajo tako vsakemu načrtovalcu ravnanja z gozdovi kakor tudi gojitelju, izvajalcu načrtovanih ukrepov. Ta vprašanja pa so: 1. Kolikšna je lahko primes divje češnje na rastiščih, ki so primerna za rast in razvoj češnje, in kakšna naj bo oblika zmesi ter zgradba sestaja? 2. Kolikšna naj bo gostota dreves, da bo zagotovljeno pridelovanje lesa najboljše kakovosti? 3. Kako pogosti, kakšni in s kolikšno jakostjo naj bodo izvedeni negovalni ukrepi, da bo omogočen optimalen razvoj ter da bo zagotovljena pro- izvodnja visokokakovostnega lesa? 4. V kateri starosti doseže češnja gospodarsko zrelost, to je največji povprečni vrednostni prirastek? 5. Ali potrebuje češnja za visokovrednostno proizvodnjo dodatne t. i. vzporedne negovalne ukrepe ali zadostujejo isti negovalni ukrepi, kot jih izvajamo pri drugih drevesnih vrstah, vendar izvedeni z različno jakostjo in različno pogostnostjo? 3 PREDMET RAZISKAVE IN METODE DELA 3 SUBJECT OF INVESTIGATION AND METHODS OF WORK Predmet raziskave je divja češnja, njena rast in razvoj na vseh tistih rastiščih v Sloveniji, kjer se ta drevesna vrsta pojavlja v obilnejši primesi, ter zgradba teh sestojev. To so predvsem rastišča, kjer uspevajo gradnovi in bukovi gozdovi in to predvsem na toplejših legah. Češnja raste tudi na rastiščih, ki so zajeta v druge sintaksonomske enote, kjer je ravno tako pomemben graditelj sestojev, vendar je njena primes manjša in je zato z vidika proizvodnje nekoliko manj pomembna, kar pa ne pomeni, da ni pomembna glede ostalih funkcij in glede funkcioniranja gozda kot eko- sistema. Pri analizi zgradbe sestojev smo uporabili metodo vzorčnih ploskev, kjer smo podrobno analizirali višinsko, debelinsko in kakovostno zgradbo sestojev. Pri ugotavljanju višinske in debelinske rasti smo izhajali iz den- drometrijskih analiz debel in dreves, za ugotavljanje reakcijskih sposob- nosti češnje na količino padavin in toploto pa smo uporabili dendrokro- nološke analize. V ta namen smo posekali skupno preko 70 dreves divje češnje, jih razžagali na sekcije ter odvzeli nad 600 kolutov (drevesnih kolobarjev), ki smo jih analizirali v laboratoriju. Zakonitosti višinske in debelinske rasti smo ugotovili s pomočjo regre- sijske in korelacijske analize. 4 ZGODOVINSKI RAZVOJ, MORFOLOGIJA IN DRUGE ZNAČILNOSTI DIVJE ČEŠNJE 4 HISTORY, MORFOLOGY AND OTHER CHARACTERICS OF THE WILD CHERRY 4.1 Divja češnja skozi zgodovino 4.1 History of the wild cherry Čeprav domnevamo, da ima divja češnja, kot tudi ostali predstavniki podrodu Cerasus, izvor v srednji Aziji, ni nobenega dvoma, da je bila v srednji Evropi razširjena že v neolitiku {mlajša kamena doba - v Evropi GozdV 58 (2000) 5-6 229 230 Kotar M Maučič M : DIVJa tesnJa (Prunus avwm L J - pomembna drevesna vrsta slovensl\lh gozdov 4000~2000 pred n. št.). Številne fosilne najdbe, predvsem češnjevih koščic, v najdiščih nekdanjih koliščarjev na severnem robu Alp, v Buchauu pri Federsee, v OlmOtzu, v Ratiboru itd., pričajo o njeni prisotnosti v tistem obdobju. Strokovnjaki pa niso enotni glede pojava češnje v Evropi že v paleolitski dobi (1 milijon do 100.000 let pred n. št.), čeprav so bile že v terciaru v severni Evropi in Aziji zastopane številne vrste iz rodu Prunus (HEGI 1927). Prav tako je nejasno, ali so bili kjer koli v Evropi iz divje češnje vzgojeni kultivarji tj. sadne sorte češnje. Domnevo, da je Evropa dobila žlahtne sorte iz Grčije, to je iz Male Azije, imajo za zelo verjetno. številne kultivarje češnje je že v 4. stoletju pred n. št. podrobno opisal Teofrast (372-287 pred n. št.), Aristotelov učenec in pisec zelo znanega dela Proučevanje rastlin. Nasprotno pa je po poročilih Serviusa, Rim vse do leta 64 pred n. št. poznal samo divjo češnjo z njenimi sladko-grenkimi plodovi. Leta 64 pred n. št. pa je maloazijske kultivarje češnje v rimsko cesarstvo razširil vojskovodja Lukul (Lucius Licinius Lucullus, 117-57 pred n. št.) (HEGI 1927), znan po zmagi nad pontskim kraljem Mitridatom in še bolj znan po uživaških pojedinah . Verjetno ga je ravno njegova nag- njenost k uživanju dobrega napeljala, da je v rimsko cesarstvo razširil sadno sorto, ki daje enega najbolj zgodnjih in slastnih plodov. V rimskem cesarstvu so se te sorte naglo razširile celo preko Alp. Leta 50 po n. št. jih zasledimo celo v Britaniji. Tako zgodovinar Plinij Starejši (23-79 pon. št.), avtor 37 knjig z naslovom Naravoslovje, poroča o številnih sortah z različnimi barvami in oblikami plodov, ter različnim okusom in trdoto mesa v plodu (mezokarpu). številne kultivarje češenj podajajo popisi cesarskih in samostanskih vrtov iz 9. stole~a (HEGI 1927). Tudi današnja Slovenija je bila v preteklosti znana po češnjah, saj so jih kot sadno vrsto gojili skoraj na celotnem njenem ozemlju. Češnje so pridelovali tako v vrtovih mest v nižinah kakor tudi v sadovnjakih hribovskih kmetij. Nekdanji šolski vrtovi, ki so jih imele skoraj vse osnovne šole, so bili učni objekti sadjarstva naših očetov in dedov. Tam so se naučili cepljenja, ravnanja s sadnimi drevesi ter pridobili znanje o primernosti posameznih sort za različna rastišča. Poleg plodov pa so te sadne češnje dajale tudi les; ker so nekdanje sadne češnje gojili kot visokodebelna drevesa, so ta imela pogosto nekaj metrov čiste dolžine debla. Češnjev les je bil zelo cenjen pri izdelavi pohištva za spalnice, jedilnice in sprejemne sobe. V času rokokoja (1720~1780) so pri opremljanju bivalnih prostorov uporabljali predvsem češnjevino, ki je s svojo barvo še povečala ljubkost in lahkotnost tega sloga. Tudi v Sloveniji je bilo obvezen sestavni del dote -seveda v nekoliko premožnejših družinah - pohištvo iz češnjevine. Kot vidimo, so bile