Leto XXV- It 95
____Y ^o^flD^«
PoBtgebOhr bar bezahlt.
LfnMfcnta, wtota 28» »ptfla 1^45
uprur.iioOvi, Lijumjaua, rat-^mijeva ni- St. Telelon št. 31-22. 31-23. 31.34.
tnaeraciii ;xlaeiei. ijuDijana, fuecinijewa
■lica i. Telefon et. 31-25. 31-26. Podružnica Novo mesto: LJuoljaiissa c. 42 izfcij učno zastopstvo aa oglase lz Italije ln Inozemstvo: C7P1 S. A^ Mtlano.
Rac um. za ujuoijaasifco poki pri poömo-četovnem zav. st. 17.749 za ostale kraje
Italije: Servizi« Conti. Corr. Pcet. 11-3118
Izhaja vsak oax razen ponedeljka. Mwwfti« naročnina 32 Ur.
Uredništvo: Ljubljana — Pucclnijeva ulica št. i,
Telefon 9L 31-22, 31-23. 31-24. ————————^
Rokopisi se ne vračajo.
Der Wehrmacht-Bericht musste heute wegen technischer Störungen ausbleiben und wird in der margigen Nummer nachgeholt.
Poročile vrhovnega poveljstva je moralo danes zaradi tehničnih ovir tzostati in ga borno objavili v jutrišnji
številki.
m
za Berlin
Berlin, 27. aprila. Nemška prestolnica
I je oila tudi v četrtek v znaku obrambnega boja, ki se bije z izredno ogorčenostjo. So-
-ažnikovi napadi in nemški protisunki so j se izmenjavali na žariščih. Na severu me-eta so bran'lci držah notranji obrambni j obroč napram močnim sovražnikovim pritiskom. "Obroč tvorita železniška proga Jungfernheide na severozapadu in We1ssen-■*ee na severovzhodu. Težki boji so nastali ra nekem sovražnikovem vdornem področju v Fiiedrichsha'nu na berlinskem vzhodu. Neka baterija protiletalskega topništva ee brani tukaj v borbi iz bližine s posebno vztrajnostjo proti Sovjetom, ki vedno znova nävaljujejo. O sličnih težkih bitkah javljajo z odseka ob drevoredih Landesber. ger in Frankfurter okoh cerkve Vstajenja. Boljševikcm pa je uspelo poriniti naska-kovalni klin do mostu Jannowitz. To področje, kakor tudi gorliški kolodvor, sta žarišči ogorčenih bojev s sovražnikovimi prodrl: mi oklopniškimi silami.
še bolj kakor vzhod ln sever sta bila v četrtek jug in zapad nemške prestolnice j napadalni "cilj množičnih boljševiških oddelkov. Sovražnikov namen, da bi zavzel letališče Tempelhof s frontalnim napadom, je bdi preprečen po odporu nemških branilcev. Sovjet; so imeli tukaj posebno visoke izgube. Tudi po pregrupaeiji in pose. gu novih sil ni dosegel sovražnik svojega cflja.
Najmočnejši pa je bil sovražnikov pritisk v četrtek v jugozapadnem delu Berlina iz Grunewaldskega "gozda. Sovražniku nI uspelo, da bd od tukaj dosegel mestna obmestje. Sovjetskemu poizkusu obkolitve Berlina preko Zehlendorfa in Wannseeja z močnimi oklopniškimi silami je nemška obramba na tem odseku postavila pretežke naloge. Sovražnik je z močnimi oklopniškimi klini poizkušal dobiti dohod v notranje mesto preko Avusa in zapadnO-vžhodne osi, bil pa je zaustavljen. Ko so v sredo zjutraj na področju Zehlendorf-Dahlem močne sovražnikove oklopn1ške sile pričele z napadom so jim uspeli pivi sunki. Prekoračili so obrobna področja Grunewalda m Dahlema ter so sunile proti juerozapadu. Nemški ^apah; in lovSM oddelki so se vrgl; prodirajočim sovražnikovim oklopni. Irom naproti.
Potem ko so bile zaustavljene prve osti, sc» nemške bojne skupine pričele z napadom na vsej š rini odseka Dahlem-Zehlen-r< orf-Granewald Te bojne skupine so sestavljali vojaki letalstva, oddelki Hitlerjeve mladine in ljudska vojska. Ob Rosen-ecku se je pojavila prva bojna Skupina boljševikov. Bila ie ravno tako uničena, kakor druig-a globlja razporejena bojna skupina ob Helenenheimu. Daleč razpršeni so poizkušali sovjetski oklopniki razviti se v smeri proti Avusu. Njihovi prvi oddelki so prekoračili Avus, da bi si našli v gro-newaldskem eozdu pot'^bno kritje in no ve poti za prodiranje. Tukaj pa so posesrli v borbo bojne čete nemške delc-vne službe in oklopniški lovci Hitlerjeve mladine. Sovražnik je izgubil oklopnlško ost za ostjo, čeprav so imeti ti klini pehoto na oklop-nikih. Borba nemšk;h lovskih oddelkov je prinefilla sovražniku težke izgube na mo-
štvu in gradivu. V večini primerov je bila popolnoma uničena pehota na oklepnikih. Sl'čno je bilo s sovjetskimi oklopniškimi ostmi, ki so se skušali v varstvu noči približati se drevoredu Siidhorn in Heer-
Viteški križci iz Fuhrerjevih rok
Berlin, 27. aprila. 251etnd pedčastrik Alois Franki iz stražarskega poüka »Gross-Deutschland« je dobil za uničenje 8 oklopnikov iz Führerjevüh rok tri železne križe. Franki je bil s svojo formacijo nameščen med kolodvorom Wedssensee in Landsberger Alle v Berlinu ter je bil kratko pred nastopom mreika pri delovanju ogledniške čete, ko je naletel na krdelo sovjetskih oklopnikov. Takoj je niapadel prvi oklopnik ter ga s prvim strelom onesposobil za boj. Naraščajoči mrak in številna ostrostrelci, M so bffli nameščeni v hišah, pa so onemogočili vsako nadaljnje prodiranje sovražnih oklepnikov. Naslednjega dne je podčastnik Franki z nekaj možmi delovne službe pod vzel napad na savjetške cfklop-ntike ter v kratkem razdobju, deloma iz oddaljenosti samo 5 metrov, stalno v nevarnosti pred obstrejevanjem sovjetsk h ostrostrelcev, umafčM ostale sovjetske oklopnike. od katerih so bM trije gradnje »Stalin«.
Poveljj'Jiik nekega odseka v obrambnem okrožju Beritoa polkovnik Anton Eder je drib® za odlično hrabrost in izredne zasluge pri vodstvu viteškfi križec k železnemu »križai.
Junaštvo nemške mladine
Berlin. 27. aprila. Ko so iz kolodvora Ostkreuz udarile močne sovražmkove oklopniške čete, so bile prestrežene po oklopniško uničevalni četi Hitlerjeve mladine, sest o ječi iz 20 mladeničev. Ti so bolj-šev'ko takoj napadli in jih z uničenjem več oklopnikov vrgli nazaj. Poveljniki in skupinski vodje čet so ponosni na mlade vojake, kateri so v malo dneh toliko nuditi in so postali v tako kratkem času res pravi vojaki.
Berilu, 27. apr. Poleg vojakov redne vojske, Ijjudske vojsk in policije, pripadnikov delovne službe in civilnih uradnikov se posebno odlikuje v bpju proti boljševikom Hitlerjeva mladima.
O tem smo dobffli nesktaja posamezna poročila:
V bojah na zahodu Berlina je neka Ber-Btnčanka z okloprjiško pestjo ?vničriiiia dva težka sovjeska oklepnika.
Neki pripadnik Hitlerjeve mladine, kl se te ravno peljal s kolesom v službo k svoji četi, je srečal dva sovjetska oklopnika, ki sta vozila po cesti pred njil Mladenič je drvel kolikor je le mogel, do cestnega križišča, skočil s kolesa in pripravil oklopnlško pest in ročne granate. Nekaj minut po-•soeje sta prihrumela oba sovjetska oMop-nüka. Mladenič je ur Učil prvega takoj z oMopnjiško pestjo, drugega pa je onesposobil. Dva sovjetska vtojaka, kti sta skočila, z cöolctpaiilkBi pa je tekoj ubil z ročnimi granatama.
Berlinska odločilna borba za Evropo
Radijski nagovor državnega tajnika Stabsleiterja dr. Nanmanna
Poloia] m Ivinem krili zapadnega bojišča
Berlin, 27. apr. Državni tajnik v nemškem ministrstvu za propagando Stabsleiter dr. Naumann je imel v četrtek radijski nagovor nemškemu narodu. Izvajal je med drugim:
Boljševizem smatra osvojitev Berlina za ključ zavladanja nad Evropo in s tem diktature nad zapadnim svetom. Napram temu navalu stepe imajo berlinski branilca težko stališče. Toda njihovo zadržanje odgovarja velike«ti nevarnosti. Oni dobro vedo- da so njihovi hrabrosti in njihovi volji do borbe zaupani ne le življenje in prostost milijonov otrok, žena in mož ter politična bodočnost Reicha, temveč tudi bodoča ureditev zapadnega sveta.
Na čelu obrambe stoji Führer To dejstvo samo že daje borbi za Berlin edinstveno in odločujoče lice. Kakor vedno v vsem svojem življenju, se Führer tudi tu ne izogne pred zadnjo odločitvijo, temveč se postavlja sam na čelo borbe. Nikoli ni bil srcem svojih vojakov tako blizu kakor v tej težki uri. Možje Ln žene Berlina pa vedo, da je Führer pri njih. Kakor je on nameraval in kakor je gojil načrte, bi danes stala že nerazrušena in srečna Evropa kot nepremagljiv branik proti boljševizmu. Za večne čase pa bo z Boosevel-tovim imenom zvezana krivda da je z vsem posegom svojega vpliva padel v hrbet evropski borbi proti boljševizmu.
