GOSPODARSKI VESTNIK
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooaoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxx)oooopooooocooooooooc5ooooooo
| Št. 6.	V Gorici, dne 1. junija 1925.	I.eto III. §
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooocxx)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
| Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 8g Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. § h to Ur. — Posamezna številka 1 liro.	Glovannl štev. 6., I. nadstr.	g
g	Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. -	§
000000000<X)00000 UXXXXXX3000000<X3C>CXX>0000000000000<XX)CXX)0000000060000000000000000000cxxjcfc)000000000000cxxx50cx3000ca00000cxxxx500000000000
Varčujmo !
Od vseh strani se danes razlega klic: »Varčujmo!«. In če je kateri poziv utemeljen v vsakdanji življenski praksi, je opomin k varčnosti in sicer k varčevOs nju na vseh poljih našega udejstvovanja na mestu.
Res, da so strelski jarki, življenje med vojno sploh, begunska taborišča, razne podpore, mnogo krive na tem. da se premoženje, težko prislužen denar ne ceni tako, kakor pred vojno. Če so te okolnosti vsaj navidezno v prvem letu po končani svetovni vojni nekoliko oprat vičevale lahkomiselno zapravljanje — češ, saj smo dovolj trpeli v preteklih les tih, zaka j bi si zdaj ne privoščili nekoliko zabave, — ne moremo danes niti te navi-deznosti več priznati. Danes je greh za vsako po nepotrebnem izdano stotinko, naravnost zločin pa za vsak vsled zapravljivosti prodan košček zemlje — dedščine očetov. Zemlja, premoženje, ki si ga podedoval od očeta, naj ti bo sveta, nedotakljiva glavnica, ki jo moraš i ti pustiti svojim otrokom, in tako naprej od roda v rod. S svojim delom si moraš priskrbeti sam sredstev za življenje.
Naše narodno gospodarstvo sploh, kakor tudi gospodarstvo posameznika je ogromno trpelo. Povojne razmere nam zadajajo novih udarcev. Držati nas mora po koncu le upanje, da bomo z vztrajnim delom polagoma dvignili svoje blagostanje na prejšnjo višino. A za to le treba resnosti, trdne in odločne volje, •Preudarnosti in varčnosti; varčnosti Povsod, ln tega pri nas ni.
Le ogle jmo se nekoliko okrog! Ko se naši ljudje ženijo, gre vse na račun po* sojila. Od posojilnice do posojilnice let tajo, od poroka do poroka, da dobijo pot
sojilo. A ko je denar v rokah, kako lahkomiselno ga poženejo! Svila in žamet, ki ju dobi hči za opremo, pač nimata za njo nikakega praktičnega pomena. V to svrho izdan denar je več kot skozi okno vržen. In še to! Posojilnico pač poznajo. še predobro, a hranilnice noče skoro 'nikdo več poznati. Kakor da se naše denarne zadruge prenehale biti hra* nilnice, ker so morale črtati to označbo iz svojega naslova.
Koliko se izrablja vojna odškodnit na! In vendar ni slabšega računanja, kat kor zidanje na vojno odškodnino. Ne da bi našemu ljudstvu ne želeli pritika-joče mu odškodnine. Daleč smo od tega. Obsojamo le z vso odločnostjo ono nepotrebno in lahkomiselno zadolževanje na račun vojne odškodnine: v prodajalni v gostilni, v posojilnici. Odškodnina naj ti bo v pomoč, da zopet dvigneš razmajano gospodarstvo, a nikakor za kritje dnevnih potreb. Kam segneš, ko ne bo več odškodnine in niti tolažbe z njo?
Ali je res potrebno vsega obsojanja vredno zapravljanje po brezštevilnih plet sih. Kako naj to norenje in zapravljanje denarja opravičimo? Ali ne vidite, kam tp pelje? Za najnujnejše živi jenske potrebe ni denarja, za ples mora biti. Ali ni zločin, da mlekozobi fante zapravi pri plesu in vinu 40 do 60 Ur na nedeljo, ko družina doma strada? In to nedeljo za nedeljo! Ljudje božji, nehajte vendar s takimi norostirrd. AH ne vidite, da te pelje v gotov pogin, gospodarski in nravstveni. »Kjer se pleše, tam rn revščine«, nam je odvrnil neki davčni uradnik, »tam se davčni vijak lahko nategne«. I tu rodi ples svoje zle posledice, ki globoko režejo v vse naše gospodarstvo.
>00000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Živinoreja
30000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Živino zdravnik Gerbic Josip:
ŽELEZO MED KRMO.
Dnevno se dogajajo v naši živinoreji nesreče, ker je govedo požrlo žebelj, košček žice, ali pa kak drug špičast železen predmet. Posebno v krajih, kjer je divjala vojna, so na dnevnem redil še danes obolelosti goveje živine vsled špL častega železja v želodcu. Kdor je videl po vojni naše travnike in pašnike, preš pletene z bodečo in drugo žico, ta se ne bode čudil, ako zve, da sem opazoval v neki klavnici goriške okolice, skoro bi rekel v vsakem želodcu goveda, katero je bilo tam zaklano, ostre, bodeče predmes te. Na Krasu sem videl govejo živino na paši med mejami bodeče žice. Jasno je, da so se nahajali na takih pašnikih tisočeri večji in manjši bodeči predmeti, katere je govedo med mulemjem trave pos žrlo. Izgube v živinoreji so bile v takih krajih silno velike in so še danes, ko so naše vasi na videz očiščene vojnega železja.
Tudi drugače v navadnih razmerah se dogajajo često slučaji, da goveja žis vina požre oster predmet. Kolikokrat se zgodi, da rabijo kot kurivo na naših pos sestvih obrabljene deske, v katerih se nahajajo žeblji. Les zgori, s pepelom vred pridejo žeblji na travnik; ob košnji in spravljanju sena zaidejo ti žeblji v senike in nesreča ni več daleč. Zelo pogostokrat zaide tudi v želodec govede iglo za šivanje obleke. Kako je to mogoče? Nekatere naše gospodinje imajo to grdo stokrat zaide tudi v želodec govede igla sabo in zraven še košček sukanca. Kako kliko se zgodi, da zaide ta igla pri krm* Ijenju med pičo. to bode razumel oni, ki dnevno oskrbuje govejo živino.
Konj ni pri žneniu tako hlastav, kot je goveja živina. Konju so ostre stvari med krmo popolnoma nenevarna stvar. Ako opazujemo konja, na kak način jemlje krmo v gobec, vidimo, da nepre«
stano giblje z ustnicami, ter s temi neka* ko tipa ter z ustnicami deva krmo pod zobe. kjer isto dobro prežveči. Čisto drugače žre goveja živina. Govedo ne ti-tipa krme, nego iztegne kratkomalo jezik iz gobca, ter potegne z zavihanim jezikom šop krme v gobec. Jezik goveda je silno neobčutljiv in raskav, tako da go* vedo ne občuti trdega predmeta pri je* manju piče. Žvečenje je pri goveji živini dosti bolj pomankljivo, nego pri konju. Govedu zdrkne krma skoro taka kot je v želodec, saj govedo potem še naknadno prežvekuje, česar konj, kot je znano, ne dela. Način žretja je torej pri govedu in pri konju, čisto drugačen, tako, da konj nikoli ne požre žeblja ali igle. Način nas glega požiranja in hlastanja, ter neobčutljiv jezik, so pri govedu krivi, da zaidejo z lahkoto trdi predmeti v želodec.