divja češnja in iz nje izpeljane sorte že v preteklosti večnamenske drevesne vrste (angl. : multi~purpose tree), saj so imele večnamensko rabo. 4.2 Sistematika divje češnje in izvor njenega imena 4.2 Systematic of the wild cherry and ori gin of its name Divja češnja spada v razred dvokaličnic (Magnoliopsida), podrazred Rosidae, nadred Rosanae, red Rosa/es (šipkovci), družino Rosaceae (rožnice) (MARTINČIČ et al.1999), rod Prunus (sliva) in podrqd Cerasus (HEGI1927). V rod Prunus spada preko 200 vrst, več kot polovica teh pa v podrod Cerasus (L.) Pers . Ostali trije podrodovi , Padus (L.) Rchb., Amygda/us (L.) Focke in Prunofora (Necker), so glede vrst enako zasto- pani. Rod Prunus ima danes središče razširjenosti vrst v jugozahodni Kitajski, drugo, manjše središče pa je v zahodni Severni Ameriki (HEGI Go:zdV 58 (2000) 5-6 i\otar i'li rv1auc1č i\1 1927). Kot smo že navedli, spada divja češnja v podrod Cerasus, ki pa se deli na več sekcij; češnja je skupaj z višnjo (Prunus cerasus L.), pritlikavo češnjo (Prunus fructicosa PalL) in Prunus canescens Bois v sekciji Cerasus Kohne. Prve tri rastejo v Evropi in Aziji, četrta pa le na Kitajskem. Pri divji češnji se sistematika konča pri vrsti, pri sadni češnji pa pri številnih kultivarjih oziroma sortah. Vendar tudi pri divji češnji razlikujemo več varietet, ki pa so slabo poznane. Tako se divje češnje razlikujejo po barvi plodov, saj imamo rdečeplodne in črnice, oziroma češ nje, katerih plod je izrazito temnordeč ali skoraj črn. Sadjarji priporočajo kot podlago, na katero cepimo kultivarje, le rdečeplodno češnjo, ki naj bi imela lepšo obliko krošnje in ki naj bi bila primernejša kot plodonosno drevo (HUMEK 1923). Divje češnje se ločijo tudi glede časa cvetenja in olistanja, kar pa je verjetno posledica izoblikovanja ekoloških ras. Latinsko ime Prunus avium je češnji dal Linne. Prvi del imena izhaja iz grških besed prumnon (označba za drevo) in prumne (označba za plod), obe besedi sta prišli iz Sirije in sta jih Teofrast in Plinij uporabljala tudi za vrste, ki spadajo v podrodove Prunophora, Cerasus in Amygda/us; drugi del imena, avium, pa izhaja iz latinske besede avis, ki pomeni ptica. V Sloveniji smo imeli za to drevesne vrsto več imen, danes jo imenu- jemo divja češnja, krajevna imena pa so še divja črešnja, češna tičarca, drobnica, črnica itd. Zanimivo je, da sta v znamenitem nemško-sloven- skem Wolfovem slovarju iz leta 1860 pod nemško besedo Vogelkirsche (Prunus av/um) ustrezni slovenski besedi ptičja, divja češnja; znan sto- vensko-nemški Pleteršnikov slovar iz leta 1894 pa nas pri besedi češnja napoti na črešnja in potem dalje na izraz navadna črešnja, ki ima ustrezno nemško besedo die Vogelkirsche (Prunus avium). Izvor besede češnja je verjetno iz starolatinske besede ceresea (sedaj cerasus), ki izhaja iz novogrške besede keresea, ki so jo uporabljali za vse vrste kultivarjev češnje. Iz teh dveh besed so verjetno nastale izpeljanke, kot so Kirsa v stari nemščini, Chriese v švicarski nemščini in črešnja oz. češnja v slo- venščini. 4.3 Morfologija divje češnje 4.3 Morfology of the wild cherry Divja češnja je vidna in razpoznavna že na daleč, in sicer spomladi, ko jo prekrije beli na cvetja, ter jeseni, ko se krašnja najprej obarva rumeno, nato pa rdeče, ki počasi ugaša z odpadanjem listja (KOTAR 1 BRUS 1999). Prav tako je prepoznavna poleti in pozimi po deblu, ki podobno kot pri črni jelši in gradnu poteka vse do vrha, ter po razporedu vej, ki pogosto rastejo v vencih. Vejice so gole in sive. Skorja je, podobno kot pri drugih vrstah iz rodu Prunus, tanka, večino življenja gladka in posejana z izrazitimi prečnimi lenticelami. Pri večji starosti se skorja lupi v obliki prečnih trakov in nazadnje močno razpoka. Češnja ima srčast in zelo prilagodljiv koreninski sistem. Globinske korenine so slabo razvite, zato v masi prevladujejo stranske korenine. Tanke koreninice se pri češnji le redko razvijejo, če pa se, imajo obliko šopov (BECK 1977). Za češ njo so značilni dolgi in kratki poganjki; na prvih, ki zrastejo do nekaj deset centimetrov letno, brsti vedno rastejo posamič in iz njih se razvijejo samo novi poganjki z listi, na drugih, ki vsako leto zrastejo le nekaj milimetrov in jih spoznamo po skorji, ki je zaradi sledi Juskolistov nagubana, pa so brsti zbrani v skupine. Med njimi je dosti cvetnih brstov, ki so okroglasti, medtem ko so listni brsti v primerjavi z njimi bolj zašiljeni (KOTAR 1 BRUS 1999). Cvetovi so dolgopecljati, zdru- GozdV 58 (2000) 5-6 231 Kotar 232 ženi v ko bule in se vedno razvijejo izključno iz brstov na kratkih poganjkih, so beli in tako kot pri večini rožnic 5-števni, torej sestavljeni iz petih čašnih in petih venčnih listov. Venčni listi so jajčaste oblike, 1 O do 15 mm dolgi in bele barve. Za češnjo pravimo, da cveti sočasno z olistanjem, vendar se cvetovi razvijejo prej kot listi (LAUBER 1 WAGNER 1998). Prvi cvetovi se pojavijo v nižjih legah v začetku aprila, v višjih legah pa v drugi polovici aprila in celo maja. Pričetek cvetenja je odvisen tudi od vremenskih pogojev tekočega leta. Za pričetek cvetenja naj bi bila potrebna vsota dnevnih temperatur po Hoffmannu 1.265°C (HEGI 1927). Tako pričenja češnja s cveten jem v Atenah že 1. aprila, na Dunaju 19. aprila, v Grosuplju 16. aprila (leta 2000, ko je bila jutranja temperatura ob 6. uri od 24. marca dalje vedno več kot +1°C, v povprečju pa med 7 in 12°C, ter najvišje dnevne temperature nad 20°C), v Kristianiji 19. maja itd. Samo cvetenje traja približno dva tedna. Pozne slane ali zelo hladno vreme zaustavijo razvoj listov, na odpiranje cvetov pa ne vplivajo bistveno, zato lahko pozeba uniči