Sedaj, ko prodira boljševiški val do berlinskih vrat, zbira Führer še enkrat vse sile ter jih vodii proti smrtnemu sovražniku kulture, odločen, da izsili rešitev s to veliko odločilno borbo. Nemški vojaki, ki se bore pred očmi svojega vrhovnega poveljnika, so prepričani, da bo njihovi vztrajnosti uspelo premagati tega sovražnika, kakor so ga že premagali v sto in sto bitkah. V celotnem vodstvu boja čutijo osebno Führerjevo roko. Oni vedo tudi, da v njegovi okolici izvršujejo fanatični borci njegove načrte, med njimi v prvi vrste mož, ki je že enkrat v zgodovinski borbi rešil nemško prestolnico pred propadom v boljševiškem valu, in to je Gauleiter in državni minister dr. Göbbels. Tudi v jarkih in bunkerjih vedo, da vodje stranke, štaba in vojske tekmujejo, da se v tej urj izkažejo vredne Führerje-vega zaupanja. Najvišji generali osebno vodijo edinioe za razbremenitev Berlina.
Setf generalnega štaba nadzoruje vsako poedinost berlinske obrambe. Boljševiška zmaga, ki so jo predvidevali za 20. april, je preprečena in bo preprečena tudi v bodoče. Obstala pa bo Führer jeva beseda: Berlin ostane nemški in Evropa ne bo nikoli boljševiška.
Sedaj so na različnih področjih postavljene sile- ki podpirajo Berlin pri tem, da prizadenejo boljševikom odločilen poraz in da pri tem iz temelja spremene položaj Nemčije. Berlinski branilci se bore s kljubovanjem in zagrizenostjo v trdnem prepričanju. da bodo kmalu slišali grmenje topov rezerv
Mi smo v boju od leta 1939 naredili več. kakor je sploh kdaj kakšen narod naredil, boljše se namreč nemški narod ne more boriti, hrabrejše ne more vzeti nase pomanjkanj, pravičnejša ne more biti stvar, za kartero smo prinesli tolika žrtev Milijoni Ijud; v svetu, ki gledajo našo borbo proti boljševizmu še z nerazumevanjem in celn sovražnostjo morajo danes že v svoji notranjosti priznati, da so na nepravem potu. mi p*. pravem. Mi se hočemo boriti za to. da bo to prepričanje obrodilo svoje sadove, še preden bi bilo prepozno. Ce pade Berlin, bo stal boljševizem v kratkem času ob Atlantiku. Beda, ki je danes zagrabila že velike dele evropskega vzhoda. b; bila kmalu usoda vseh evropskih narodov Večkrait so se že sklicevali na smisel zgodovine ter pri tem poudarjali, da se kaže naklonjeno le temu. ki spoštuje njene zapovedi Mi lahko zaradi tega računamo na njeno ugodno rešitev, če obdržimo one lastnost!, ki J bodo na koncu odločile borbo: zvestobo in vztrajnost, hrabrost ln požrtvovalnost.
Inozemstvo k boju za nemško
prestolnico
Stockholm, 27. aprile.. švedski časopis »Dagesposter« piše: »Hrabra srca nemških vojakov prešinja danes, kakor vedno preje najmočnejša volja odpora. Nemško junaštvo je v odločilni uri Reicha doseglo višino, M je noben človek ni mogel smatrati aa možno. Pri Nemcih ni nikiake brezup-nosti.« švedski radio poroča: »Borba za nemško prestolnico je »odobila trdoto, ki je edinstvena v bitkah vojn vseh časov. Boljševiške izgube so izredno visoke.«
Razočaranje in ogorčenje „osvobojenih"
narodov
Za angleško vlado skrajno neprijetne interpelacije v spodnji zborni« — Lakota, beda in epidemije so spremljevalke angloameriške okupacije — Molk o razmerah v sovjetski »interesni sferi«
mci
Berlin, 27. aiprffla. O vojaškem položaju na juinem krilu zapadnega bojišča javlja vojni poročevalec Günther Weber iz glavnega stana vrhovnega poveljnika na zapadu:
Med Bodenskgm jezerom in Češkim lesom postaja Dooava vedno bolj žarišče vojnih operacij, v katerih doživljajo armade, ki naptidajo Bavarsko stalno visoke izgube. Zdi se, da nameravajo Američani izvesti glavni! sunek iz področja psri. DdUingenu. Kljub nanvečji porabi gradiva pa 7. severnoameriški* armadi ni uspelo, da bi bistvesr.D razširila edino predmostje, ki ga ima severno od Augsburgai ob južni obali Donave. To predmostje je doslej doseglo globino 20 kilometrov in širino 25 kilometrov. Vedno znova prehajajo nemški polki, ki jih podpirajo bataljoni ljudske vojske k proti-napadam, Američanom so iztrgali v ogorčenih bojih iz bkžine nadaljnje področje, M ga je; sovražnik osvojil pod izredno visokimi izgubami.
Nelcafco 30 kilometre«.' severnoaapadno od Augsburga so hrabio se boreče nemške čete vzdržale ameriški naval v svojih za.pah-rutvenih podjccfc.jih . Z nekega odseka tega bojišča javljajo, da so Američani na 1.000 :; .etrov širokem delu bojišča morali žrtvovati dve četi, da so lahko napredovali 300 merrov Pozneje pa je nemški pretmapad vrgel severnoameriške čete zopet nazaj na njuKr/e izhodiščne položaje.
Z teto hrabrostjo branijo nemške čete svoje poLcžaje dalje južtio o(b Bodenskem jezeru. Tukaj so alžirske in maroške kolonialne čete 1. golistične armade čutile obrambno silo nemškiih. čet. Zapah poteka nekako na črti Bieberach-Weingefften-Über-
Mngen. Reke Lech sovražniki še niso pre-koračffii. jugozapadno od Regemsburga se branijo nemški oddelki ter se opdrajo na Donavo. Rega/itsfaurško prebivalstvo vztraja hrabro v ognju sovražnikovega topništva, ka leži že n§ka(j ur nad mestom. Pri Ingol-stadtu so se branila nemška predmostja na severni obali z odlično hrabrostjo.
Zaključno lahko k položaju na južnem krilu zaipadmega bojišča ugot oviimp» da mora sovražnik tuidi tukaj, k>:<tkor na severnem in srednjem odseku bojišča, v naraščajoči meri čutiti nemški odpor.
Trdovratna obramba Bremena
Stockholm, 27. aprila. Po angleških poreč5 lih bo mesto Bremen ravno tako trdovratno branjeno od nemških čet, kakor Berlin. Tako ugotavljajo angleški vojni poročevalci, ki se mude pri angleških četah v bojnem odseku Bremena. Neki angleški vojni poročevalec poroča n. pr. med drugim: Zdi se, da so Nemci odločeni, da bra- , ni jo mesto Bremen ravno tako močno ka- , kar branijo Breslau in Berlin. Zavzetje i Bremena bo zvezano zato z ravno tako ve. j likim žrtvami.
Frišefek kosSerenee v San Franciscu
Ženeva. 27. aprila. Kakor poročajo iz San Francisca. je otvoril zunanji minister Združenih držav Stettinius v sredo tako imenovano svetovno varnostno konferenco v San Franciscu.
Ženeva, 27. apr. Konferenca v San Franciscu, ki je bila pripravljena z velikim propagandističnim tam-tamom» se je pričela v sredo. Kot preizkusni kamen ne-odkribosrčnosti konzorcija treh velesil v San Franciscu je postalo poljsko vprašanje, katerega razjasnitev je skušala doseči konferenca treh zunanjih ministrov velesil v Washington« pred pričetkom konference. Ta namen se je izjalovil spričo trdovratnosti Kreml ja in tako se je morala konferenca v San Franciscu pričeti, ne da bi bilo rešeno poljsko vprašanje med Londonom, Washingtonom in Maikvo Britanski Reuterjev urad ugotavlja z očivridnim nezadovoljstvom, da sta sovjetska in amgleško-ameriška razlaga jaltske pogodbe v zadevi Poljske popolnoma različni. Zedinjene države in Velika Britanija nikakor nočejo priznati kakršne kofö poljske vlade, Iti je ne mer refca smatrati za resnično zastopstvo poljskega nanxla. Reuter meni, da je sedati
dolžnost StaKna, da se izjavi k temu arr j gloameriškemn stališča.
V četrtek popoldne je bila prva pitenar- ; na seja konference. Nato je bila konferenca odložena.
Kakor smo že javfflä, so zunanjä maiistri Sovjetske zveze, Združenih držav in Anglije imeli med seboj pričetkom konference še enkrat daljše pogovore, da bi razjasnili poljski problem. To jim pa »'i uspelo. Tako Sovjetska zveza kakor tudi Angleži in Američani vztrajajo vsak na svojem stališču. Eden in Stettinius sta izjavila Modotovu, da tvorijo Anglija in Ze- j din j ene države v poljskem vprašanju str- i njeno vrst». Kakor doslej London in Wa- J shingtan tudi v bodoče lublinskega sovjetskega odbora ne priznavata ter ga tudi ne pripuščata na konferenco v San Franciscu.