Znaki bolezni pri govedti, katero je požrlo žebelj ali košček žice so najraz* novrstnejši. Nagla obolelost naših živins čet, to je takrat, ko goveja živina nad enim ter drugim krmljenjem preneha sprejemati krmo, take obolelosti so ved; no sumljive, da ni govedo kaj trdega požrlo. Včasih odstopi živinoe kar med žrenjem. proč od jasli in ne jemlje več krme, potem, kol je požrlo oster predmet, ter je isti dospel v želodec. Nekateri znaki obolelosti vsled ostrih predmetov v želodcu bi bili (sicer se pokazujejo ti znaki tudi pri različnih drugih obolelo* stih goveda) na primer: rahla napetost na levi lakotnicl. živinče stoče, kaže zna« ke mrzlice, začetkoma obolelosti morda stopica sem ter tja. blato je nekam za* pečeno, morebiti enkrat malo krvavo, ter prihaja v majhnih odmerkih. Govedo otežkočeno diha, pri hoiji navzdol stoče bolj slišno. Ako tako žival bolj naglo okrenemo na desno ali na levo, opažamo, da se govedo težje pregiblje v životu, ka« teri izgleda nekam odrvenel. Pregibanje provzroča govedu bolečine* ker ga oster predmet v želodcu pri tem zbada.


Naš živinorejec da navadno ohole« lemu govedu čistila, misleč, da je to na« vadna zapečenost inj dla živinoe — ozdravi. Vendar ne popolnoma. Oster predmet, ki se nahaja v želodcu in katerega čistila ne spravijo naprej, želodec pač rani, toda narava si sama pomaga na ta način, da stvari okolo ostrega predmeta klopce pletiva, Ako ni zadelo želeizo na kak življensko važen organ v telesu, kot so, recimo pljuča., srce, vranica, jetra itd1., zamore govedo še živeti, toda podvrženo je hiranju.
Kaj naj naredi naš živinorejec, ako zazna, da mu je govedo požrlo oster predmet? Bolj kot pri kaki drugi ohole« losti, je pri tej potrpljenje božja mast. Ako niso prizadeti važni notranji deli te« lesa, kar zamore določiti le živinozdrav« nik, dajajmo govedu lahka čistila. Vlivati v govedo močna zdravila, katera pospešujejo prežvekovanje, je napačna stvar, kajti ta zdravila pospešujejo mle« nje želodca; pri tem gibanju in mlenju želodca rije namreč oster predmet na« prej v smeri, katero si je izbral, ter za« more zadeti pljuča, srce ali kaj drugega. Ko preidejo sveži znaki obolelosti, ter opaža živinorejec, da mu živinče hira, je najbolje da ga odda mesarju. Prodati živinče za meso hitro početkoma. ko mu govedo oboli, ne kaže iz enostavnega razloga, ker plača mesar za tako živinče mo« rebiti tretiino vrednosti. Ko preidejo sveži, bolj vidni znaki bolezni, takrat je čas, da govedo oddamo. V slučajih pa, kjer so prizadeti življensko važni notranji deli goveda, je hiter zasilen zakol na mestu.
Kako se očuvati te bolezni? Silno težila stvar. Ali ura, zamujena za nadzorstvo in pažnjo nad krmo, zamore biti tisočero poplačana.
Nadzornik Klavžar Milton.
UBOGE ŽIVALI!
Naj solnce sije ali dežuje, za to se kmet ne zmeni. Kadar pratika kaže ta in ta dan, obuje cokle, obesi bisago na hrbet in žene živino na planino. Planšar« ska doba je določena po stari navadi od
tega do tega dne in ta navada je kmetu zakon, po katerem se mora ravnati. Zato se požuri, da ne zamudi nobenega dne planinske paše.
Doma treba opraviti poljska dela. Torej je dobro, da se poprej izprazni hlev in da se kmet iznebi vsaj skrbi za živino.
Ali je na planini že zadosti paše ali ne, ali bodo živali zavarovane proti vetru in dežju, zato se kmet malo briga. In vendar bi bilo tudi na to misliti.
Pod težo snega se je marsikatere« mu stanu in planinskemu hlevu udrla streha; marsikatero planinsko poslopje so poškodovali viharji ali celo razrušili in odnesli plazovi. Ker se je pomlad ure« cej zakasnila, je na planinskih pašnikih še prav revna rašča in uboga živina bo morala stradati in lačna prestajati vremenske nadloge.
Žal, da ne misli kmet na nič druge« ga, nego na potrebo planinske paše, da doma laže obdela svoja polja. Ravna se po stari živinorejski navadi brez ozira na to, ali in koliko mu utegne kori« stiti planinska paša.
Za nekoliko kilov sira izroča svoje lepe, dobro rejene krave planšarju, ki mu jih po končani planinski dobi vrne shujšane in mnogokrat prav v obžalo« vanja vrednem stanu.
Ali je naš gorski kmet kedaj mislil na to. ali in koliko mu utegne koristiti tistih par kilov sira, ki jih je pridelal na planini? Na vrednosti svojih krav je morda trikrat, če ne večkrat toliko izgubil, kolikor mu je vr« gel sir. Živali so upadle na mesu in na močeh, ker niso imele zadosti hrane in so bile na paši in v revnih hlevih izpostavljene vsem vremenskim nepriličnostim.
Svoj sir mora kmet drago plačati v jeseni in po zimi z obilno in tečno krmo. da spravi svoje krave zopet na noge. Mari je tu pravo razmerje med tem, kal mora kmet dati in kar je prejel?
Planinska paša ima svojo veliko vrednost, ker na dobro urejenih planu nah ugodno vpliva na razvoj in zdravje živine: toda naše planine so v obče zane«
rnarjene, izmoli ene, dajejo premalo živeža za ono število živine, ki se na njih pase; tudi nima živina skoro nikjer pra* vega zavetja v mrzlih noeeh in v dobah trajnega deževja. Slednjič pa je tudi oskrba z dobro pitno vodo malo da ne na vseh naših planinah nezadostna.
Dokler se torej ne izboljšajo razmere, ni prav varno f,oniti živine na plani« ne. Kdor pa jo pri vsem tem goni. naj bo previden in naj poskrbi na drug prime« ren način, da živina ne bo vsaj stradala in da se mu ne shujša, ker potem bo križ ž njo.