pridelek plodov. Češnje oplodijo v glavnem čebele. Koščičasti plodovi - češnje - dozorijo sredi poletja, so komajda večji od grahovega zrna, sicer pa podobni svojim debelejšim žlahtnim sortni- cam. So sladko-grenkega okusa, njihov notranji del tj. endokarp, je seme (koščica), ki ga obdaja užiten del ploda (meso), lj. mezokarp, zunanji del (koža), lj. eksokarp, pa je rdeče, temnordeče ali pa celo črne barve. Za dozoritev potrebuje češnja v Giessnu (Nemčija) temperaturno vsoto 2.778°C (HEGI 1927). Zato dozori češnja na svoji zgornji meji šele sep- tembra. Pri kultivarjih češnje moramo pri obravnavi plodov omeniti t. i. in kompatibilnost oziroma nezmožnost samooploditve. Češnjev cvet mora biti oplojen s pelodom cveta drugega drevesa. Sedaj so z obsevanjem cvetnih brstov dobili mutante, ki so sposobni samooploditve, njihovi kri- žanci pa so kultivarji, ki so ohranili sposobnost samooploditve (angl.: self- compatibility). Zelo znan takšen kultivar je Stella, ki so ga vzgojili v B. Kolumbiji in je v prodaji tudi v Evropi (IEZZONI et al. 1991 ). Listi češnje so enostavni in eliptični, do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, po robovih napiljeni, na spodnji strani najprej dlakavi in pozneje goli. Posebnost listov so stranske žile, ki ne segajo do listnega roba, temveč so upognjene k sosednji žili. Najbolj razpoznaven znak pa sta razločni, majhnim bradavičkam podobni rdeči žlezi, ki sta na zgornji strani, na vrhu peclja, tik ob pričetku listne ploskve. To sta t. i. ekstrafloralna nektarija, ki ju zelo rade obiskujejo mravlje, kakšen pomen imajo te žleze za rastline, pa še ni znano (HEGI 1927). Listi pričnejo odpadati jeseni, ko je vsota temperatur več kot 7.023°C, najprej se obarvajo rumeno, potem pa rdeče. Divja češnja zraste v višino od 20 do 30 m, odvisno od rastišča ter ostalih drevesnih vrst, ki tvorijo sestoj. Najvišje češnje naj bi rastle v Sihlwaldu pri Zurichu (HEGI 1927), saj dosežejo celo 35 m v višino in imajo prsni premer več kot 50 cm. Med najdebelejšimi češnjami v Sloveniji je gojena češnja, ki ima prsni premer 140 cm, raste pa v Novakih nad Cerknim. Dosedaj najvišja izmerjena divja češnja v Sloveniji je rastla v Gruškovju (Kopinica) v Halozah, saj je v 841etih zrastla v višino kar 35,01 m ter v debel ino (d13) 80,57 cm (posekana je bila leta 1 999) (MAUČIČ 1 999). V literaturi najdemo še podatek, da dosega Prunus avium L. ssp Prunus syJvestris (Kirschl.) Dierb. na optimalnih rastiščih na gozdni upravi Bovenden (nedaleč od Gottingena v Nemčiji) višino 36-40 m (BECK 1 977). Na isti gozdni upravi imajo češnje pri starosti 60 let povprečen prsni premer nad 50 cm. Divja češnja je vrsta, ki ne dosega visokih starosti, po 50., 60. letu starosti jo zelo rada napade trohnoba, le redka drevesa dosežejo GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar M .. Mauč1c M . DIVJa cešn]a (Prunus avrum L ) - pomembna dreves na vrsta slovenskih gozdov starost 1 OO let in več. V kraju Eiersheim v Nemčiji je rastla češnja, ki je dočakala celo 400 let, in to je bila verjetno najstarejša češnja v Evropi. 4.4 Razširjenost in ekološke potrebe divje češnje 4.4 Spre·ad of the wild cherry and its ecological needs 4.4.1 Areal naravne razširjenosti divje češnje 4.4.1 Natural area of the wild cherry Areal divje češnje obsega zahodno Sibirije, južni Turkestan, severni Iran, Kavkaz, Malo Azijo, celotno Evropo do Portugalske, Veliko Britanijo, Skandinavija do 61° severne širine, Ladoško jezero, Grodno, Kiev in Kazan . Človek pa jo je razširil izven tega area la, saj uspeva celo na Lofotih (67°58' severne širine), to je že v polarnem krogu. Prav tako pa jo je razširil proti jugu .v severno Afriko, Šrilanko in Indijo. Divjo češnjo odlikuje poleg velike horizontalne tudi velika vertikalna razprostranjenost, saj uspeva v nižinah, ki imajo le nekaj metrov nadmorske višine, pa do višine 1.000 metrov in več. Tako jo najdemo v Schwarzwaldu in Juri na 1.000 m n. v., v južnih Alpah na 1.500 m (pri Bolzanu), v centralnih Alpah (Wallis, Grau- bunden) na 1. 700 m, nad Aroso pa celo na 1.980 m. Le malokatera dre- vesna vrsta ima glede nadmorske višine in tudi glede ostalih ekoloških dejavnikov tolikšno amplitudo (HEGI 1927). Podobno kot v Evropi je tudi v Sloveniji, saj je češnja razširjena od nižin pa vse do visokogorske stopnje. To so rastišča, katerih fitocenoze so zajete predvsem v naslednjih sintaksonomskih enotah: Ornithoga/o pyrenaici-Carpinetum MAR., POLD. et ZUP. in MAR. 94, Ca rici umbrosae- Quercetum petraeae POLD. in MAR. 94, Vaccinio myrtil/i-Carpinetum betuli (M . WRAB. 69) MAR. 94, Abio a/bae-Carpinetum betuli MAR. 94, Asperulo-Carpinetum M. WRAB. 69, Piceo abietis-Quercetum roboris (M. WRAB. 69) MAR. 94, Helleboro nigri-Carpinetum betuli MAR. in WALL., MUCINA et GRASS 93, Epimedio-Carpinetum (HT. 38) BORH. 63, Pruno padi-Carpinetum betu/i (MAR. & ZUP. 84) MAR. 94, Lonicero caprifoliae- Quercetum roboris (RAUŠ 71) MAR. 94, Hacquetio-Fagetum KOŠ. 62, Hedero-Fagetum KOŠ. 94, Vicio oroboidi-Fagetum (HT. 38) POCS et BORH. in BORH: 60, Ornithogalo pyrenaici-Fagetum MAR., PAP., DAKS. et ZUP. 90, Lamio orvalae-Fagetum (HT. 38) BORH. 63 v večini geograf- skih variant, Omphalodo-Fagetum (TREG. 57) MAR. et al 93 v nekaterih subasociacijah, Ostryo-Fagetum M. WRAB. ex TRIN . 