Stockholm, 27. apr. Kakor javljajo ie Washingtona, so že prva posvetovanja na tako zveni svetovni zaščitni konferenci razkrila nasprotja, ki obstojajo v vprašartJu svetovne zaščite med veffiesHßimä in malimi držafva-mi Dosedanji način glasovanja sveta, v katerem male diržatve niao prtpuööeoe, zago-taraHlja SovjetefeS zviqz& s trema gfflasavt nad-
Stockh°lm, 27. aprila. V zvezi s sestankom konference v San Franciscu se v angleških listih in tudi v spodnji žbornicr. neprestano oglašajo glasovi ostre kritike o razmerah, ki so zavladale v tako zvanih osvobojenih pokrajinah Evrope. Kr-tiki ugotavljajo, kako se je vseh teh narodov po »osvoboditvi« polotilo grenko razočaranje, kS se od dneva do dneva bolj spreminja v naraščajoče ogorčenje proti zaveznikom — in to ne le proti boljševikom, temveč v enaki meri tudi prati AngLoame-ričanom. Namesto reda in obnovitvenega dela, ki so ju narodi pričakovali, prinaša zavezniška okupacija povsod le zmedo in nove nerede ter z njimi novo trpljenje in nove žrtve.
Najhujše pa je razočaranje »osvobojenih« narodov zaradi tega, ker so se po odhodu Nemcev povsod silno poslabšale prehranjevalne in sploh življenjske razmere. Angloameričani so poprej obetali, da bo konec vseh skrbi za prebivalstvo, črim oni kam pridejo. Obširno so zlasti napovedovali, kakšne dobrote vse pripravlja in kaj vse bo storila njihova UNRRA. A ko so potem Angl oameričam res prišli v južno Italijo, v Francijo in v Belgijo, se je prejšnje, po vojnih razmerah dn brezobzirni angloamariški blokadi povzročeno delno pomanjkanje spremenilo v marečo splošno lakoto in nepopisno bedo.
V angleški spodnji zbornici je o tem položaju že ponovno spregovoril tudi šef laburistične stranke GreenwoocL Opozarjal je, da se bodo zavezniki, če »osvobojenim« deželam ne bodo pravočasno po-slaüi vsaj najnujnejše potrebnih živil in zdravil, kmalu znašli pred položajem, kakršnega svet od dni črne kuge še ni doživel. Priznal je, da umirajo ljudje lakote v deželah, katere so zasedli zavezniki Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi konservativni poslanec Wiiterlon, ki je pn-pomnil, da grozi zapadni Evropi najstrašnejša lakota, kar jih pozna svet. Opozoril
vladurjoč vpliv. Neto zastopnfik Efeipta Je predlagal, da se pripuste tud male države in da se število členov zviša.
švedski časopisi prinašajo aandmive posameznosti zur en je stike konfennce v San Franciscu. Molotov S3 je pripelje! na konferenco pod močnim spremstvom ln v akloip-nem avtomobilu, če smatra sovjetski zunanji minister v prijateljski deželi za svoj m varnost takšne ukrepe za potrebne, kako naj potem jamči vsemu svetu s svojimi angleškimi in ameriškimi prijatelji vananst in zaščito.
Reuter javlja iz Washington», da Je po jtesjalovljenih pogajanjih v poljskemu vprašanju napravil Eden vtis, da je poparjen. Zastopnikom časopisja je odMoniil vsako izjavo o pogajanjih. Diplomatski wasfoington-sfci krogi pa nikakor ne računajo, da bi se Stalin pokazal popustljivega napram angSo-3ko-amer48kemiu stališču.
MIlan, 27. apr. Bomomijeva vflacte Je v imenu italijanskega naroda pod aavezrtiSko zasedbo izraztfla svoje gJcfoofeo razočaranje, da Banocm ali njegov zunanji minister ni tafi pripuööen b koafereoet v Sem Frandaco.
je tudi na nevarnost ogromnih epidemij, če ne bo pravočasno poskrbljeno za zdravila
Na take in sliične očitke je na eni zadnjih sej angleškega parlamenta odgovarjal vojni minister Grigg. Glede neznosnega položaja v Italiji se je izgovarjal, da se vsa zasedena Italija južno od vojne črte nahaja v oskrbi Bonomijeve vlade V oktalem je tudi on kakor drugi govorniki vlade pripisoval krivdo težkočam pomorskega prometa. Namestnik ministrskega sveta Attlee je skušal dokazovati, da je kritika o razmerah v zasedenih pokrajinah pretirana on da je Anglija storila celo več, kakor je mogoče od nje zahtevati. Poslala je v zapadno Evropo živila iz svojih lastnih rezervnih zalog, tako da so se te zmanjšale »na skrajno mero«. Več Anglija ne more nuditi, ako noče ogroziti uspeha svojcih vojnih naporov.
Nekateri poslanci so spraviti v spodnji zbornici na razgovor tudi časopisne vesti o strahotnem naraščanju razbojništva v srednjeitalijansikjh in južnoita/lijamskih mestih. Roparske tolpe, sestavljene deloma iz domačinov, deloma iz angloameriških dezerterjev, ropajo blago na kolodvorih in v lukah ter ga potem prodajajo na črni borzi. So med njdnsi tudi take. ki so se specializirale na ropanje dragocenih eftik in drugih umetnin, katere potem p» raznih posrednikih prodajajo ameriškim starjnarjem. Zopet druge tolpe fabritiiajo in spravljajo med ljudi falzificiran denar. Tudi na vse te očitke so govorniki vlade ugotavljali samo to, da pada vsa odgovornost za razmere v »osvobojeni« Italiji na Bonomijevo vflado. kä ima v rokah vso policijsko oblast
Kakor razni tisti so tudi nekateri poslanci opozarjali in še opozarjajo v debatah spodnje zbornice na neznosne razmere v ornih pokrajinah, katere je zasedla sovjetska vojska Na očitke v tem pogledu odgovarja vlada, da o razmerah v teh pokrajinah nima avtentičnih poročil največkrat pa gre sploh molče preko njih. Tako je med drugim ostala brez odgovora tudi neka interpelacija o nasilnem uvajanju kol-hoznega sistema med bolgarskimi kmeti, zaradi česar je prišlo na bolgarskem podeželju že ponovno do težkih nemirov in krvavih spopadov.
Poročilo o položaju
Berlin, 27. aprila. Medtem ko zavezniki proti Nemčiji zveaanih treh velesil v San Frančiscu razpravljajo, da bi rešili problem, ki ga je Statin rešil že davno, namreč problem svobodne poljske vlade, nava-1 ju je jo Stalinovi oklopniki mogočno po uh-cah Berlina in kremeljsk imiogotec upa, da bo nemška prestolnica padla pod njegovo obiast, še preden bo razgovor njegovega zunanjega ministra v San Frančiscu prekinjen kot brezuspešen Kakor je državni tajnik dr. Naumann poudaril včeraj v svojem radijskem nagovoru, ni pri sovjetih spričo zavzetja Berlina govor le o zunanjepoLtičnem prestižnem uspehu, marveč Stalin dobro ve. da ima z zavzetjem Berlina istočasno ključa k srcu Evrope in s trn diktaturo nad za-padnim svetom v svojih rokah. Potem se lahko požvižga na San Frannosco.
V San Franciscu morajo mali narodi prestati naval dikatoi-skih prijemov treh veäe-sil, ki si hočejo razdeliti ves svet med seboj. V Berlinu pa ki je izpremenjen v mfflr-je ognja ter je postal velebojmo polje, je prevzel peveije Adolf Hitler, Führer vele-r.emškega Reicha da bi preprečil izroö'tew Evrope, ki jo «j v San Franciscu razdele. boljševiškemu barbarstvu. Večjega nasprotja ne lore biti, kakor je nasprotje teh dveh svetov. Srn Fraccisca in Bertira. V BerBrai se je postavi! na čelo boja mož, ki bi, kakor" je izvajal državni tajnik dr. Naumann, lahko navedel tisoč vzrokov, ki bi potrjeval', da je njegova navzočnost drugod važ-ne-'äa in koristnejša. Toda Adolf Hitler se ni 'nikoli obotavljal postaviti se v žarišče boja. Njemu ni mar za konference, on je tamkaj." kjer velja čtovek kot borec iln kot navdušujoč vzor. Dočm v San Franciscu govore o večnem miru, visokih idealih človeštva in osvoboditvi sveta bojazni in sile, divjajo skozi berlinske ulice oklepniki ene izmed treh v San Franciscu zastopanih velesil. da bi enkrat za vselej pokončati za-padnjaško kulturo. Tud Angleži m Američani vedo prav dobro, kaj pomen' boljševizem. To. kar se sedaj odigrava dnevno na zasedenih področjih in tudi že sedaj na zasedenem delu Berlina, jim ni neznano, um vedo prav dobro, da pomeni boljševzem iztrebljenje, zasužnjenje in lakoto.