Pri planšarstvu ne moremo nikdar računati s kakim gotovim uspehom, najmanj pa v letih, v katerih prevladujejo neugodne vremenske razmere.
Zato priporočam največjo previd« nost.
Ing. Podgornik Anton:
KRMI ŽIVINO REDNO!
Redno krmljenje pripomore zelo mnogo, da živina poklaidana ji krmila do« bro izkorišča. Ne pa tako neredno krm* Ijetnje, tudi če se živini krmijo dovolj redilna krmila V zadostni množini. Ako to* rej hočeš, da ti bo živina donašala čim več koristi za krmila, Id jih ji daš, krmi jo redno in vpoštevai pri temi sledeče: Krmi živino vedno ob dot oceni uri!
Redno prebavo in izkoriščanje krme pospešujemo najbolj, ako krmimo živi« no o pravem času in ako ima pravočasno tudi zopet mir. Krmimo pa dvakrat ali trikrat na dan. Vedno bolj prodira mn e* nje, da je bolj naravno in vsled tega tudi bolj pravilno dvakratno nego trikratno krmljenje. To nam posebno dokazuje tudi živina, ki se na dobrem pašniku do* bro in dd sitega napase dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, drugače pa miruje. Isto opazujemo tudi pri divjih živalih (jelen, srna, divja koza itd.) Pii dvakratnem dnevnem krmljenju pokladaj krmila od 6. dO 8 ute in od 18. do 20. ure. Pri trikrat« nem krmljenju na dan začni krmiti živi* no ob 5., 11. in 18. uri. Trikratno, pa tudi dvakratno krmljenje na dan priia goveji živini, konjem ovcam, kozam in praši*
čem. Izvzeti moramo le prav mlade ži* vali. Tako n. pr. naj sesajo teleta do sta* iosti dveh tednov vsaj 4krat na dan. Od tedaj dalje pa najmanj do pol leta je dnevno krmiti teleta po trikrat na dan in šele na to jih lahko začnemo polagoma krmiti le po dvakrat. Pitaini živini, po* sebno pitainim prašičem, ki potrebujejo za pitanje obilo mjru, dosežemo z dvai* tratnim dnevnim krmljenjem boljše uspehe. Pri vsakokratnem krmljenju pa je treba živino nakrmiti do sitega.
Pripravljanje krmil.
Seno, otavo in druga podbbna krmi* la dobro pretresi, da odide ves prah iz njih, predno jih spraviš v hlev. Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v tak* snem. senu, ki je trpelo pri sušenju in spravljanju vsled neugodnega vremena. Z dobrim pretresenjem sena že v sked* nju ali drugem prostoru preprečimo, da se ne zanese in napolni hlevski zrak pri krmljenju s prahom.
Seno in otavo pokladamo celo, slamo pa navadno zrezano v rezanico. PokJa* daj vsa krmila suha, ker takšna krmila živina bolje prežveči in naslini. Le moč* na krmila (krmilno moko, otrobi, oves in drugo žitno zrnje, žitni zdrob, oljnate tropine ali pogače) pomoči ali poškropi z vodo toliko, da se ne prašijo in da jih žival ne razpiha. Da konji in prežveko* valci močna krmila bolje izkoristijo, po--mešaj med nje rezanico.
Pokladanje krmil.
Pokladaj vsa krmila, ki jih krmiš ob vsakokratnem krmljenju, po določenem redu. Prežvekovalcem, pa tudi konjem, nokladaj najprej močna krmila, potem korenje, repo ali krmsko peso, na to seno ali otavo in slednjič slamo. Vedno pa daj sledeče krmilo živini v jasli šele tedaj, kolje prejšnje že popolnoma po> jedla iz jasli. Tudi če pokladaš svoji ži* vini samO seno, razdeli tudi za vsako ži* val namenjeno seno v tri odmerke ali porcije. Ko je pojedla prvi odmerek sena. dai ji drugi in ko je tega pojedla, dlaj ji v jasli tretji odmerek. Tako dosežeš, da žival bolj počasi in raje žre, da ne izbira in ne razmetuje krme, da jo ne ugreje z
dihan j etn in ne zmoči s slinami, s čemur ;o napravi neokusno in jo potem le nera* da žre ali sploh ne žre več. Vprežnim konjem privošči za vsako krmljenje 2 do 2V2 uri, vprežnim volom pa vsaj 3 ure oasa in odmora. Na splošno moramo ra« ‘mnatž tudi s tem, da, imajo prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje. — (Dalje.)
Gč.i	M
BIKOREJCEM!
Bikorejci zavzemajo v živinoreji eno najvažnejših mest. Mnogo, prav mnogo je odvisno ravno od njih poštenosti in Vestnosti, ali in kako se živina množi v okolišu njihovega delokroga. Dober bik plemenjak je prvi temelj za napre« dovamje živinoreje. Čim boljši in lepši je bik, tem boljša in lepša so teleta, tem krepkejši naraščaj imamo v hlevu. A ne le bik, tudi oni, ki bika oskrbuje, mora vestno sodelovati pri tem, da se krava oplodi. In prav tu nastaja vprašanje, ali postopajo vsi bikorejci pravilno, kakor določajo predpisi glede spuščanja in štes vila skokov na dan? Ali je bikorejcu, ko spušča bika, na srcu, da pomaga sosedu, sovaščanu do oploditve njegove krave ali ne? In. žalibog, priznati moramo, da v mnogih, premnogih slučajih je prav brezvestni bikorejec kriv, da se krava ne oplodi in da trpi njegov sosed škodo.
So bikorejci, ki iz pohlepnosti do far lir skočnine, spuščajo bika po trikrat, štirikrat in še večkrat na dan. In vendar dobro vejo, da more biti bik le enkrat na dan spuščen z usnehom. k večjemu dvakrat le v izrednih slučajih, in še takrat v presledku najmanj šestih nr. Ni čuda, da se potem toži o velikem številu jalovih krav. In kdo je temu kriv! Le brezvestni bikorejec, ki iz grabežljivosti vedoma škoduje sosedom s prepo* gostim spuščanjem bika. Verodostojna oseba iz nekega kraja v goriški okolici nam je zatrdila, da se ceni pri njih vsled brezvestnosti bjkorejca nastala škoda v nar mesecih na tisoče in tisoče. Takega bikorejca bi morali dobro prijeti za ušesa!
So zopet bikorejci, kojih bik je iz
enega ali drugega vzroka, obolel na spo* lovilih. Kljub temu, da to vejo, vendar ga spuščajo in okužijo s tem postopanjem krave cele okolice. Tudi tako ravnanje je vse obsodbe vredno. In "orabiti bi se morala vsa sredstva, da se takšno izrab« 1 j atije temeljito kaznuje. .Kdor vedoma in iz dobičkaželjnosti škoduje svojemu bližnjemu, pač ni vreden milosti.