72 (deloma). Seslerio autumna/is-Fagetum M. WRAB. ex BORH. 63 (deloma). Castaneo-Fagetum sy/vaticae (MAR. & ZUP. 79) MAR. & ZUP. 95 v vseh geografskih variantah in Gafio rotundifolii-Abietetum BARTSCH 40. Imena sintaksonomskih enot so povzeta po Pregledu sistema gozdnega in ob- gozdnega rastlinja Slovenije (ROBIČ et al. 1999). Kot vidimo, je češnja prisotna v številnih fitocenozah nižinskih, gričevnatih in gorskih gozdov. Tako raste v dobovih gozdovih v Murskem gozdu, razmeroma obilna je v hrastovo-bukovem gozdu Dolenjske, Bele krajine in štajerske, najdemo jo v bukovih gozdovih in jelovjih jugozahodnega obrobja Panonije in tudi na posameznih rastiščih jelovo-bukovega gozda na visokem Krasu. Prav tako se poj~:~vlja v kraškem bukovem gozdu, v bukovih gozdovih srednjega Posočja in v novonastajajočih gozdovih nizkega Krasa. V višjih legah nizkega Krasa skupaj z mokovcem gradi pionirski gozd, ki nastaja na opuščenem pašniku (n. pr. Vremšč1ca) . Prav tako paje pionirska drevesna vrsta v velikem delu Haloz, kjer so prenehali s kmetijsko rabo tal. Tako kot je bila češnja nekdaj zelo pogosta drevesna vrsta na vseh toplejših GozdV 58 (2000) 5-6 Lepo oblikovano deblo odrasle divje češnje - želja vsakega gozda~a (Murski gozd) The mature wild cheny with well shaped trunk - in accordance to every lorester's desire (Murski gozd) 233 Kotar M Maučič M 234 legah, ki jih je poraščal srednji gozd, je danes pogosta v novonastajajočih gozdovih toplih leg vseh tistih zemljišč, kjer smo opustili košnjo ali pašo. še prav posebej rada skupaj z nekaterimi vrstami iz rodu Sorbus preraste opuščene vinograde. Verjetno bi bilo enostavnejše navesti, kje ne raste, in sicer predvsem v gozdovih črne jelše na greznih tleh ter v visokogorskih gozdovih ob sami gozdni meji, vendar bi tudi tukaj našli posamezne osebke, če že ne v drevesni, pa vsaj v grmovni obliki. Prisotnost divje češnje v gozdovih je v veliki meri pogojena z načinom ravnanja z gozdovi v preteklosti. Velike sečnje, ki pomenijo velike presvetlitve gozdov, pogosti manjši ali večji goloseki in prezgodnje pomladitve sestojev so povečevali delež divje češnje, ki ima precej pionirskih lastnosti. 4.4.2 Ekološke potrebe 4.4.2 Ecological needs 4.4.2.1 Toplota 4.4.2.1 Warmth Divja češnja je nezahtevna drevesne vrsta, ki dobro uspeva na toplih rastiščih. če ni dovolj toplote, seme oz. plodovi ne dozorijo. V Sloveniji daje češnja prednost toplim legam, zato je obilno zastopana v gozdovih, ki so nastali na nekdanjih kmetijskih zemljiščih. Divja češnja je razmeroma odporna proti mrazu. Ta odpornost je dosti pomembnejša pri kultivarjih kot pri divji češnji, saj pozeba dostikrat uniči pomemben del donosa plodov. Pri testiranju kultivarjev divje češnje na odpornost proti nizkemu mrazu so ugotovili, da je razmeroma odporne dreves na vrsta, če ne pride pozimi do večjih in daljših otoplitev. V primerjavi z višnjo (Prunus cerasus L.) je češnja manj odporna, saj prenese višnja brez škode mraz -38°C. Češnja potrebuje tudi mrzlo obdobje, da prekine dormanco. Pri testiranju 20 kultivarjev češnje so ugotovili, da potrebujejo ti od 1.081 do 1.571 ur temperatur nižjih od 7°C (IEZZONI et al. 1991). V zvezi z obdobjem nizkih temperatur, ki jih potrebuje češnja, naj navedemo navado v Nemčiji. Na dan Barbare (4. decembra) narežejo češnjeve veje in jih dajo v vaza z vodo v topel prostor. Nekdaj so verovali, da imajo te veje pre roško moč, saj napovedo dekletom, ali bodo naslednje leto dobile moža ali ne. če je veja, odrezane na dan Barbare, ki je pred- stavljala določenega snubca, do božiča zacvetela, potem je bila naslednje leto poroka (HEGI 1927). Seveda ima ta pojav ekofiziološko razlago. V drevesih na koncu vegetacijske dobe, ko rastna faza preide v fazo skla- diščenja (depozicije), nastaja v brstih hormon abscisin (nekdaj so ga imenovali dormin), ki pri rastlinah povzroči fazo mirovanja oz. dormanco. Pri nizkih temperaturah se abscisin razgradi in drevo preide v fazo mobi- lizacije. če imamo že oktobra in novembra nizke temperature, se abscisin do 4. decembr13 razgradi, s tem pa se konča notranje pogojena dormanca in drevo preide v kviscenco, to je dormanco, ki jo povzročajo zunanji pogoji, to so nizke temperature (MOREY 1978, BRAUN 1992). Kviscenco bi lahko imenovali tudi okoljsko pogojena oziroma prisiljena dormanca. Po 4. decembru češnja v naravi ne vzcveti, ker so zunanje temperature prenizke; vzcveti pa pri sobni temperaturi, in to pod pogojem, da je bilo pred 4. decembrom obdobje nizkih temperatur, ki so omogočile razgradnje abs- cisina. Po razgradnji abscisina je drevo v stanju, da preide v mobilizacijsko fazo, če temperature narastejo nad 12°C, in to skupaj nekaj dnL Na srečo imamo decembra, januarja in februarja zelo nizke temperature, ki aktivira jo encim, ki spreminja škrob v sladkor, ta pa raztopljen v celičnem soku vakuol zniža točko zmrzovanje in tako obvaruje živo tkivo drevesnih GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar organov pred zmrzaljo. Ta hladna obdobja povečajo odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. Ko pa se temperature zopet za daljše obdobje dvignejo, preide sladkor v škrob, zato so daljše otoplitve pozimi češnji nevarne (BRAUN 1992). Pomanjkanje dovolj dolgih hladnih obdobij pa je razlog, zakaj češnja ne uspeva v subtropskem in tropskem podnebju. 4.4.2.2 Svetloba 4.4.2.2 Light Divja češnja je izrazito svetloljubna drevesna vrsta, nekaj zasenčitve prenese le v mladosti (OTTO 1988). Na dodajanje svetlobe reagira s povečevanjem debelinskega prirastka. Zaradi pomanjkanja svetlobe so češnje v gozdu pogosto skrivenčene, saj usmerjajo svojo krošnjo (rast) proti svetlobi. Zato najdemo v gozdu, ki ni bil redčen, včasih debla s cik- cak obliko. Če raste češnja v svetlobnem jašku, kjer ima dovolj svetlobe le od zgoraj, potem raste predvsem v višino, svetloba od strani pa povečuje rast krošnje in rast v debelina. Zato imajo češnje na podobnih rastiščih, ki so rastle s sproščeno krošnjo ves čas svoje rasti, večje prsne premere in manjše drevesne višine kot pa drevesa, ki so uspevala v svetlobnih jaških. Največjo višino dosežejo tiste češnje, ki so rastle v svetlobnem jašku takšnih drevesnih vrst, ki na istem rastišču dosežejo večjo višino kot češnja. Ta pojav je poznan tudi pri nekaterih drugih svetloljubnih drevesnih vrstah, kot je npr. mali jesen (PIŠKUR 1998). Sposobnost, da češnja dobro uspeva v polsenci, traja samo prva tri oziroma štiri leta, zato takrat semenke, ki rastejo v gozdnih robovih, naglo priraščajo v višino. 