Zadnji dogodki bi jih morali — hočeš nočeš —■ poučiti, da ustreza resnici izrek, ki ea je nam-avila svoječasno sovjetska i zastopnica na švedskem poslanica, ga. Kolonr tajeva. Dejala je, da Sovjeti m vlada mk^i ne mislijo držati kakoršne koti pogodbe, ki jih sklepajo s kapitalističnimi in meščanskimi državami. Rumunija, Bolgarija, Finska Poljska, zaradi katere so baje sprožili to vojno, so dokaz, da skuša Stalin brezobzirno izvesti Leninovo oporoko: boljše-vizacijo vsega sveta. Gospod Molotov bo morda postavil svoj podpis pod kaksrw kompromisno rešitev v primeru PoljsKe, toda ta podpis bo ravno tako ničvreden, kakor je Stalinov podpis pod teheranskimi, moskovskimi in jaltskimi sklepi, örndo se morda ne bo niti posušilo, ko bo »talin tajil tak kompromis, kakor je storil to že pri drugih pogodbah z meščanskim svetom. Vojaki Velike Britanije in Zedinjenih držav ki podpirajo vzhodne tolpe v borbi pro£i Nemčiji, morda še ne vedo, da prelivajo svojo kri le za to, da pomagajo ustvarjati boljševiško diktaturo najprej v Evropi, potem pa na vsem svetu. Angleški in ameriški davkoplačevalci, ki morajo plačevati ogromne davke, da se financira ta vojna, komaj vedo, da služi ves ta denar le za to, da privede sovjetsko imperialistično politiko korak za korakam bliže svojemu cilju. Stalin nikakor ni sovražnik konferenc. Na konferencah je možno voditi dolge razgovore, postavljati zahteve, velikodušno popuščati in ob kozarcu vodke in drugih užitkih se da prav lepo zagotavljati medsebojno prijateljstvo. Ko 30 enkrat pogovori pri kraju, pa se za nje ni treba prav nič brigati. Sovjeti gredo trmasto po poti. ki so si jo začrtali že pred 11 leti brea meščanske treme, pot, ki jo označujejo gore trupel, pokrivajoče vso Evropo, preko razvalin civilizacije in evropske kulture od Aten do Berlina, od Helsinkov do Črnega morja Zapadni narodi, ki so šli v borbo proti Nemčiji, morda že slutijo, da bo nad evropskim kupom razvalin vihrala krvava zastava s srpom in kladivom, če bo zastava tretjega Reicha prestala plapolati. Kaj pa to pomeni, so doživeli tako v Parizu, kakor tum v Bruslju. Morda bo prišel enkrat dan, ko bodo to doživeli tudi v Londonu in War shingonu. Za sedaj pa je še v Berlinu mož. ki je pripravljen, da vrže v borbo sebe in svoj narod do zadnjega diha. da prepreči potopitev sveta t boljševiškem krvavem valu.	_
Nov vrhovni poveljnik
Ameriške oklopniške izgube
München, 27. aprila. Po nepopolnih ve- ■ steh je samo na bojiščnem področju vrhovnega poveljnika na zapadu bilo uničenih ali zaplenjenih nad 600 ameriških oklopnikov. i To število odgovorja oborožitvi treh do štirih ameriških oklopniških divizij. Z ozirom • a napeti preskrbovalni položaj in na nevarnosti za prevozne poti Angioameričaaiov pa je ta izguba mnogo težja kakor v po^ ložajnem in normalnem premikalnem boju.
Da naraščajo severnoameriške oklopniške izgube äe nadaäje, posnemamo iz dejstva, da je bilo 24. april«., torej v teku 24 ur, na pt9dročju .med Leipzigom in Ultrraom uničenih 27 težkih aaneriSkih oklopnikov ito štiri Oklopniški ogtednäSkS voaovt wrtrenna z ototopnaSko pestjo.
Berlin, 26. apr. Reichsrnarschall Hermann Göring je obolel na že delj časa obstoječi kronični bolezni srca, ki je sedaj stopila v akutno stanje. Zaradi tega je sam proeü, da ga v tem času, ko je potrebno delovanje vseh sil, razvežejo dolžnosti vodje letalstva in nalog, ki so s tem v zvezi. Führer je ugodil tej njegovi prošnji.
Za novega vrhovnega poveljnika lsfcai-stva je imenoval Führer generalnega polkovnika R. von Greima ter ga istočasno unaprediil za generalnega feldmaršala.
Junaška smrt organizacijskega vodje SteindJa
Gradec, 27. aprila. Na čelu ljudske vojske, ki se je postavila v bran proti boljševikom, vpadlim v vzhodne predele štajerske, ter jrh v protinapadih pregnala, se je boril tudi organizacijski vodja štajerske pokrajine, višji volja SA Steindel. Steindel je v borbi našel junaško smrt. 2e zgodaj se je bil pridružil idejam Führerja in je bil kot vodja štajerskega Heimatbunda eden najožjih sodelavcev Gauleiterja štajerske pokrajine. Vodil je tudi gradnjo obmejnih varnostnih postojank na tem jugovzhodnem podrečju Nemčije.
V kritičnih dneh in nočeh, ko 9o vdrli boljševiki v vzhodnoštajersko pokrajino, je 15 letn; Zehiinger, pri'padnik Hitlerjeve mladine, pogumno popravljal razdrte telefonske zveze. Čeprav so bile te zveze skoraj ves čas pod sovražnim ognjem, je junaški mladenič vseeno neustrašeno na. daljeval svoje dragoceno delo.
Borba v Vzhodni Aziji
Tokio, 25. aprila. Severnoameriški bomb-;nki so zopet napadli japonsko Drestolnico Japonska obramba je sestrelila številne sovražnikova bombnike. Pri bojih na otoku Okinawi so doživeli Američani tako visoke izgube, da so morali ponovno izkrcat; ojačenja. Dobro napredujejo japonski protinapadi v južnem delu otoka
Ameriške časopisne vesti posebno poudarjajo ogorčeni japonski odpor.
Naredba o obvezni shržbi visokošolskega dijaštva
na operacijskem področju Jadransko Primorje
Oberster Komissar je z veljavnostjo od 20. marea 1945 izdal naslednjo naredbo o obvezni službi visokošolskega dijašrva na operacijskem področju »jadrans&o Primorje«:
Velik del akademske mladine operacijskega področja »Jadransko Primorje« že dlje časa vrši prostovodjio ali po dolžnosti vojno službo z orožjem aii brez orožja v borbi proti boljševizmu in njegovim zaveznikom. Da postavim ta vzgled kot osnovo za vse dijake obsegajoče obveznosti, odre-Jaan na temelju podeljenega mi pooblastila:
01. 1.
1.)	Kdor ima svoje stalno bivališče na Operacijskem področju »Jadransko Primorje« in ni inozemec, se mora, aiko heče začeti ali nadalje ve/ti svoje stadije na kaki visoki šoli operacijskega področja, izkazati pri telesni sposobnosti z najmanj enim le-tom izvršene vojne službe, pri telesni nesposobnosti, icakor tudi, kadar gre za ženske, pa z najmanj poldragim letom dijaške izravnalne službe.
2.)	Ako kdo (iz v odstavka 1) določenega osebnega kroga študira na kaki visoki šoli izven operacijskega področja in se ma<-merava na temelju svojih študij poklicno udejstvovatri na. področju, se metra izkaizati z enakovrednim dOkaziP>m.
3.)	Izjeme določim jajz.
Cl. 2.
1.)	Za izpolnjevanje vojne službe veljajo določila naredbe o dolžnosti vojne službe na operacijskem področju »Jadransko Primorje« z dne 29. XI. 19-13.
2.»	Pred 29. XI. 1943 izvršena vojna služba'na fr3nti se pii sprejemu an nadaljevanju študij lahko vračuna.
3.)	Dijaška izravnalna služba obstoja v deüovrä službi v obratih in napravah, ki službo vojevamju, prehrani aM drugim voj-novežnim namenom. Vrši se na operacijskem oolrocju.
4.i Dovršitev dijaške izravnalne služoe ee dokaže z uradnim potrdilom.
CL 3.
Kdor zaključi svoje visokošolske študije tri mesece petem, ko stopi v veljavo ta na-
redSba, lahko izvrši vojno dolžnost ali di-jaško izravnalno službo po položitvi za-ključnih izn?tov, vendar pred nastopom namestitve, ako se je pred položitvijo zaključnih izpitov zavezal na o. em mestu,

u-
Novi grobovi. Po težki bolezni je v
61. letu starosti umrl železniški uradnik in strojevodja v pok. g. Drago Benedik. Pogreb bo v soboto ob 17. iz splošne bolnišnice na pokopališče v Štepanjo vas. — Po hudem trpljenju je v 77. letu starosti umrla vdova po veletrgovcu ga. Pranja Premelč, roj. Perhavc. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob pol 9. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce dijak Anton Ausse-nek. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 9. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj* bo ohranjen !ep spomin, užaloščenim svojcem na izrekamo naše iskreno sožalie.
u— Poziv na nastop službe v Slovenskem dornobranslvu. Poveljstvo Slovenskega domobranstva poziva vse može letnikov 1914—1926. ki" so dodeljeni v Slovensko domobranstvo, kakor tudi vse prostovoljne vpisnike, katerim je b'l nastop službe v Slovenskem domobranstvu odložen do 1. maja 1945, da se brezpogojno javijo zarali nastopa službe v sprejemnem oddelku Slovenskega domobranstva, Puccini-jeva 2. na dan 1. maja 1945 ob 7.30 uri.
u— Začasna pripomoč starostnim rentni-kom ZSZ. Zavod za socialno zavarovanje sporoča, da je šef pokrajinske uprave odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 10. IV. 1815, s katerim se prizna vsem rentnikom in poc pirancem iz zavarovanja za onemoglost, soarost in smrt kot začasna pripomoč poseben dodatek v višini 600% na že priznano vojno doklado. Ta dodatek se bo te dni nakazal v enem znesku, in sicer za mesece april, maj in junij 1945. Do tega dciatka so upravičeni renürki in podpiran-ci. ki !-r 1. januarja 1945 uživali starostne rente ••••'n. podpore.
u— Družinskim glavarjem se izplača enkratna posebna pomoč. Zavod za socialno zavarovanje sporoča, da je Šef pokrajinske uprave odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 10, IV. 1945, po katerem se izplača vsem družinskim glavarjem, ki so bili v mesecu januarju 11-45 upravičeni do rednih zakonitih družinskih doldad. enkratna posebna pomoč v višini 85% od enomesečnih družinskih doldad. Z nakazovanjem te pomoči se prične te dni.
u— Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani je v dneh od 23. do 26. t- ul opravilo višji tečajni izpit naslednjih 9 osomošolcev: Blumauer Robert, Hočevar Toussaint, Kre-tie Ljube mir. Lokar Marko, Maroitt Drago, Mohor-č Vladimir, Pregelj Vladimir, Reisner Marko in Tominec Slavko.
u— Drž, tehniška srednja šola. Učenci odsekov tehniške srednje šole (arii.-gradbe-nega, strojnega in elektrotehniškega odseka) v šolskih lotih 1941/42 ali 1942/4S, ki so se svoje časno javili in ki bi želeli nadoknaditi radi izrednih raemer nedovršetiji letnik, se vabijo, da se čimprej zglasijo v dixekeijaki pisarni (Gorupova" ulica I0/L nadstropje) ob uradnih dnevih med 8. im 10. uro v svrho tozadevnih nadaljnih navodil.
kjer namerava izvršiti svojo vojno aJd izravnalno službo.