Nočemo trditi, da so vsi naši bikorejci. tako brezvestni. Ne! Velika večina izmed njih se v polni meri zaveda odgovornosti, ki leži na njih ramenih. Naša graja velja le onim redkim, ki po* stopajo skrajno lahkomiselno in za splošnost škodljivo. In te pozivamo1, naj se izpreobrnejo in zavejo, da so na moč* no krivi poti.
Okrožne živinozdravnikc pa pozi* varno naj strogo pazijo na take pojave in brez usmiljenja javijo ugotovljene slučaje pristojni oblasti. Kdor nima obzira do drugih, tudi sam ga ne zasluži.
Rabite OREHOVE TROPINE, najce-nejse močno krmilo!
ČE SVINJA ŽRE MLADIČE.
Večkrat se pripeti, da svinja, ki je skotila, požre na nevsmiljen način svoje mladiče. To povzroči na eni strani veliko denarno škodo pridnemu svinje* rejcu z izgubo mladičev, za katere je upal dobiti lepih denarcev v kritje brezštevil* nih vsakdanjih potreb, po drugi strani •mora tudi tako svinjo prodati aU zaklati, ker ni več priporočljiva za pleme. Ume* stop še nam zdi, da razložimo, kaj je larvo na tem, da svinja požre lastne mla* dioe. Vzoki za to so lahko različni.
Prav pogostoma se dogaja, da imajo mladi pujski jako ostre zobe. In pripeti se lahko, da prašički, ko sesajo, v svoji nagajivosti ali pa vsled tega, ker jim mleko ne teče po njih želji, vgriznejo starko v ses, kar ji povzroča neznosne bolečine. Ni čuda, da se doječa svinja hudo raz* draži. V takem stanju potem pomori svoje mladiče in jih požre. Če hočemo to preprečiti, moramo prašičkom zobovje
večkrat pregledati, vsaj dokler sesajo. Ako zapazimo, da imajo živalice špičasto in preostre zobe, jim moramo jih nekoliko otopiti. To napravimo na ta način, da zobovje z ostrimi kleščicami za ruva» nje žebljev priščipnemo.
Nepravilno krmljenje in oskrbovan nje pa tudi večkrat zakrivi, d!a se starka spravi na svoj zarod. Pokladanje mesnih
odpadkov ali krvi povzroči, da dobi svi* nja slast po mesu in da si potem, v po» manjkanju drugega mesa, privošči lastne mladiče. Priporočamo, da se brejim ali doječim svinjam nikdar ne poldadajo mesni ali krvni odpadki Skrbi naj se prav posebno, da se breja svinja kolikor mogoče veliko giba na prostem in po možnosti tudi pase.
ooooooooocoooooo oooooooo
>000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000:
Mlekarstvo
»ooooooooooooooo0000000000000000oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc000000000000
C. T.:
KIS ALI KISAL.
Kis ali kisal je posebno pripravljena sirotka, iz katere je popolnoma odstranjena sirnina in mlečna beljakovina in ki je postala kisla vsled! pretvorbe ali po'* kipenja v njej se nahajajočega mlečnega sladkorja v mlečno kislino. Dobra kisal je popolnoma čista svetlozelenie barve in prijetnega vinskokiselnatega okusa. V njej je povprečno 50 stopinj kisline. Hranii se v zato pripravljeni leseni po* sodi (čebriču, deži) na enakomerno! in primemo toplem prostoru. Pozimi je treba prostor za kisal razgrevati, ako 'postane preveč mrzel. Posoda za kisal mora imeti 10 cm od dna pipo tako, da ,pri točenju lahko odteka iz nje po pipi le čista kisal preko morebitnih gostih de* lov in ostankov, ki so se polegli in usedli na dno. Da ne pride v kisal nesnaga, prah itd. mora biti posoda pokrita z dobrim pokrovom. Priporoča se imeti v s D rami dve posodi za kisal, kar je.dobro posebno za slučaj menjave kisali. Kisal se uporablja pri izdelovanju trdega sira, <k izločimo tolščo in skuto iz sirotke.
Ako hočemo imeti res dobro kisal, moramo pričeti s takozvano »materno« kisaljp. 'to si mora sirar priskrbeti iz kakšne dobro idoče sirarne. Materna kL sal mora biti seveda prav zdrava, ker od nje je odvisna tudi dobrota vse na dalj* nje kisali. Kadar imamo enkrat dobro materno kisal, si naprej pomagamo tako-le: Ko je odstranjen sir iz sirotke, ji dodamo 2 do 5% kisali (na 100 1 si*
rotke 2 do 5 / kisali) in po polagoma se* grejemo na 78° do 82° C. Primešana množina kisali in segrevanje do orne? njene gorkote povzroči, da se začnejo na površju sirotke zbirati pene. Takoj na to poberemo ali posnamemo s posne-malko na vrhu zbrano penasto plast, ki sestoji iz mlečne tolšče in nekaj mlečne beljakovine, in jo precedimo skozi sirni prt v posebno poso^do. Ko se precejena sirotkina smetana ohladi, izdelamo iz nje sirotkino .maslo. V sirotki pa nam po tem posnemanju ostane še vedno mlečna beljakovina (raztopljena skuta), katero moramo tudi izločiti, ako hočemo rabiti sirotko za kisal. Zato je treba segreti sirotko skoraj do vrenja ali prav šibkega vrenja, to je na 96° db 98° C. Ko doseže sirotka to toploto, se ji dosta* vi še 5 do 8% kisali (na 100 l sirotke 5 do 8 / kisali). Na to se prične izloče* vati in zbirati na površju skuta, katero skrbno odstranimo s plitvo, luknjičasto zajemačo ali pa s sirnim prtom. Po od* stranitvi skute nam ostane v kotlu sve-tlozelena in popolnoma čista sirotka. Ko se sirotka ohladi vsaj na 50° C., jo dolijemo v posodo za kisal navadno redno toliko, kolikor kisali smo istega dnq odtočili in porabili. Prevroče ali premrzle sirotke ni priporočljivo prilivati med kisal. Ako je namreč med svežo sirotko in kisalip prerazlična gorkota, se lahko preveliko število mlečnokislin* skih glivic uniči in s takim uničenjem gotovo močno ošibi ali lahko tudi zatre mlečnokislinsko kipenje ali vrenje. Ra* zen tega se sveža sladka Sirotka upo*
rablja tudi za namakanje in dobivanje domačega sirišča iz doma pripravljenih siriščnikov. Pri zelo skrbnem priipravlje-nju ostane lahko kisal dolgo časa uporabna. Kljub temu pa se vedno zgodi, da se začne kisal polagoma in neopaže* no slabšati, dokler ne postane slednjič nekega dne neuporabljiva.