4.4.2.3 Tla in vlaga 4.4.2.3 Soil and moisture Češnja nima izrazitih zahtev glede tal, saj uspeva na zelo različnih tleh. Prednost daje toplim tlem, ki so dobro preskrbljena s kalcijem. Mnen- je, da potrebuje bazična tla, ni popolnoma umestno, čeprav lepše uspeva, če je pH vrednost večja kot 4,5 (OTTO 1988). Najlepšo rast ima na globokih in svežih do zmerno suhih tleh, pogosto pa jo najdemo tudi na sušnih rastiščih. Ne prenese pa stoječe vode. V globokih in zračnih tleh razvije korenine, ki zrastejo 2,8 do 3,2 mv globino (BECK 1977). Dobro prenaša poletne suše, v daljših sušnih obdobjih odvrže del svojega listja, zato je v takšnih letih širina branike ožja. Tako so leta 1976, ko je bila v Nemčiji velika poletna suša, češnje dosegle le 55 % normalne širine branike (SPIECKER 1994). V pokrajini Vzhodni Holstein divja češnja najlepše raste na svežih in globokih tleh, ki so s hranili dobro preskrbljena, in na globokih tleh, ki so se izoblikovala na mlajših morenah, to je na peščenih tleh, ki jih prepredajo pasovi ilovice. To so tla, kjer imajo največjo rastnost tudi dob, bukev in gorski javor (LODEMANN 1988). 4.4.2.4 Nevarnosti 4.4.2.4 Risks Divja češnja spada med drevesne vrste, ki so manj ogrožene. Od klimatskih dejavnikov jo ogroža pozna pozeba in nekoliko tudi zgodnji mraz. Pozna pozeba uniči predvsem cvetove, zato je še posebej neugod- na pri kultivarjih. Med kultivarji poznamo poznocvetoče sorte, ki so odporne proti pozebam, žal pa te sorte tudi kasneje rodijo. Zato je pri teh češnjah ekonomski učinek manjši, saj dosegajo najvišje cene predvsem zgodnje češnje. Češnjam je nevaren moker in pozen sneg, ki se pogosto pojavi v drugi polovici aprila. S cvetovi obložene češnjeve veje so pogosto žrtev takšnega snega. Če se krašnja vila v dva vrha, jo takšen poznopomla- GozdV 58 (2000) 5-6 235 l<.otar M Maučič M.: Divja cesnja (Prunus avrum L) - pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov Divja češnja pogosto raste na Dolenjskem ob robu vinogradov The wild cherry often grows in Dolenjska region, on the edges of vineyards Triletna divja češnja na gozdnem robu Three years old wild cherry tree on the forest edge 236 danski sneg pogosto zlomi. Polomljene veje ali vrhovi predstavljajo za češnjo veliko nevarnost, ker so te rane vhod za glivice, ki povzročajo lesno trohnobo. Na rastiščih, kjer so tla plitva in kjer češnja oblikuje površinske korenine, je češnja pogosto žrtev snega ali vetra, zato so podrtice pri češnji razmeroma pogost pojav. Pri divji češnji je od vseh insektov najbolj nevarna listna uš. Ta napada drevesa, ko zrastejo do višine 3 m in ko je priraščanje v višino najhitrejše. Te uši sesajo vršni poganjek, zato se le-ta posuši in tako pride do izobli- kovanja dvovršnih dreves. Listne uši vedno spremljajo mravlje. Proti tem ušem se borimo z metodami integralne zaščite . Ta biološka zaščita temelji na pospeševanju naravnih sovražnikov listnih uši. Pri češnji se je izkazala kot izredno učinkovita navadna strigalica (Forficula auricu/aria L.) Strigalica se hitro razmnožuje in to še posebej, če ima dovolj hrane, ki jo predstavljajo listne uši. Strigalico pospešujemo tako, da v krošnji na štrcelj veje natak- nemo kovinsko pločevin ko, napolnjeno z lesno volno ali slamo (pločevin ka od piva idr.). Strigalice najdejo v tej narobe obrnjeni pločevinki ugodno bivališče preko dneva, ponoči pa se hranijo z listnimi ušmi. Mlade strig alice pa ostanejo tudi preko dneva v zvi~kih listja, ki se je zvila zaradi napada uši (SCHONBECK 1988). Pri kultivarjih, manj pa pri divji češnji, povzroča včasih škodo mali zimski pedic, ki zaprede mlado listje razvijajočih se brstov. Gosenice obžirajo liste, tako da ostanejo včasih samo še štrleči peclji. V sadovnjakih se proti temu sovražniku borimo z lepljivimi pasovi, ki jih pritrdimo na debla (1 ,5 m visoko) v pozni jeseni, ko samice, ki ne morejo leteti, lezejo iz tal v vrhove krošenj. Pri kultivarjih imamo še celo vrsto škodljivcev na plodovih, ki povzročajo t.i. črvivost češenj; pri divji češnji je ta nadloga manj po- membna. Od glivičnih bolezni moramo navesti monilijo, ki je nevarna predvsem pri mlajših osebkih, vendar je v gozdu bolj redka. Precej pogosta pa je pri sadnih sortah, saj kakšno leto popolnoma uniči obred in prirastek na lesu. Listje po napadu te bolezni počrni in se deformira. Razmeroma pogost pri divji češnji pa je rak, ki je tudi glivičnega izvora. Deblo na napadenem mestu odebeli, skorja razpoka, vanjo pa se vselijo glive, ki povzročajo trohnobo lesa . Pri češnji moramo omeniti še pojav t. i. češnjeve smole oziroma češnjevega gumija. Gumiji so lepljivi izcedki rastlin, ki najpogos- teje nastajajo po poškodbah tkiva. Češnja reagira s tvorbo te gumozne substance pri poškodbi kambija, ki namesto normalnih celic tvori gumi- parenhim, to je parenhimske celice z zelo tenkimi celičnimi stenami, v katerih se zasluzijo membrane in v katerih se tvorijo gumozne substance iz dotekajočih asimilatov. Te gumozne snovi se najprej nabirajo na mem- branah, potem pa v notranjosti trahej oziroma prevodnih tkiv. Prav tako se lahko spremenijo v gumozno snov škrob in membrane