Cl. 4.
Kdor predloži v dokazilo opravljene vojne ali dijeiäke izravnalne sflužbe neresnične podal ke ali kdor namesti absolventa visoke šole, ki pada pod določila te naredbe, pa nje predpisov na izvršil, se kaznuje z ječo ne pod 3 meseci, v kolikor se r.e uporabijo še strožje kazenske določbe.
Cl. 5.
1.)	Za izvršitev te mnredlbe potrebna do_ I°čila se izdajajo po upravni poti.
2.)	Za študip na visok:n šolah na operacijskem področju »Jadransko Pr morje« obstoječa zakonska določila se razveljavljajo v toliko, v kolikor nasprotujejo določilom te naredbe.
Trsit, 20. marca 1945.
Der Oberste Kommissar ' dr. Rainer s. r.
▼ Smartnem prf Litiji je 13. aprila umrla ga. Marija Mandel j, roj. Drmelj. Položili so jo k večnemu počitku na farnem
pokopališču. — V St. V du nad Ljubljano so spremili na zadnji pot go. Marijo Prah, roj. Kamjel.
V Kranju je umrl v prvi polovic1 aprila gorenjski rojak Alojzij Justin.
S&vbeno podjelje inž. J. Sittler v K:a-nju bo razdelilo med svoje delavce nove
Pričujoča naredba Vrhovnega komisarja s polnim razumevanjem upošteva položaj onh dijakov, ki so dokazali svoje domoljubje in požrtvovalnost s tem, da so se uvrstili med aktivne borce proti komunizmu. Vsi ti so dokazali, da se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do naroda Marsikak visokošolec se je udeleževal borb proti komunističnim oddelkom že v vaških stražah pred ustanovitvijo Slovenskega domobranstva. Na osnovi nove na- j redbe se mu šteje tudi ta doba. Razumljivo je, da upošteva naredba predvsem vi sok oš o! ce. ki so v aktivni borbi 'n ki so s tem dokazali, da so vredni s'novi svojega naroda m da mu bodo tudi v bodočnosti vrli in nesebični voditelji.
Izvršilne določbe, ki bodo sledile tej na-relbi, bodo ziast: razjasnile vprašanje izravnalne službe za moško in žensko mladino ter dale s tem tudi v vojni delovni službi zaposleni mladim zasluženo priznanje.
Naredba sama pa je tudi priznanje slovenski mladini za" njeno pripravljenost k borbi in delu za domovino ter ure.ia kasnejšo poklicno namestitev po vi likih potreb naroda in domovine. S tem ie tudi rešeno vprašanje sprejema na visoko šolo in nadaljevanja visokošolskega študija, kar je bila ena izmed glavnih skrbi, ki je doslej vznemirjala borce in one, ki so zaposleni v delovni službi.
železniška nesreča na Brezovici je zahtevala 7 mrtvih in 8 hudo ranjenih. Reševalna dela so bila takoj uvedena.
u— Lep primer uspešnega malega zavarovanja je Obsrmrtno podporno d-.ušT.vo Vič-Glince. Ustanovljeno je biüo 1928 in odtlej uspešno deluje na polju socialnosti s tem, da zave.ruje po umrlih članih posmrtriino; talko širi med malim človekom smisel za zavarovalno idejo in ga v tej smeri vzgaja. Društvo je v pokrajini kot prvo prilagodilo pravila v siklad s Pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja z dne 18. januarja 1941; po novih pravilih izplačujejo tudi bol-nräke pcdpptre v izjemnih in ozira vrednih prtarjenSh. Društvo deluje na osnovi vzajemnosti in sistema naknadnega izplačevanja elansiküh prispevkov; kot taikio same imeti največ 500 članov. Pravila so bila potem, ko sfa zavarovalna matematika pregledala poslovno osnovo, oblastveno potrjena in je dobilo društvo taiko trdno in solidno podlago sa nadaljnji razvoj. Le škoda, da v pravilniku predviden meiksimum posmrt fine 2.000 din (sedaj 760 Ur) spričo hudo spremenjenih vailutarnih razmer še ni bil povišan, kar tfi bito siktrajno zažeiljeno, da pride dobrobit tega malega zavarovanja bolj do izraza. Prilagoditev pravilnika v tej srneri je nujno potrebna. Druätvo vodi skozi dolgo vrsto let Austen Svetličič.
Najvišje cene za žaganje okroglie mehkega lesa. Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je določil naslednje najvišje cene as. žaganje oikroglilc (hlodev) mehkega lesa: pri žaganju dveh rezi 300 Er za knbični meter, pri žagal [p r ene rezi 240 Sir za kubični meter. V gčirnji ceni so vsebovane vse jeivne dajatve.
u— Darovali so: Društvu slepih rodbina Antona Koritnika 500 Hr namesto venca na grob Adolfa Braza; društvu za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani dr. Bogdan Derč 500 lir namesto venca na grob Franca Košaka. — Pri upravi »Jutra« je polo-. žila rodbina inž. K. Koblerja 300 lir za mestne reveže v počastitev spomina Leona Grassellija.
u— Nemoteno pmičnjemo strojepisni pook zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi tečaji 30. aprila 'n iL, 2. maja Informacije: Christofov učni ssavod, Tlomobran ska 15.
u— Včeraj 27. IV. mi je bilo izpred trgovine L C. Mayer ukradeno žensko kolo z evid. štev. 188664. Svarim pred nakupom. Izsleditelju danr nagrado. — Puc Rudolf, Prekmurska 2.
Poroke gorenjskih rojakov. Poročili so se: Stanislav Jn Marija Udir, roj. Ko-zjek; ženin je iz Beljaka, nevesta pa iz Kranja; Anton in Marija Janžekovič, roj. Šemrov iz Kranja; Janez in Marija Cvek, roj. Koz-jek iz Medvod; Alfred Kollech in Helena, roj. Halbmann iz Ljubljane.
čevlje, k< pa ostanejo last iirme. Zate- pod. jetje svari prodajalce in kupce pred zameno.
3
Vsak mora za-taviti svoje sile zu zmag-j. Okrožn ivodja Hugo Herzog je pr elepe dni obiskal Beljak in okedeo ter pmed.1 več zborovanj za domače prebdvi.Cstvo, kateremu je tolmačd poltični m vojaški p ložaj. Naglašaii je, da ne sune v d> n^nšt rjem trdem času nihče popustiti.
V l>°:ah ao imeli zborovanje, na katerem je govoril okrožni vodja Koiinitz o bliža, joči se odločitvi. Zuorovalci so imeii p-Lik t seznaniti se z današnjim vojaškim in političnim položajem- Na koncu je okrožni vonja poudaril, da bo Nemii| p .•<hi-stvom Führer ja tudi :rz sedanje krize iz^la zmagovito, kaiKdr se je to dotilej še vedno zgodilo.
Velik ljudski škodljivec je 491etni Ferdinand Jost, trgovec z št. Lonaita na Koroškem. Mož se je moral zagovarjati pred celovškim s diščem i^ir aoi prestopkov Kro_i vojnemu gospoda; stvu. izi-ahljujoč v^joie luzn^eie, je v det*': ou 1. 1940. do 1944. prikrival znatne množine tcksiiUöga b: ogd ter opeiikia*u obrisa za 251.2d6 fcoök Uk.Vd:iuLh izdelkov. Blagu je peski 11 tei- ga p, odaja^ pod roko po višjih cenah. Di-žavno ii-ž.iStvO je uvedlo proti njemu preiskavo ter ga izročilo sodišču, kjer je bil J<st te ein. obsojen na osean ioc ječe. Obenem z Jostom je bi obsoja-:, n-uvnatelj mestne hranilnice v Volšperku V/iihelm Koflmann na 1.000 mark gltO'be, ker je pii Jos-u nakup.l razno blago.
S Štajerskega
Smrt odlikovan ca s hrastovim listom. V neki vojaški bolnišnici na Reki je podlegel ranam eden najhrabrejših častnikov nemške oborožene sile, odlikovanec s hrastovim listom generalni poročnik Johann Micki Koroška in štajerska sta izgubili z njegovo osebo odločnega borca za svojo usodo. Micki je bil rodom iz okolice Radgone ter je že v svetovni vojni odrinil k polku gorskih lovcev. Služil je v Celovcu, kjer si je pridobil mnogo prijateljev. V teku pive vojne se je ponovno izkazal na bojišču. Posebno se je odlikoval v bojih za Radgono, za kar je prejel dve odlikovanji. Po svetovni vojni se je dal Micki aktivirati. Dosegel je 1. 1940. čin polkovnika, ter se je udeležil bojev na raznih frontah. Posebno se je izkazal na afriškem bojišču. Nazadnje je vodil z uspehom neko hrvatsko pehotno divizijo ter si je ob tej priliki zaslužil odlikovanje z viteškim križcem. Generalnega poročnika i\Iickia so položili k večnemu počitku na pokopališču junakov na Reki.