Ako Začne kisal šumeti, nam to šumenje razodeva, da se v kisali ne vrši več pravo vrenje ali kipenje. Podobno kakor v siru povre tudi v kisali mlečni sladkor laliko v alkohol mesto v mlečno kislino, pri čemur nastaja ogljikova kis slina, lei povzroča šumenje v kisali. AL kohol se pretvori v ocetno kislino, kar ravno povzroča šumečo kisal. Da odstranimo to napako je treba najprej odcediti kisal počasi iz posode in jo tako lo* čiti od usedline (matere), ki je nastala in se polegla na dno. Nato popolnoma izčistimo in odstranimo iz posode vso usedlino. Prej odcejeno kisal zlijemo zo* Pet v posodo, katero napolnimo z vro* čo sirotko, tako da znaša gorkota kisali in sirotke v posodi okrog 60° C. S to gorkoto pomorimo zelo občutljive kvasne glivice. Razgrevanje kisali z vročo si-
rotko na okrog 60° C je nekaj dni zapo* redoma ponavljati.
Pripeti se. da se kisal vleče, kakor nit. To napako opazujemo včasih tudi pri mleku, odkoder se lahko zanese v kisal. Lahko pa se ta napaka pojavi tu« di, ako se kisal preveč ohladi vsled pre« mrzlega vremena v premalo razgreva-nem prostoru. Tudi v tem slučaju postopamo lahko tako. kakor pri šumeči kisali in uničimo z visoko gorkoto (okrog 60° C) glivice ki povzročajo, da mlečni sladkor nepravilno pokipeva. Če posta« ne kisal motna, je najboljše, da takšno motno kisal popolnoma odstranimo in nastavimo novo.
Da ne prezre napak v kisali, jo mo« ra sirar skrbno in dobro opazovati. Po« soda za kisal je vsaj štiri- do petkrat v letu temeljito očistiti. Ako še pojavljaio napake, je treba to storiti še bolj pogo-s torna.
Le z zdravo in dobro kis.gjjo se da pripraviti čista in brezhibna sirotka. Istotako je mogoče dobivati dobro do« mače sirišče iz pravilno pripravljenih' siriščnikov le z zdravo,, sladko sirotko. Pravočasna pažnja mnogo koristi.
j^00<x)<x)0oc»00c>000000<xxx)0c>000<xx>00000000000<x><xx>0000000000000)0000000000000000000OOCXX)OOOCXX)COOOCX)OOOOOOC)OOC)OCXX)OOOOCOOOOOOO^CXXXX300r>
Čebelarstvo
©ooooooooobooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Žnideršič Anion:
VSAJANJE ROJEV.
(Iz knjige »Naš panj«.)
Najugodnejši čas za vsajanje roja je proti večeru. Ko smo roj ogrebli v zabojček, ga pokrijemo, da se čebe« le zberejo in umirijo. Potem ga postavimo do večera v hladen in te« raen prostor. S panja, kamor name« ravamo vsaditi roj, iztaknemo vratca, odpremo spodnje okence in podstavimo sipalnik. N ato prinesemo oprezno in mirno zabojček, dvignemo pokrov in iz« tresemo s krepkim sunkom' roj na sipalnik. V zabojčku ostane vselej še peščica čebel. Zato primemo zabojček z obema Tokama, udarimo z njim prav krepko ob tla in potem na rob zabojčka, tako da! če«
bele zdrsnejo skupaj. Nato jih naglo stresemo na sipalnik, naglo zato, da se iznova ne oprimejo zabojčka. Ako jih ostane; še kaj v njem, jih spravimo ven s tem, da krepko udarimo z roko po dnu zabojčka, ko ga držimo narobe nad si-palnikom. Še hitreje in bolje izpraznimo zabojček, če vzamemo večji kos tepen« ke, ga položimo na tla, poveznemo nanj zabojček in udarimo z njim krepko ob tla. Čebele stresemo nato urno z lepen« ke na sipalnik, da ne odlete. Čebele se potem same izpraše v nanj. Ako se obotavljajo, jih s peresom ali s ščetko prisi« limo, da se hitreje spravijo. Nato prislonimo okence in zapremo vratca.
Panj, v katerega hočemo vsaditi roj, moramo poprej dobro očistiti in pripru«
viti. V satnike prilepimo začetke iz na# ravnega satja ali ozke trakove satnic, ali pa ulijemo iz voska na gornjo letvico raven sled, po koterem začnejo čebele staviti satje. Komur pa ne gre trda za denar, naj kupi satnice in jih pritrdi v satnike z žico. Iz satnic izdelajo čebele krasne, ravne sate, ki so potrebni zlasti pri čebelarstvu v našem panju, ker nam znatno Lajšajo vsa opravila. Vrh tega prihranimo čebelam mnogo truda in medu, ki ga porabijo, ko stavijo satje. Ker stavba satja naglo napreduje, začne ma# tiča takoj z zaleganjem. Tako satje se obnese zlasti pri točenju in prevaženju, ker je trdno in se na potu ne podre, v točilu pa ne polomi izlahka.
Kdor opremi satnike samo z začetki, mora rojevo delo nadzirati, da stavi satje natančno v satnike. Če je treba,
moramo satje pravočasno uravnati. V panjih, kjer so ulice IIV2 mm široke, ta* ko da znaša razdalja od srede do srede satja 3614 mm. bodo čebele satje pravil# vilno stavile. Kjer so ulice ožje ali širje, ne stavijo satja natančno v sredino satnikov, ampak se drže svojega zakona. Te izkušnje sem si pridobil pri svojih ti* sočerih ekspertnih panjih, v katere smo roje vsajali samo na začetke.
OPOZORILO ČEBELARJEM!
Izredni občni zbor Slov. čeb. zadruge se bo vršil dne 21. junija 1925. Več oglas.
Na razstavi septembra 1925 v Čedadu bo po*
seben čebelarski oddelek. Opozarjamo že sedaj čebelarje na to s pozivom, da se je udeležijo. Razstavi se: vosek, med in A. 2. panj in drugo čebelarsko orodje. Pojasnila daje zadruga, ki bo tudi zbirala za razstavo določeno blago.
Vinogradništvo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO CXXXXXXX300000000000000000000000000000000000000000000
Ušaj Just:
O GROZDNEM MOLJU.
Grozdni molj, ali zavijač, je velik škodljivec v vinograldti. Pri nas se po* javlja vsako leto v .manjši meri, ali na severu dela vinogradnikom velike pre* glavice.
Z imenom grozdni zavijač zaznam mu jemo dve slični, ali vendar različni živali. (Prirodoslovci imenujejo eno Co-chylis ambiguella, drugo pa Eudemis botrana.) Obe živalici delati enako škodo in sta si tudi zelo podobni. Zato jih priprosti vinogradnik ne loči po imenu.
Grozdni zavijač je črviček podoben molju. Dolg je dober centimeter in je rdečkastorujave ali pa umazano zelen# kaste barve. Glava je črnorujava. Ti molji se izvalijo iz jajčk, ki jih njih metuljček polaga na grozde, oziroma na zarod. Metuljček je ponočnjak. Zato ga prištevamo med veše. Metuljčki co pojavijo dvakrat na leto in sicer sredi ma^ ja in proti koncu julija.