sosednjih strže- novih trakov. Iz kambija potem napreduje ta dezorganizacija delitve in rasti v radialni smeri proti skorji. Pri vlažnem vremenu se ta izloček cedi iz razpok v lubju. Včasih pa pride do izločanja tega gumija zaradi napada gliv na oslabljena drevesa. Izločanje češnjevega gumija se pojavlja na mokrih in hladnih rastiščih ali pa ob prekomernem obrezovanju (obveje- vanju) dreves. Izločanje češnjevega gumija je zato bolj pogosto pri kulti- varjih (HEGI 1927, PETAUER 1993). Divjo češnjo v mladosti ogroža divjad, predvsem srnjad, z objedanjem listja in mladih poganjkov od zgodnje pomladi pa vse do jeseni. Oo prst debela debelca pa peš koduje srnjak, ko si v pomlad nem času čisti rogovje. Zato moramo posajene sadike obvezno zavarovati pred divjadjo. Osebki, GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar M . Maučič M.: DIVJa češnJa (Prunus avium L.)- pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov ki so zrastli iz semena v gostem mladju bukve in ostalih vrst, še posebej, če je primes češnje velika, običajno ne potrebujejo zaščite pred divjadjo. 4.5 Uporabnost lesa in plodov divje češnje 4.5 Usefulness of wood and other fruitage of the wild cherry Les češnje ali češnjevina je bil že od nekdaj cenjen v pohištveni indu- striji. še posebej zaželen je bil v 18. stoletju, ko se je pri opremljanju stanovanj uveljavil rokoko (LUDEMANN 1988). Za ta slog so značilne okrasne, igrive oblike, ljubkost in lahkotnost in češnjevina, ki se lepo in lahko obdeluje, je bila za ta namen izredno primerna. Tudi njena barva, ki ustvarja v človeku občutek veselja in lagodnosti, je k uporabnosti češnjevine precej prispevala. Češnjevo pohištvo voska jo (ne lak irajo), to pa daje tem izdelkom navdih plemenitosti. Zaradi velikega povpraševanja po lesu češnje v takratnem času, se je delež te drevesne vrste močno zmanjšal (BECK 1 977). Češnjev ina pa ni izvirala samo iz dreves v gozdu, ampak tudi iz kultivarjev v sadovnjakih in vrtovih. še ne dolgo nazaj so kultivarje gojili le v visokodebelni obliki, zato so ta drevesa dajala poleg plodov tudi les. Danes gojimo kulturne sorte le v nizkodebelni obliki , zato je ta vir češnjevine usahnil. Pri travniški in vrtni češnji je les nekoliko slabše kakovosti, ker se obarvanost lesa pojavlja v pasovih, včasih pa ima na- mesto rumenorjave barve zelenkasti ali pa rdečerjavi odtenek, ki pa v pohištveni industriji nista cenjena. Barva lesa pri češnji v sadovnjakih je precej odvisna od širine branike. Pri divji češnji, ki raste v gozdu, prevladuje rdečerumena ali rumenkasta barva, ki kasneje polagoma postane bolj rdečkasta. Barva češnjevine je eden izmed glavnih kriterijev, ki določajo njeno ceno. Najbolj cenjena je svetlorumena barva, ki je enakomerna po celotnem prečnem prerezu. Zaželen je majhen delež beljave. če drevo posekama v vegetacijski dobi, zunanji del prečnega prereza potemni zaradi oksidacijskih procesov. Zato češnjo sekamo pozimi. Spada med raztreseno porazne vrste, vendar je meja med branlkami največkrat jasno vidna. Češnjevina je srednjetežka in precej trda, njena gostota lesa v absolutno suhem stanju p 0 = 570 kg/m3. Pohištvo iz češnjevine ustvarja v prostoru prijetno vzdušje Fumiture made of wild cherry wood make s a pleasant atmosphere in the room GozdV 58 (2000) 5-6 237 J 2 38 Kotar M., Maučič M .~ Divja tešnja (Prunus avium L) - pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov Češnjevina je les, ki je lahek za obdelavo, zato jo cenijo kot les za furnir in kot les za izdelavo masivnega pohištva. Tovrstni predelavi ustreza les, ki je brez grč. Krivost, zavitost in ekscentričnost jedra se tolerira, vendar zmanjšuje njegovo vrednost (ceno). Enakomernost širine branik, kot kaže, ne igra posebne vloge pri lastnostih in uporabnosti lesa (MAHLER 1988). Širina branike 1 cm velja v južni Nemčiji za zgornjo mejo, tolikšno širino pa imajo le redkokatera drevesa. Pri češnji so dimenzije sortimentov, ki jih kupci še jemljejo, nižje kot pri ostalih drevesnih vrstah. Tako je pri češnji minimalen srednji premer hlada 20 cm in minimalna dolžina 1,50 m; hladi za furnir pa se pričnejo pri premeru 35 cm in dolžini 2,2 m. Te dimenzije veljajo v Nemčiji . ki uvozi 80% lesa češnje iz Francije in ostalih evropskih držav. Cena češnjevine variira v velikem intervalu, odvisno od kakovosti in ponudbe. Tako so bile leta 1998 na dražbi v Alsfeldu (Nemčija) dosežene cene med 65 in 5.000 DEM/m3 (Vir: Holzpreise aktuel) . Zanimivo pa je, da cene najbolj kakovostnih sortimentov češnje naraščajo mnogo hitreje kot pri hrastu in drugih evropskih drevesnih vrstah (izjema je brek). Tako se je cena pri češnji (najvišja kakovost) od leta 1973 do leta 1987 dvignila za desetkrat (MAHLER 1988). V Ostholsteinu so leta 1987 iztržili za najbolj kakovostne hlade za furnir celo 8.000 DEM/m3. V Sloveniji še ne dose~ gamo takšnih cen , vendar je leta 1999 cena najbolj kakovostnih hlodov češnje dosegla skoraj 1.000 DEM/m 3. Uporabnost plodov kultivarjev, tj. gojenih češenj, je predmet obravnave sadjarjev; plodovi divje češnje pa služijo v glavnem kot hrana številnim pticam. Tako nekatere večje ptice pevke, drozgi, penice in vrane pojedo celoten plod, seme pa potem razširjajo s svojimi iztrebki. Druge vrste ptic, kot n.pr. vrabci , pa okljuvajo plod tako, da ostane na drevesu na peclju samo koščica . V posameznih krajih pa uporabljajo plodove divje češnje za kuhanje žganja - češnjevca, zopet drugje pa posušene plodove na- močijo v žganje s sladkorjem ter na ta način pripravijo okusen češnjev liker, ki je istočasno domače zdravilo za želodec. Proizvod češnje, ki je imel v preteklosti uporabno vrednost, je tudi češnjeva smola oz. češnjev gumi, ki se sestoji iz arabina, cerazina, sladkorja in čreslovin. To smolo so uporabljali pri izdelavi klobukov v Franciji ter pri pripravi zdravilnih napitkov proti kašlju (HEGI 1927). Pri češnji ne smemo prezreti njenega pomena za čebelarstvo in druge gozdne žuželke ter njene vloge pri estetski funkciji gozda. Divja češnja je nepogrešljiva za sadjarje, saj služi kot podlaga za cepljenje kultivarjev češnje in višnje. 