Ptuj se je poslovil od Valterja Uršiča. Nedavno so se ptujski meščani poslovili od SA Sturmfiihrerja Valterja Uršiča, ki je padel v Ptuju kot žrtev tolovajskega napada Na njegovi zadnji poti so ga poleg žene s 5 otroki spremili številni predstavniki oblasti. Uršič se je narodil leta 1903. v Mariboru, preživel pa je svoja mlada leta v Ptuju. Posvetil ae je poklicu pomorščaka. V Hamburgu, kjer si je osnoval družinsko ognjišče, se je prostovoljno javil za vstop v nemško oboroženo silo in je bil potem, ko je bil leta 1941. ranjen, imenovan za nadzornika vojaške uprave. Odpuščen je bil iz vojske in prišel na Spodnje štajersko, kjer je bil imenovan za vladnega inšpektorja. Bil je tudi četovodja ptujske alarmne čete v borbi proti banditom. Ko se je lani osnovala ljudska vojska, je bil Imenovan za pribočnika in nam os mika okrožnega štabnega voditelja. Na pokopališču se je poslovil od Uršičevih pozemskih ostankov z iskrenimi besedami okrožni vodja Bauer.
žensko zborovanje v Celju, öl an stranke Siegfried Tremi je nedavno skl:cal ženstvo na javno zborovanje, kjer je tolmačil politični položaj. Dvorana Nemškega doma je bila ob tej priliki napolnjena do zadnjega kotička. Tremi je obravnaval aktualna vprašanja ter dejas, da sta za Spodnje štajersko samo dve možnosti: srečna bodočnost v okviru Nemčije ali pa boljševizacija in propast dežele. Nihče ne sme dogodkom stati ob strani, vsakdo se mora z "dejanji boriti, da se deželi zagotovi varnost.
F?. Treža
Oddaja orožja, Z 31. marcem je potekel rok. katerega so določila vojaška in politična obiastva v Trstu za oddajo orožja. Oddati je bilo treba vsakršno orožje, tud' lovske puške, starinsko orožje itd. ter predložiti orožne liste. Klor ni oddal orožja do- določenega roka, se izpostavlja vel"ki nevarnosti, ker je predvidena smrt. na kazen.
Zapora tekstilnega blaga. Tržaška pre-fek-tu a je za svoje področje odredila zaporo tekst Inih izdelkov zarali kontrole obstoječih zalog.
Obratovalni čas v gostinskih obratih. Tržaška kvestura je izdala odredbo, ki pravi, da velja na njenem področju za gostinske obrate od 21. aprila dalje naslednji urnik: za hotele, restavracije in točilnice alkoholnih pijač od 7. zjutraj dalje, za kavarne in bare od 8. zjutraj, za vse ostale lokale pa od 10. zjutraj. Kavarne, bari in točilnice alkoholnih pijač se morajo zapirati ob 21. zvečer, restavracije in krčme ob 21.30. hoteli pa ob 22. zvečer. V restavracijah, krčmah in točilnicah se smejo pijače prodajati samo gostom, ki naročijo hrano. Pro-
dajanje alkoholnih pijač, ld presegajo 21 stopinj alkohola, je dovoljeno samo od 10. zjutraj do 20. zvečer.
Nove cene za tržaške gostilne in restavracije. Tujskoprometni urad v Trstu je določil nove cene za obroke hrane v gostinskih obratih. V restavracijah L kategorije stane kosilo lir 55, v restavracijah 2. kategorije Ur 50, v restavracijah 3. kategorije Ur 45, v 4. kategoriji pa 40 lir. To so najvišje cene, ki se smejo zaračunavati gostom.
Iz Ifrvats&e
Podpolkovnik Egersdorfs umr!. V Zagrebu je preminul konjeniški podpolkovnik Oto Egersdorfer. Častniška služba mu je bila poklic in se je v njej udejstvoval na vseh položajih od vodnega oficirja do poveljnika polka.
Javno zaklonišče »Grič« v Zagrebu ie bilo prejšnji mesec izročeno uporabi. Stroški gradnje so znašali 169,679.558 kun Zaklonišče so pričeli gradit1 januarja lanskega leta.
Obvestila „PÄEVÖDA"
DELITEV MESA
V soboto, dne 28. t. m. dobijo potrošniki pri svoj h mesarjih 10 di.g govedine na odrezek št. 32 apr. osnovne živilske nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada za niesle april.
ŽIVILSKE NAKAZNICE za DOPUSTNIKE
Mest ni preskrbovalni urad izdaja za potrošnike, ki se zadržujejo začasno v mestu, novi živilsKi nakaznici z odrezki za 1 dan in 7 dru. Te so namenjene predvsem dopustni kom.
Dnevni obroki posameznih živi1 in tobaka so isti kot so na osnovni živilski nakaznici za vse ostaie potrošnike. Trenutno so sledeči:
Kruh: 150 g al: moke 124 g. Pri nakupu
moke pritiče tudi 1 g kvasa dnevno.
Živila za juho: 66.6 g v isti razmeri Kot je določena na osnovni živilski nakaznici za dotični mesec (30 dnevnih odrezkov veiia 2030 g).
Mušlobe: 13.3 g zaseke (30 dnevnh odrezkov velja 400 g).
Sladkor in sol: p0 8.3 g (30 dnevnih odrezkov velja 250 g).
Tobačni izdelki: moški 2 g ske 1 e (odrezek pretiskan s črko »2«j. i\'a preluknjan tobačni odrezek tobak ne pritiče.
Z dopustniško nakaznico se potrošnik lahko hrani v gostinskih obrat h, lahko pa tudi nabavi živila, vendar samo pri za to pooblaščenih prodajalcih in sicer: kruh or pekih: Bizjaku Ivanu (Gosposvetska 3), Cerjaku Alojzu (Tržaška 24) Ln Požar ju Vinku (Vodniatska 27i; pri nakupu kruha v gostrnskem obratu, predloži ta odrezek za kruh svojemu stalnemu peku. živila /a hibo, sladkor, sol ter moko in kvas, pri trgovcu Motohu Bogomiru, Krekov trg 10; maščobe (zaseko) pri mesarju Musarju Jo-S'pu (Sv. Petra 61); tobačne izdelke v trafiki Ahčin Izabele (Frančiškanska 6).
Kadar se bo delilo meso za vse potrošnike, prejmejo tudi imetniki »Nakaznice za 7 dnu mesc na za to določen odrezek v enaki količini kot ostali potrošniki. Na to nakaznico prodaja meso izključno Cernivec Stanko (mesarska stojnica na Pogačarie-vem trgu).
Nakaznica za 7 dni ima razen že omenje-n h odrezkov še dva odrezka A in B Kdaj in kaj se bo na ta odrezka delilo, bo vsakokrat oglašeno v časnikih.
Nakaznica za 1 dan zapade po preteku 14 dni. ona za 7 dni pa no preteku mesec dni cd dneva izdaje. Na že zanadlo nakaznico ali na že odrezane odrezke ne smejo izdajati živiL
Bert OebbnoaBt	W
NE SAMO ZA ZLATO
Uouiao
Morda se pa vendarle še znajde? želela
mu je vsekako ..
Vrata so t« zaprla, za Kaschem.
»-jjisek za danes, gospod Wellencamp.c
Na prvem mestu je aUdo ime Aleksandra Bara v-r, in Weilencamp se ga je takoj spomnil.
o Vaš prijatelj iz Londona, kaj ne?«
VVellencamp ni bil hudoben, nikakor ne. Hela ga je predobro poznala, da bi si bila raziagaia njegovo pripombo kot zlobnost.
»Da,« je s cinim nasmeškom prikimala, »še vedno se bon za razoiuno Mihaela" in vas prosi, da bi ga vnovič sprejeli.«
'.Na ža.oi,t ne utegnem,«* je v\ eilencamp odvrnil, 'vzel je rdeči svinčnik in prečrtal ime.
iieia je prebledela.
»Nalašč zaradi tega razgovora je priletel iz Londona, gospod vVeliencarnp 1«
»Z ladjo in po železnici je potovanje bolj poceni,« je zlovoljno odvrnil.
»A ne tako hitro. In gosp xiu Barayu se to pot siino mudi. Sicer mi je samo namignil, toda — — «
»Obžalujem,« ji je segel v besedo. »Ako gospod Baray misli, da ima zame kako sporočilo, naj mi ga pošlje v pismu.«
Hela ni rekla ničesar več. Njen obraz je bil še vedno bled. Molče je spremljala Wel-lencampovo krepko roko. še dve imeni sta postali žrtev rdečega svinčnika, nato ji je vrnil spisek.
•
Taksi je obetal pred pisarniško stavbo
»Hamburske paroplovne družbe d. d.«.
Prvi je izstopil Kapitan Petersen, dru'"* Aleksander Baray. üaray je imel v ri-.n kovčeg. Plačal je voznino in stopil s Peter-senom v hišo. Nobeden izmed njiju ni sinil besede.
i tesna obraza se jima nista razjasnila nitij a kot po navadi. Gleual je mimo Hele. studila naproti. Tudi ona je bila videti potrta. Zapiia je vrata za seboj in se počasi približala.
»Noče!« je rekla ter pogledala najprej Baiaya, naoo pa star1ega kapitana-
Barayeva stisnjena usta so bila videti še tij kot po navadi. Gledal je mimo Hele. Tak zato sem moral ostati v veži, je rekel sam pri sebi, čeprav je hotel misliti na čisto dr uge stvari.