Metuljčki od Eudemis botrana
pa trikrat in sicer v maju, proti koncu julija in v septembru. Metuljčki se drže po dnevu skriti pod trtnim listjem in začnejo letati šele po solnčnem zahodu. Med'letanjem se pari jo in samice sedajo na zarod, oziroma na grozde, kjer položi vsaka 30 do 50 jajčic. Iz teh jajčic se izvalijo v 10 do 14 dneh molji. Molji pr* vega roda se hranijo s cvetjem, drugega in tretjega roda pa z objedanjem jagod. Prvi pojedo prašnike in pestiče, drugi se pa žari jejo v jagode.
Napadeni zarod se posuši, a na^a* dene jagode so preluknjane in segnijejo. Molji delajo tudi pajčevini podobne zapredke, v katerih se skrivajo, da jim je le težko do živega. Včasih opazimo, da visi iz grozda na tenki niti molj. Napa* dene jagode imajo luknjico in okoli te luknjice je opažati večkrat odpadke od molja. Ti odpadki so podobni tobaku za noslanje. Ko je molj dorasel, se zabubi. Iz bub prvega rodu se izležejo še v tis* tem letu metuljčki, bube drugega rodu pa prezimijo in iz njih izležejo prihodnje leto metuljčki. Buba prezimuje skri*
ta pod lubadom starega lesu na trtah, ali pa v razpokah trsnega koli a.
Grozdnega molja zatiramo na več načinov. Na severu, zlasti v Nemčiji in na Francoskem lovijo metuljčke. Lov se vrši po noči z lučicami, okoli ka* ter ih je krožnik, napoilnjen z vodo in mineralnim oljem. Okoli teh lučic se zbirajo vese, kjer najdejo smrt v plamenu, ali v tekočini na krožniku. Ta način po« končevanja je zelo trudapolen in drag in se izplača le v krajih, kjer pridelujejo fi= na namizna viha. Po nekaterih krajih na Francoskem zatirajo tega škodljivca s tem, da uničujejo bube. To delajo po zimi s polivanjem trte z vročo vodo. ON enem ogulijo tudi ves star lubad pa tr< tah. Lesenega kolja v takih krajih ne rabijo. Najvažnejši, najuspešnejši, najcenejši in za naše razmere najpriklad-nejši način pokončevanja je raba stru* pov. Tak strup je svinčeni arzenjat. S tem strupom je škropiti napadiemi zarod. Rabi se 40 dkg na 50 7 vode. Lahko pa se tudi primeša k brozgi modre galice. Ta brozga potem drži proti peronospori in obenem proti molju. Svinčeni arzenjat je rabiti samo proti molju prvega rodu. Proti grozdnem molju, ki se pa pojavi v drugič proti koncu julija, je rabiti me« sto arzeh jaka % kg tobačnega izvlečka na 50 7 vode. Z arzenjatom je škropiti samo ob tihem vremenu, ko ni vetra. Paziti je, da ne pride nič tekočine v usta. Po dovršenem škropljenju naj si škropilec umije roke.
Grozdni molj je zelo škodljiv. Lan« sko leto je napravil v mnogih vinogradih veliko škode. Tudi letos je vreme za raz« sit jan je tega škodljivca ugodno. Zato ga zatirajte, čim so pojavi.
G. F •
O TRTNI ŠČITASTI UŠI.
Iz Velikih Žabelj, iz Renč in tudi drugih krajev so se oglasili vinogradniki v našem uredništvu, ki tožijo, da opaža« jo letos na trtah, mladih in starih, male rujavkalste kapice, v katerih je vse polno j a j Čič, Tu pa tam se opazi pod kapico
mala, okrogla živalica. Nekateri so mne« nja, češ, da je to krvava uš, kar pa ni res.	i	' I ; , ! :
Označena živalica, ki se imenuje ščiiasta uš, je majhna^ zelo škodljiva rastlinska ušiea, ki živi na mladikah, vejah in deblu ter sesa rastlini sok. Nahaja se, ne le na trtah, temveč tudi na sadnem in drugem drevju sploh. Napa« dene mladike in veje hirajo in usahnejo. Če se pravočasno ne pomaga, usahne tudi debloL
Ako si to škodljivko natančno ogle« damo, zapazimo na napadeni rastlini male okroglaste ščitke, rdečerjaivkaste barve. Ako odluščimo ščitek, ki čepi na belem pubu, zagledamo pod njim; samico lin pa sedaj spomladi neštevilno jajčic, ki so obdana z volnatim pubom. Odrast-la samica ima ploščato trunlo, nog ni« ma, tišči se na veji s pomočjo svojega sesalca in čepi vedno na enem in istem mestu. Končno samica pogine, iz jajčic pa, ki se nahajajo na ščitku, se izvalijo mlade ušioe, ki se lepo sprehajajo po vejah, predno pričnejo sesati in predno se pokrijejo s ščitkom. Te ušice živijo večinoma skupno in ker pijejo trti sok, povzročijo, da napadeni del trte v rašči zaostaja.
Kjer se ta mrčes pojavi, nai se prič« nejo takoj uporabljati vsa mogoča sredstva, da ga temeljito zatremo. Seveda je tudi tukaj postopanje drugačno pozi« mi, ko nima še trta razvitih poganjkov, drugačno zopet sedaj spomladi, ko je zatiranje uši hudo otežkočeno, če -ne skoro onemogočeno.
Po zimi je naj prave jši čas za po« končavanjc ščitaste uši. Napadene trte in drevesa naj se obrežejo; ves les naj se na licu mesta sežge. Vse deblo naj se od zgoraj navzdol skrbno očisti s pri« merno jekleno ščetko. Na ta način od« luščene, breznoge samice popadajo nai tla in v kratkem poginejo, ker nimajo ščitka, da bi jih varoval pred vremen« skimi vplivi. Ker še tako skrbno čiščenje ne izključuje, da bi ne ostala mrčes v zajedah ali razpokah na deblu, je naj«
previdnejše, da se deblo in veje končno namažejo s kakšno zmesjo, ki mrčes u* gonobi. Ena takih zmesi bi bilo n. pr. nosto katramovo olje 10 kg, ribje olje V2 kg, kalcinirana soda V2 kg in 90 / vode,.
Za napravo raztopine se najprej zmeša katramovo ali surovo kameno olje z ribjim oljem, soda raztopi v 90 l vode in zliva potem polagoma prva zmes v drugo. Pri tem naj se pridno meša. Pred rabo naj se zmes vsakokrat dobro premeša, ker izgubi drugače na učinku.
Kakor smo že prej rekli, je to sred:= stvo uporabljivo po zimi, dokler je trta in drevje golo. Spomladi posebno sedaj, ko je trta v bujni rašči, pa je le težko priti temu škodljivcu do živega. Drgniti s ščetko ni mogoče, škropljenje ne po-
maga nič, ker se nahaja mrčes na varnem pod ščitom. Edino, kar se lahko poizkusi je to, da postržemo zaščitene uši z lesenim klinčkom od veje do veje v kako posodo in da jih potem sežgemo. Seveda je tako delo zamudno, a druge pomoči sedaj ni.