4.6 Gojitvene lastnosti divje češnje 4.6 Silvicultural properties of the wild cherry Divja češnja se razmnožuje s semenom in tako kot ostali predstavniki podroda Cerasus, z odganjki iz korenin. Kot smo že navedli, imajo pri razširjanju semena glavno vlogo ptice (drugi del latinskega imena opozarja na to lastnost; avis = ptica). Tudi nemško govoreči narodi uporabljajo za to drevesne vrsto izraz ptičja češnja, kar je gotovo bolj primerno kot naš izraz divja češnja ; beseda divja ima v našem jeziku pogosto $1abšalen pomen, kar pa za češnjo ne more veljati, saj je njen les med najbolj plemenitimi vrstami. Če gre seme češnje skozi prebavni trakt ptic (endozoohorija), potem vzkali naslednjo pomlad. V primeru, da ptice ali druge živali pojedo samo meso plodu, seme pa pustijo v gozdnih tleh (sinzoohorija), bo to eno leto GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar preležalo. Pri setvi v drevesnici moramo seme, da ne preleži, predhodno stratificirati. Plodove divje češnje naberemo in jih pustimo, da se meso (mezokarp) močno zmehča, nato te zmehčane češnje z rokami zgnetemo (speštamo) ter z vodnim curkom odstranimo meso (na situ). Ko so koščice očiščene, jih damo v preluknjane vreče (polivinil), ki so napolnjene s fin im pranim peskom. To navlažimo, uskladiščimo v hladilnico (okrog +5°C) in pustimo do zgodnje spomladi, ko pričnemo s setvijo. Sadimo enoletne ali dveletne semenke. Sadike pa lahko vzgojimo tudi pod starejšimi drevesi divje češnje, če odstranimo podrast in površino ogradimo (SPIECKER 1 SPIECKER 1988). Ker ima divja češnja, podobno kot ostale drevesne vrste številne rase, ki jih odlikuje različna rastnost in različna odpornost, moramo pri snovanju gozda s češnjo upoštevati njihovo provenienco. Na tem področju nismo glede divje češnje v Sloveniji naredili še ničesar. V tujini so že pred leti pričeli z vegetativnim razmnoževanjem divje češnje. Sadike vzgajajo iz poganjkov, ki jih na berejo na drevesu, ki se odlikuje z želenimi lastnostmi. Te poganjke ukoreninijo s pomočjo rastoih hormonov. Še novejša metoda pa je mikropropagacija (razmnoževanje s tkivnimi kul- turami), kjer kot izseček (explant) uporabijo vršičke (brste) koreninskih odganjkov. Iz teh izsečkov, ki jim dodajo citokinine ali auksine, na gojišču vzgojijo nove sadike (PEVALEK-KOZLINA et aL 1994). Češnja se pomlajuje tudi s koreninskimi odganjki, ki so še posebno številčni, če matično drevo posekama. Te koreninske odganjke moramo zavarovati pred divjadjo, če želimo, da bo češnja zastopana v rastju novega sestaja. Češnjo v gozdu vzgajamo v primesi ostalim drevesnim vrstam, zato mora biti- zaradi svoje svetloljubnosti- predrasla. Ker je v mladosti naglorastoča drevesne vrsta, si višinsko prednost, to je predrast, običajno ustvari sama. že v drugem letu starosti lahko znaša njena rast v višino do 90 cm. Češnja običajno ohrani višinsko prednost pred ostalimi drevesnimi vrstami, če raste skupaj z njimi, v gošči in letvenjaku in včasih še v drogovnjaku. Običajno pa ji moramo pomagati, to je sproščati njeno krošnjo že v drogovnjaku, sicer ostane ozkokrošnjata (BECK 1977). Češ­ nja naglo raste v višino do starosti 15, 20 let, takrat doseže prsni premer 15-20 cm, če je razmik med drevesi v tej starosti 3,8 do 4,8 m (SPIECKER 1 SPIECKER 1988). Po 20. letu starosti njena rast v višino popušča, pri 40. letu pa v primeru, da je bila sproščena, zraste skoraj do svoje končne višine. Po tej starosti prirašča predvsem v debelina. Češnja potrebuje skozi celo življenjsko dobo sproščeno krošnjo; v mladju, gošči in letvenjaku, ko je v predrasti, to ni težko zagotoviti, četudi raste v posamični primesi. V naslednjih razvojnih fazah pa so potrebne velike žrtve, zato gojimo češnjo, če je le mogoče, v šopasti ali skupinski primesi. Češnja se ne razraste v širino, čeprav ima sproščeno krošnjo. Običajno je dolžina njene krošnje večja kot njena širina in ima razmerje do 2 : 1, če pa je utesnjena, pa je to razmerje večje kot 2 : 1. Češnja je zaradi svoje svetloljubnosti, majhne konkurenčne sposob- nosti in zaradi nekaterih pionirskih lastnosti našla ugodno okolje v nek- danjem srednjem gozdu, to je v gozdu panjevcev in semencev. V zgornji plasti je rastla češnja, v spodnji plasti pa beli gaber, ki so ga obnavljali s sečnjo na panj. V današnjem času, ko smo panjevsko gospodarjenje opustili in sta srednji in nizki gozd skorajda samo še predmet zgodovine, moramo ogroženost konkurenčno šibkih vrst (brek, skorš, divja hruške, lesnika, divja češnja) reševati s pogostejšimi gozdnogojitvenimi ukrepi. GozdV 58 (2000) 5·6 239 Kotar M., Maučič M. Divja česnja (Prunus avium L.) - pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov V gozdu, kjer so bila redčenja iz- vajana s premajhno jakostjo, ima češnja premajhno krošnjo (Murski gozd) Crown of the wild cherry is too small due to low intensity of thin- ning (Murski gozd) 240 Češnja raste v gozdu skupaj z drevesnimi vrstami, kot so dob, graden, bukev, včasih tudi smreka in jelka, te pa v zrelostni dobi običajno zrastejo precej višje kot češnja, zato mora biti oblika primesi češnje še posebej dobro izbrana. Poleg tega pa je divja češnja vrsta, ki doseže svojo go- spodarsko zrelost že