»Noče?« Petersen je mladenko nejeverno pogieual. »Aii, Hela, ste mu povedali, da je goepod Baray. ..«
»CiospoKl Baray, je rekel, naj mu pism»-no sporoči, kar nusli.« Prizadevala si je, da bi govorila mirno, a v tem jo je pustila obrzdanoet na cedilu, o Prosim, gospod Petersen, pojdite sami k njemu — — govorite z njim--na veak način naj sprejme
gospoda Baraya
za. lo;iko gre —!«
BELEŽNICA
KOLEOAK Sobota, 28. aprila: Pave; od Križa
DEŽURNE ' EKAKNE Dr. Plccoll, Dunajski cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; a a r t u s , Most« -Zaloška cesta 47.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMSKO GLEDALIŠČE Sobota, 28. apr., ob 17.: P. Grillparzer: Ljubezni in morja valovi. Red D. Nedelja, 29. apr., ob 17.: S. Lageriöf-B. Bc-goviö: Gösta Berling. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Ot'EilNO GLEDALIŠČE
Sobota, 28. apr., ob 17.: R. Wagner: Tannhäuser. Red Sobota. Gostovanje tenorista dr. Pölzer-Ja Juliia ln basi.-ta Betetta Jnllla Nedelja, 29. apr., ob 17.: Web r. čarostrelec. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO L J U B L J A N A.
SOBOTA, 28. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmss od 7.30 do 7.40: Porocrla v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 13.00: Napoved sporeda, glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30 do 12.-15: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 13.00—13.15: glasbena medigra. 13 15—1400: Godba slov. domobranstva pod vodstvom nad-poročnika Plorljana Leskovarja. 14.10—15.00: Osrednji nemški spored. 15.00—16 00: Salonski orkester vodi Alhsrt Dermelj. 16.00—17.00: Mali koncert. Sodelujejo bar; tar Ist Dušan Pertot Sliva Hrašovec r>ri klavirju in Stanko Prek na kitari. 17 00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 17.15—18.00: Osrednl? nemšk' spored. !0.00 do 18 30: Osrednji nemški spored 18.30—18.45: Glasbena medigra. 18.-35—1P.OO' Gospodlnisko predajanje — Lebar Anica: Gospodinja v služb! domovine, lp.00—19.30: Fant.le ns vasi. 19.30 do 19A5: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje — trovori Hans Frltz'-xha (prenos) 2f>.00—20 15: Poročila v nemščini. 20.15 do 22.00: Osrednji nemški spored. 22.00—22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15 tfo rs 15: Operetni zvoki — Rad Jski orkester vodi D M. Pijanec — sodelujeta sopranlstka Drasrir-a Sokova ln ten rist Janez Llpuffek. 23.15—24.00: Glasba za konec tedna (prenos).
Baray je razburjenko začudeno opazoval. Njene velike sinje oči so bile še vedno iste, čeprav so zciaj z vročičnim bleskom sijale v svet. in «molar je b:l ta svet povsem drugačen kakor oni v njeni prijazni unevni sobi.
Zakaj mu ni bila odkrito rekla: Prosim, ostanite zaolaj, tarnle na vogalu me čaka moj zaročenec, moj znanec, moj prijatelj,
kdor koli .' ro bi buo pošteno in pogu.nno. m spodobno. A da ga je pustila v veži m je moral čakati, ker"oi jo drugače hudobne sosede obirale, če bi jo videle v spremstvu gospoda, ne, to ni bilo pošteno, to ni bilo spodobno ne pogumno.
Zaljubil se je oil vanjo, da, to je vedel. Zdaj je vedel povsem natanko. Ali to ljubezen je bila, komaj se je utegnila razviti, iznenada prekrila temna senca.
Seveda, odkrito si je priznaval, da niso njegovi občutki prav mč drugega kakor užaljeno sam olj m. je. Čutil se je o.smešene-ga. Kako ji je mogel braniti, cla ne bi delala, kar- jo je volja? Vse doslej je biia živela svoje lastno življenje — kar ie torej hotel?	'
Vendar pa ...
Nu, končano je bilo, prav za prav, še preden se je b'lo začelo. Za hip. tam spodaj v veži, preden je odprl vrata na ozko režo, ga je bilo kakor val poneslo v svetle višave, in prvikrat v življenju je bil smel vreči oko v svet, ki ga prej ni poznal. Potem pa je bil odprl vrata in padel š-o tem globlje ...
Da, in zdaj je stala tu . evo, tu je stala Heia Draustadtova, ki Je v Londonu toli-
krat mislil nanjo--on. , k: ga je danes
na vse zgodaj gnalo k nji. da jo naiprvo
vidi v domovini---da. tu ie zdaj 'stala
in se razburjala, ker se ga je" Wellen camp branil sprejeti.
Nekaj je bilo v vsem tem, kar se ni ujemalo s položajem.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION: *Sir;rek na p č tr.cah«. Hans Moser. Predstave ob ln 19. uri.
KINO Mi, TIC A. »že^d mojih sanj«. Ob 15. 17 irr 19. UrL
KINO SI.OG." »VrT>: Ob 17. In 19. url.
KINO MOSTE (tel. 29-13i: »Ve'ika naerada.« --Otto Wem cke. — V=- ; delavnik ob 19. Nt— delja ob 15, 17. In 19. — Predorodaja od 9. do 11.
f > ii m s i - ;
Obvestila športnikom
ŽSK Hermes (nogometni odsek). Poz m vso igralca I. moštva (Oblak, Rogel M., Raz. .mik. Al.iančlč E., Aljančič O., Antonlč, Sočau B, Košcnlca, Rogel Z.. Levart, Brodnik, šlbenik, Bizjak J.. Kranjc in čebohlni da se zanesljivo udeleže obveznega sestanka danes v soboto, ob 18.30 na stadionu v žlški. Dnevni red: Dogovor zaradi prlčetk? treningov. — Načeln k odseka.
Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratni del: Liubomir Volčič.
rffi'icnr 5?- .--••"iO •"■it, •• «> <y-.«f .'/< j i (t > tf
SNAŽILKO pridno ln
vestno, za čiščenje feinem -,to?Tifskih prostorov. sprejmamo v stalno službo. Kino Union.
9251-la
* POSTREŽNICO mlajšo, pošteno in pridno, spreimem tedensko za tri popoldneve a!i dopoldneve. Naslov v Jutru. 9272-la
jyßi
šrvmO, dobro, iščem Za dom. Naslov v [utru.
9287-3
m SA mt i ti rt a»< §|
v. ... ; - -A; ;« c . *
PRAŠIČKI za rejo.
Giavna kmetijska blagovna zadruga bo razdeljevali prašičke za rejo vsem naročnikom jutri, to je v soboto dne 23. apr. ob 3. uri pop na dvorišču -»Pri levu«. Gosposvetska cesta. Nova naročila sprejemamo le še najkasneje danes v petek do G. ure oop.
9266-6
PREKLE Imamo spe-: na zalogi. Interesenti naj se zglasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge. M- istro-va 10.	9265-6
LIMONO v ča.1u ln limonado dobro nadomešča limonin etetrakt »CitroU. — Stekleničk'-prinesite s sebe;. Dro-gerila Anton Kane, Židovska ulica 1. 9099-6
RADIOAPARAT, petcevni, tovarniško nov, ugodno prodam. Naslov v JuUu.
9232-6
SERVISE, steklene, za pijače, prodam. Naslov v Jutru.	9233-6 OGRODJE, staro, in stare plašče prodam. Naslov v Jutru. 9234-6 KOLO. moško, dobro ohranjeno, z 7elo dobrimi gumami, prodaim ali zamenjam. Šiška, Černetova 9/1.
9236-6
VOZIČEK, Športni, prodam. Ogled v mlekarni Rančigaj, Šmartinska cesta (pri viaduktu). 9237-6 BLUZE, nove in dobro ohranjene, prodam ali delno zamenjam. Naslov v Jutru.	9132-6 BLAGO. sivo. primemo za plašč, moško obleko ali kostum, prodam. Florjanska 13/III, desno, zadnja vrata. 9238-6 PLAŠČ, dežni, moški, nov, predvojni, drap, prodam ali zamenjam. Florjanska ul. 13/111, desno, zadnja vrata. 9239-6 PLAŠČ, moder, dežni, moški. prodam ali zamenjam. Udovč, Krakovski nasip 24 9288-6
USNJE, kompletno, za en par ženskih boksastih čevljev, prodam. Orel, Bežigrad 19. v	9290-6 PONJAVO (plahto) za voz, staro 2.80X1.80 m, Drod^m. Moste, Pokopali-j sk." 2/TI. 9216-6 j DRAGOCENOST *a kadil-I ca prodam. Ponudbe Ju-' tru pod »Užitek«,
RADIOAPARAT »Eumig«, 3+1. dobro ohranjen, sta-rejži model, poceni prodam. Ulica stare pravde 3/1.
9240-6
FOTOAPARAT, skoraj nov na Leica film. maloslikov-ni, znamke Voigtländer, optika Scopar 1:3,5, f = 5 cm, z vdelano rumenico in optičnim ikonometiom, prodam. Ogled od 12 do 14. Naslov v Jutru. 9388-6 SVILO, vzorčasto, za damsko perilo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutra. 9372-6 TORPEDO, malo rabljen, prodam Naslov v Jutru.
9292-6
HARMONIKO, dialonično, s poltom, prodam. Reber št. 13, pritličje, levo.
9207-6
NAKOL 150 fižolovih pre-kel prodam. Jakovac, Ceg-narjeva 4.	9274-6
KOLO, moško. »Diamant«, specialno, ugodno prodam. Gram Franc, mehanična delavnica, Celovška 102.