Če bi uši. pustili, da nemoteno vršijo svoje uničevalno delo, potem je nap a 5 dena trta v nevarnosti, da v kratkem po* gine. Zraven tega bi se ščitasta uš sama razširila in razplodila ter bi nam okužila cel vinograd. Toda ne le en sam, temveč tudi vse druge vinograde v bližini. Radi tega ne preostaja drugega, kakor da uni« čimo tega nevarnega trtnega škodljivca sedaj, kolikor je mogoče, pozneje, pozimi, pa bomo morali izvršiti temeljito čiščenje napadenih trt. Treba bo posvetiti uničevanju škodljivcev vso pažnjo.
rvVDOOOOOr^OOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOO OOOO OOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOr^OPOOOOOO^
Kletarstvo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOO
P. V.:	'	!
ZADRUŽNE VINSKE KLETI.
Pretekli mesec se je vršil v Modeni prvi državni kongres zadružnih kleti v Italiji. Udeležile so se ga naj mer oda j* nejše osebe, ker uvidevajo njihovo važnost za italijansko vinsko kupčijo. Tudi v naši pokrajini bomo prisiljeni urediti drugače kupčijo vina. Vsako leto se po> rajajoča vinska kriza nas k temu naravnost sili. Poskusi so se sicer že naprav vili' A do onega razmaha, ki bi ugodno' vplival na hitro in ugodno prodajo vina, niso še prišle. Srečna je bila misel, da se je kongresa udeležil tudi zastopnik iz naših krajev, ki je čul, kako daleč so že v drugih krajih države na tem polju in videl, kako so te kleti urejene, kako des lajo, in ugotovil, kakih velikanskih koristi nudijo te ustanove svojim članom* vinorejcem.
Misel ustanovitve teh kleti se je pojavila pred približno dvajsetimi leti vsled takrat nastale hude vinske krize. (Tudi tu se vidi, da sila kola lomi). Iz malih začetkov so zrastle mogočne go*
spodarske ustanove, ki so dosegle, da se je vse Vino stekalo v njihove kleti, kjer so se napravili posebni vinski tipi, ki so pomnožili število velikih odjemalcev, tako da je bil vinski pridelek vsako leto sproti in dobro prodan. Naravno, da je umnejše obdelovanje 5n oskrbovanje vina izboljšalo tudi njegovo kakovost, kar ni ostalo brez vpliva na ceno.
Danes šteje Zveza zadružnih kleti le v modenski pokrajini 18 članic, ki so tehnično izborno urejene in ki imajo v zalogi vsled umnega enotnega oskrbo* vamia prvovrstna vina stalnega tipa.
Važno je tudi to, da člani izročajo svoje grozdje naravnost v zadružno klet, kjer se potem izvršijo vsa druga kletarska opravila. In ravno ta okolnost je velikanskega pomena za dobroto vina in za ceno, ker so proizvajalni stroški pri velikih množinah dosti nižji, kakor v malem gospodarstvu.
Napisali smo to poročilo, da poka* žemo našim vinorejcem pot, na katero bodo morali pod silo razmer brez dru* gega kreniti, ako se bodo hoteli obdržati. K predmetu se še povrnemo.
^>0000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
Sadjarstvo
^x>000000o6ocxxxx)0000000000000000000000000cxx?000000<x? OOOOOOOO (X)OOOOOOOCXyx>QOQOCKXXXy)COC?OOC>OOOQQQQQQQOnor>oriorio
Im
§
>00000000oooooooc
Dr. Vallig Peter — Gorkič France: SADJEREJA NA GORIŠKEM. (Dalje.)
Statistika pridelka in izvoza.
Kako velika važnost je sadjereja za našo pokrajino, posebno za naša Br* da in Vipavsko dolino, sledi iz številk, ki smo jih tozadevno mogli zbrati.
Sadni pridelek Brd in Vipavske doline se prinaša in prodaja skoro iz* ključno na trgih v Gorici in v Krminu; ter se potem pripravlja in od tu razpošilja v razne kraje v djžaVi, kakor v ino< zemstvo. Obe tržišči, v Gorici in v Kr* minu, sta dobro urejeni. Blago, ki prihaja na trg, se vsak dan sproti zapisu* je od tržnih komisarjev. Množina sadja, ki se je prineslo na oba trga, je razvidna iz sledečih razpredelnic, sestavljenih po tržnih komisarjih.
Seznam
vrst, količine in cen sadja, prinesenega na izvozni trg v Gorico v letu 1924
Št.	Sadna vrsta	Količina v q.	Srednja cena za q.	Vrednost v lirah
1	Marelice	154	376.04	57910
2	Lupljene češplje	300	1165.--	349500
3	Crešnje	15255	112.34	1722147
4	Kostanj	1752	82.66	144837
5	Fige	1967	67.36	132498
6	Jagoda	31	661.48	20506
7	Jabolka	6438	81,-	521534
8	Orehi in lešniki	28	210.67	5899
9	Hruške	6805	117.21	797645
10	Breskve	1353	290.91	395609
11	Češplje	638	114.02	72730
12	Ringloti	181	213.06	37532
13	Sušje	1836	113.11	207682
14	Namizno	5207	134.83	702091
15	Bodeči ribez	10	180 20	1802
16	Ribez	14	208 92	2925
		41969	—	5,170847
Seznam	____
vrst, količine in cen sadja, prinesenega na izvozni trg v Krminu v letu 1924.
Št.	Sadna vrsta	Količina v q,	Srednja cena zaq.	Vrednost v lirah
1	Črešnje	8410	110	925100
2	Hruške	60	117	7020
3	Sveže fige	750	67	50250
4	Breskve	45	290	13050
5	Namizno grozdje	780	134	104520
6	Sveže češplje	3060	120	367200
7	Jabolka	400	81	32400
8	Razno sadje	120	120	14400
9	Kostanj	690	82	56580
10	Suhe fige	150	350	52500
11	Lupljene češplje	300	1165	349500
12	Suhe hruške	35	350	12250
		14800	—	1984770
IZLET SADJEREJCEV V MASSO*
LOMBARDO.
Pokrajinski kmetijski urad v Gorici pripravlja izlet . sudjerejcev. kakor tudi sadnih trgovcev iz naših krajev v Massolomburdo v ravenski pokrajini. Izlet se bo vršil predvidevno dne 27, 28. in 29. junija 1925. Obeta postati pravo poučno potovanje.
Sadjereja pri nas ne zavzema še os nega mesta, ki ji brezdvomno priHče v našem poljedelstvu. Starokopitni nazori mnogo škodujejo razmahu te panoge gospodarskega udejstvovanja. Enake razmere so vladale približno tudi v ras venski pokrajini do leta 1914, kjer je bilo takrat zasajenih le krog 6 ha zemljišča s sadnim drevjem, a leta 1923 pa že nad 500 ha. In kakšni krasni in vzorni sadovnjaki so tam! Naši napredka željni sadjerejci se bodo lahko prepričali, koliko in kakšnih uspehov more prinesti
vztrajno in pridno delo, ter želja po na> predovanju.