pri 40-70 letih (LEIBUNDGUT 1966), po tej starosti pa jo pogosto napade trohnoba. Ena izmed glavnih sestavin gozdnogojitvenega cilja je visokokakovost- na proizvodnja lesa, to pa pomeni, da morajo biti spodnji deli debla ravni in brez vej. Ker potrebuje češnja sproščeno krošnjo že v mladosti, je razumljivo, da se naravno slabo čisti od vej . če bi imeli v spodnji plasti sestoja takšne drevesne vrste, ki bi zasenčevale samo tisti del krošnje, ki naj bi se očistil, potem bi potrebno čistost debla pri češnji razmeroma lahko dosegli, v praksi pa nam to le redko uspe. Takšne razmere smo lahko ustvarili v srednjem gozdu, veliko težje pa je v gozdu, ki ga gradijo drevesa, zrastla iz semena. Zato moramo češnjo obvejevati . V strokovni literaturi starejšega izvora priporočajo obvejevanje suhih vej v pozni jeseni. Pri tem naj ne bo debelina vej večja kot 3 cm (MAYER- WEGELI N 1952). Vendar so s poskusi na gozdarskem inštitutu (Forstliche Versuchs- und Forschungsanstalt Baden-Wurtemberg) v Freiburgu do- kazali , da je zeleno obvejevanje uspešno, če upoštevamo določene po- goje, in sicer: - pri češnji moramo pričeti z obvejevanjem že v razvojni fazi gošče, ko so veje še tanke in rana ne preseže premera 30 mm (to je približno pri starosti 4 leta); - obvejujemo vsako drugo leto vse do starosti 1 O, 15 let; - na drevesu pustimo le 2-3 vretena vej; - obvejujemo v pozni zimi ali pa poleti, ko je drevo še v polnem soku (druga polovica julija). V tistih letih, ko obvejujemo, tvori drevo ožje branike, zato je les bolj odporen proti trohnobi (SPIECKER 1994). Pri starosti 15 let (odvisno od rastišča) prenehamo z obvejevanjem. Ko prenehamo obvejevati, ne do- pustimo, da pride do naravnega skrajševanja krošnje, to je do odmiranja vej od spodaj navzgor. Na ta način dobimo drevesa, ki imajo do 1 O m čistega debla. V primeru, da imamo posamezne veje, ki so debelejše kot 30 mm, moramo rano (rez) premazati z zaščitnim voskom ali cepil no smolo (SPIECKER 1994). Pri češnjah , pri katerih se zgornje veje preveč odebelijo, izvedemo popolno obvejitev. Višinski prirastek se v teh primerih lahko celo poveča, vendar pa obstaja nevarnost, da ti osebki izgubijo svojo stabilnost, ker se poveča njihovo dimenzijsko razmerje. Te izsledke smo preizkusili tudi v Sloveniji in prišli do podobnih rezultatov (KOTAR 1 PUHEK 1 GODLER 1994). Pri divji češnji je debelinski prirastek močno odvisen od velikosti rast- nega prostora. Za predstavitev rastnega prostora uporabljamo t. i. koefi- cient rastnega prostora (w), ki ga je v strokovno literaturo uvedel že Kraft (SPIECKER 1994) in ki predstavlja razmerje med premerom razpoložljive rast ne površine in prsnim premerom drevesa ( w = Dn.r. ). Spiecker (1994 ), dl,3 ki je vodil raziskave o češnji na gozdarskem inštitutu v Freiburgu, je ugotovil, da obstaja med debelinskim prirastkom češnje (id) in koeficientom rastnega prostora (w) naslednja regresijska povezava: id= 0,701 w- 8,13 (r = 0,83), id= letni debelinski prirastek v mm. GozdV 58 (2000) 5-6 f Q) l: 20 ro c ;u; 15 > 10 5 o ~ f--' .d ~ ::>"'"' ·• _........ ........-; /~ v- 2 ~ ~s ---)# v ~--/~ ------/ _........- ~ --~ ·7 :~ ~ 2:==-------- -1 ZAVRt / - 2 STOPARICE 1 / ~/ / v-- 3 STOPARICE ~ · J MURSKI GOZD ,4 - S LAZE - KRKA - 6 KAMNI VRH ~ v 7 KOPRSKOG -8 GRU$KOVJE o 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 VIŠINA= a*(1-e**(-b*STAROST))**c TREE HEIGHT= a*(1-e**(-h.AGE))*"c N Kraj 1 Place of ana/yses a 1 ZAVRČ 29.22524 2 STOPARICE 1 26,43378 3 STOPARICE 2 36,13335 4 MURSKI GOZD 31,51417 5 LAZE- KRKA 29,19004 6 KAMNI VRH 26,31876 7 KOPRSKO G. 148,57260 8 GRUŠKOVJE 49,26875 Starost (Jet) Age (years) b c -0,049127 1,447470 -0,033328 1,341037 -0,025771 0,881884 -0,036996 1,326376 -0,021293 1,264811 -0 ,015184 1,181642 -0,004240 1,340190 -0,013058 0,873193 . . R = korelacijski koefic1ent 1 correlatlon koefflcJent R 0,952 0,918 0,967 0,976 0,998 0,976 0,983 0,998 Kot je razvidno iz grafikona 2, je rast v debelina največja v Zavrču in Stoparicah, najmanjša pa v koprskem gričevju, kjer sta bili češnji močno utesnjeni in je zato priraščanje v debelina izredno počasno. Nasprotno pa imamo veliko priraščanje v Stoparicah 1, kjer so imela vsa drevesa sproščene krošnje. Odvisnost debelinskega prirastka od velikosti krošnje in njene osvetljenosti lahko razberemo iz preglednice 5, kjer vidimo, da je češnja do starosti 34 let zrastla v debelina celo 52,2 cm, njena krašnja pa je imela premer kar 11,50 m. To pa pomeni, da bi lahko rastlo na 1 ha le 76 takšnih dreves, če bi bila njihova razmestitev v kvadratu . Takšnih dreves, kot je bila češnja v Gruškovju, pa lahko razmestimo le 70 na 1 ha. Iz teh podatkov lahko sklepamo, kako nujno je za češnjo, da ji omo- gočimo dovolj veliko rastno površino. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi strokovnjaki, ki so raziskovali rastnost divje češnje v Nemčiji (SPIECKER 1 SPIECKER 1988, SPIECKER 1994). 5.3.4 Odvisnost priraščanja v debelino od količine padavin in povprečne mesečne temperature v vegetacijski dobi 5.3.4 Diameter growth with regard to precipitation and average month temperature during the vegetation period Odvisnost širine branike od količine padavin in meseč~e temperature smo analizirali na območju Krasa, in sicer pri češnji , ki je rastla v hrastovem GozdV 58 (2000) 5-6 Grafikon 1· Višinska rast divje češnje (drevesa v zgornji plasti sestaja) Graph 1 Growth in height of the wild cherry (predominant and dominant trees) 247 Kotar M., Mauči č: M .. Drvja č:ešnJa (Prunus av/Um L ) - pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov 90 80 70 'E 60 .2- ::r: co 50 a (i) 40 E <1> a:: 30 20 10 /8 // / 4 /1 /