9278-6
RJUHE, še dobro ohranjene, prodam. Zivic, Milčin-skega 3, vrata 7. 9279-6 KOLO, damsko, moderno, in športni voziček takoj prodam, šušteršič, Franko-panska 21.	9282-6
ŽARNICO »Tungsram« PV 4100 in 1 amerikanko 42 prodam. Naslov v Jutru.	9260-6 ČEVLJE, nove, štev. 38, damske, prodam. Cerkvena ul. 11, Trnovo. 9261-6 HLAČE, jahalne, nove, iz najboljšega predvojnega blaga, prav p ocen j prodam. Naslov v Jutru. 9264-6 KOLO, damsko, dobro ohranjeno, prodam. Gam-šek, Poljanski nasip 48.
2274-6
RAKET za tenis prodam. Naslov v Jutru 9267-6 VOZIČEK, otroški, globok, prodam. Ogled od 8 do 11. Naslov V Jutru. 9269-6 BLAGO, 2 komada "po 3 m. sivo in drap, za kostum ali pomladanski plašč, prodam. Naslov v Jutru.
9271-6
GRAMOFON, plošče, kitaro, citre in violino ugodno prodam Lokal Vrtač-nik, Stari trg 24. 9249-6 OBLEKO, moško, prodam ali zamenjam. Jap!jeva 3.
9250-6
VOZIČEK, nov, na 4 kolesih. nosilnosti do 150 kg, prodam. Zaloška c. 121.
9252-6
PREPROGO. 3X1.50, pii šasto, primerno tudi za pregrinjalo divana, ter lino-lej, krasen vzorec, 3X2.50, prodam. Naslov v Jutru.
9254-6
TRICIKEL, dobro ohranjen, prodam. Trgovina Koretič, Ulica 3. maja 4.
9258-6
ČEVLJE, nove, moške, črne, visoke, in nizke rabljene št. 43. ženske moderne, nove in rabljene, št. 38 39. lepo kapno, temnomodro krilo in svetle letne obleke ter 80 dkg črne volne prodam. Strossmayerjeva 4, I. nadstr., desno. 9243-6 KOKLJO z 12 piščanci, voziček na dveh kolesih in krmilno peso prodam ali zamenjam. Glince, Čampo-va 6, zgornji zvonec.
9245-6
KOLO. damsko, r dobrem stanju, prodam. Omshen,
Stari trg 1..	9134-6
PLAšč, damski. de?ni. moder, za srednievdiko postavo, prodam ali zamenjam za protivrednost Nado* i Jotni,	9246-6
BI.AGO za moško obleko, s podlogo, več komadov, prodam. Naslov v Jutru.
S255-6
„ mm®**
« ' ? tj S t / * --
SdlrtswSfY"
ROČKE (kante), pločevi naste. kupuje »Petrcnafta«, A. Hmelak. Liubliana, Ci rii-Metodov* 3Sa. J-442-7 V KOMISIJSKO oroda-jo sprejema vsakovrstne boljše predmete Par-fumerija Venus, palače Bata.	S 031-7
ŠIV. STROJ, dams':o ln moš^o kolo, vse ohranjeno, noveiše, dobre znamke, kupim ali dam drugo protivrednost. — Roic. Triglavska 9. te-lef. 28-61.	9108-7
KOLO damsko, dobro ohran'eno, itall. znamke. kupim. Ponudbe Jutru pod »Denpr al' drugo«.	9157-7
»HITROSTj nova trgovina, kupi Jedilne servise. vinske- servise, jedilne pribore, posame. zno. nože. žlice, vilice in vse steklene predmete ln razne boljše pr d mete. Pleča takoi. Stritarjeva št. 2. 9143-7 LJUBI. 1 ZVON tudi pr. samezne letnike in mesečnike, kupim. Ponud. be Jutru pod »LJublj Zvon«.	■> 7217-7
POZOR! Kupuiem m pro dajam rabljene čevlie. Zamenjam večje in man;še številke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4.	8418-7
ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim Ponudbe »Tutru« pod »Znamke«	7218 7
SLOV. KNJIGE. dob-e kupim. Ponudbe Jutru pod I j»Bibliofil«.	/216-7 1
KOPALNICO kompl tno peč in banjo, novo ali malo rabljeno, kupim all dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod Kon 1 niča«. 90'2-7 TRIČIKEL, otroški, kupim oz. zamenjam. Gradišče 2, II. nadstr., levo. 92f3-7 BLAGO za kopalno obleko kupim. Ponudbe Jutru pod »Predvojno«.	9285-7
OBLEKO, kopalno, volneno. kupici. Ponudbe Jutru pod »Črtasti«	9286-7
PIS. STROJ, nov alj nnlo rabljen, v kovčegu, kupim. Naslov v Jutra. 9273-7 KITARO, citre, harmoniko in radi oe parat ku~'m. Naslov v Jutru. 9248-7
I 77 :—
KIP. krasen, primeren za
darilo, zamenjam za protivrednost. Kodeljevo. Za i družna 8.	9231-S
' KURIVO dam za moško srajco. Ponudbe Jutru pod »Srajca«.	9"'93-8
PROTIVREDNOST dam po dogovoru v zameno za bel bombaž ali predvojni garn. ev. tudi za dimske
moderne sandale št. 40 _
Od 16 do 18. Naslov ▼ Jutru.	9270-8
ČEVLJE, damske ali moške, nizke, iz črnega boksa. popolnoma nove, iz predvojnega blaga, zamenjam. Naslov v Jutru.
9289-8
ŽIVILSKO dodatno nakje-
nico sem izgubila od Židovske ulice trgovine Svrti"a. Najditelj naj jo vrže v Jutro/ n.b'r.ilnik.
9461-37
ODEJTCO za otroški voziček, belo, volneno, pleteno. sem i^aubila na Erjavčevi cesti. Najditelj naj jo proti nagradi vrne na naslov, ki ga dobi v Jutru.
9462-37
KOLO, znamke »Oxa«, po-
grešeno 26. aprila na Brezovici, naj najditelj vrne proti nagradi g. Smoletu na Brezovici. 9385-37
URO, damsko. zapestno. kromano. sem izgubila dne 25. aprila, in sicer v ali od zaklonišča pri Mestnem domu do stolnice. Oddajte jo proti nagradi v upravi Jutra.	9382-37
z&M&A
SOBO, prazno ali opremljeno, iščem. Plačam ev. z naturalijami. Ponudbe Jutru pod »Trgovec«.
9241-23a
SOBO, opremljeno, išče miren, ves dan odso-ten gospod. Nasiov v Jutru.
9280-23a
SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom s stopnišča (garsonjero), v središču. po možnosti z delno oskrbo, za kar prispeva vse sam, išče mbd. samostojen gospod. Ponudbe Jutru pod »Naturalije in denar«
9281-23a
wmmmmmMBsamimaMf&mmKmsmKmm
V V neizmerni žalosti sporočam, da Je s 'a tragično smrtjo izgubil svoje žlvilenje i naš ljubljeni sin, 191etni
MARTIN A 2 M A N, železničar
Fogreb bo v soboto 28. t. m. ob 17. url te hiše falosti Vič. Martinova 271. na viško pokopališče. — Ljubljana, 27. aprila 1945.
Clo'-oko žaliHoča družina Ažman
Tragično sta preminula uslužbenca, gospoda
naša vestna
rabljenega in novega posteljnega perila, novih in rabljenih namiznih prtov in ser-vijet, rabljenih moških oblek in plaščev, bo v nedeljo ob 10. uri na Mestnem trgu št. 17/1. desno.
t Umrl nam Je ljubljeni mož, oče, gospod
M U L E J MATEVŽ
Pogreb bo v soboto 28. t.m. ob pol 10. url z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
LJubljana. Bled, 27. aprila lg45. ?al' io"a žena z otroia in ostaiim sorodstvoip
, Vsem sorodnikom, znancem ln prljate-i ljem sporočamo, da nam Je umrl v sta-f rostl 30 let na« ljubljeni soprog, očka, brat ln svak, gospod ARTAč JO«E. iel. zvanlfnDc Pogreb bo v soboto. 28. t. m., ob 18. uri 1,-mrtvašnlce na viško pokopališče.
Žalujoči ostali
Eimm
Mulef Matevž,
polir, in
Sprellzer Stanislav,
delavec
Pogreb pokojnikov bo v soboto 28. t. m. ob pol 10. ozir. 11. uri z 2al k Sv. Križu. Ohranili ju bomo v trajnem spornimi.
Rtavbna družba dd.
ZAHVALA.. — Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno hčerko, sestro
S L A V I C O PALJAVEC
na njeni zadnji poti. Izrekamo Iskreno zahvalo. Posebna zahvala g. dr. Proa'anu za njegovo po-?rtvova'nost. — Sv. maša zpdvšnica se bo br:.la dn2.J°- m- ob 7- uri v cerkvi sv. Frančiška v SiSkl.
Žalujoči ostati
-------WHIMH' js miiBMiii^ --
ZAHVALA. — Vsem. ki ste sočustvovali ob smrti našega ljubljenega moža brata, strica ln svaka, gospoda
JEGLIČA FRAN -TA
ter ga spremili v tako velikem številu na nje-
n:':lonili krasno cvetje, darovali v dobre namene, nas pa tolažili, Izrekamo najm-lsrčnejr-o zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. prlmariju dr. Ljudevitu Merčunu, ki se le nesebično zavzel za blagega pokojnika gg. zdravnikom Slajmerjeve^a doma, čč. sestram ze. skrb in nepo. čč. duhovščini ra poslednje to1a?17o ir snrerr.stvo ter uradn!štvu in delavstvu podletj- Zrna:- zv '-danost in poslednje spremstvo, žalujoča žena s sorodstvom