Priporočamo rojakom, da se izleta udeležijo, kar jim bo le v korist. Vsa
nadaljna pojasnila se dobiio pri uvodoma omenjenem uradu v Gorici, Via Trie* ste 34. Glej spored izleta na zadnji strani lista.
000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cxxx3000000000000000000000000l
Svilocjojstvo
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxx)ooooooooooooooooo
Dr. T.:
LETOŠNJA CENA SVILODOV.
Naši svilorejci niso zadostno poučeni o cenah murViniga listja in najbrže tudi ne o cenah, ki jo bodo dosegli svilo« di letos v naši pokrajini.
Toplosvlažno vreme meseca maja ni mnogo oviralo razvoja sviloprejk, ki na« predujejo povsod dobro. Povzročilo pa ie, da se je.pojavila na murvah huda bo« lezen listja, takozvana listna rija. Poseb« no hudo napada ta bolezen murvine nasade v mokrotnih krajih snodnje Furla« nije. Znaki bolezni so: na listju se pojavijo mali, okroglasti. podolgovati made« ži, tudi nepravilne oblike, svetlo rumene barve in nekako temno obrobljeni. Po« sledica bolezni je, da mnogo listja pred časom odpade in gre v izgubo. In to se je letos v nekaterih krajih že zgodilo.
Ta okolnost je povzročila pomanjkanje listja, vsled česar :e nastalo veliko popraševanje po njem in porast cen je tu. Ponekod plačujejo listje po 100 lir za 100 kg. Marsikateri svilorejec je moral ravno iz tega razloga zavreči polovico ali še več sviloprejk, ki jih je sprva na« meraval gojiti. Slčne neugodne razmere za svilogojstvo vladajo letos v celi severni Italiji, vsled česar je pričako* vati, da pride letos malo svilodov na trg.
Vsled nepoznanja dejanskih razmer je skoro gotovo, da postajajo naši kmetovalci, kakor že večkrat prej iz raznih razlogov žrtve špckulantstva. Posebno na trgu v Gorici se je opažalo leto za letom. da se svilodi niso prodajali po pravi ceni. Radi tega smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo naše ljudi na to okolnost z nasvetom, da se obrnejo po potrebi do poučenih oseb za pojas« nila.
Pokrajinski kmetijski urad v Gorici (Via Trieste 43) je rade volje pripravljen dati v tem oziru vsaktero pojasnile) glede cen. Najboljše bi bilo, da bi doma« če zadruge organizirale za svoj okoliš skupno prodajo svilodov kaki že obsto« ječi zadružni nakupovalrtici jn sušilnici svilodov. Če se naši svilorejci poprimejo te ideje, morejo letos brez dvoma1 doseči, da bodo prodajali svoj pridelek za 4 do 5 lir pri kilogramu dražje, kakor na trgu v Gorici.
GNOJITE MURVI PO SMUKANJU!
Sedaj je v svilogojnici glavno delo. Ko bo to dovršeno, kdo se spomni več na sviloprejke do prihodnjega leta! Kdo misli več na murvo, ki je bila prav v tej dobi težko prizadeta, bodisi, da se ji je listje smukalo ali veje porezale? In ven* dar to ni prav!
Pomniti je treba, da povzroči smukanje listja in rezanje vej murvi veliko škodo. Ona trpi v rašči. Radi tega ji je treba pomagati, kakor bolniku, ki je pre« stal težko bolezen, čigar ošibelo telo potrebuje tečne in redilne hrane, da se čimprej zopet okrepi.
Ako pomagamo murvi, požene hi* treje drugo listje in drugo vejevje, tako da se vsa njena prvotna živi jenska sila razmahne v stari moči pred nastopom mrzlih zimskih dnevov.
Eno najbolj uspešnih sredstev, ki izborno vpliva na vegetalni razvoj na sploh je ravno dušik. In ravno dušike moramo v zadostni mari nuditi murvi, ako hočemo, da se kmalu popravil in zo* pet dvigne k novemu razvoju. V ta namen rabimo čilski soliter ali pa kalijevo sol, ki na sploh ugodno vplivata na tvor* bo lesa.	' ’ '	' 1 ‘ .l i |&'
OC»OOOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXJOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOOOOOC>
Poljedelstvo
ooooooooooooooogoooooocx oooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooocxxx3ooooooooooooooooooooooooooo<
—r—:
PRAVILNO GNOJIŠČE.
Pri obnavljanju porušenih gospodarskih poslopij je kljub najlepši priliki le malokdo pazil, da1, bi si vzpostavil gno* j išče, kj bi odgovarjalo zahtevam umne* ga gospodarstva. To se je prav v nelepi
E
O
<u
2
na
ss
(X
<a
>Ež
‘o
c
D)
(0
O)
o
uJ
pred vplivom dežja, pripekajočega sohu ca, vetra in mraza, kar izdatno pripomore, da se gnoj bolj ugodilo razkraja in da nemoteno zori. Gnojišče obstoji v ta namen iz betonirane gnojne jame in je pokrito z lesenimi plohi, tako da je gnoj od vseh strani zavarovan pred vnanjimi vplivi. Take gnojne jame vidimo pri nas po mestnih dvoriščih, kjer jih rabijo za smeti in za gnoj. Tudi greznice za stra* niščni gnoj in naše gnojiščne jame se
Gnojišče s 4 predali in s pregledom, kako se 11 predali polnijo in kako se dozorel in goden gnoj naklada. Ena jama je izpraznjena, eua polna, ena se polni in zadnja se izpraznjuje.
luči pokazalo, ko so pregledovale nalašč v ta namen postavljene komisije novozgrajena gnojišča, da bi predlagala za v* zorne gnojne jame podelitev razpisanih nagrad. Le malo naših ljudi je prišlo takrat v poštev. »Kmetovalec«, opisuje dobro gnojišče tako-le:
»Lep zgled dobrega gnojišča in pra* vilnega ravnanja z gnojem nam daje Virtemberško gnojišče, kakor nam ga kažeta sliki. Pri tem gnojišču ste uves Ijavljeni dve važni načeli glede pravih nega ravnanja z gnojem.
Prvič je gnoj zavarovan pred neugodnimi vplivi vremena sploh in sicer
delajo na tja način.
Drugič pa se pri tem gnojišču prideluje ves gnoj v več predalih. Radi tega je vsa gnojna jama razdeljena v več de« lov, tako da se gnoj, ločen po starosti, godi in razkraja v teh jamah. Pridejano; slika nam kaže tako gnojišče s štirimi predali, kakor jih rabijo na večjih po« sestvih. Ko je ena jama polna, se začne polniti druga in potem po vrsti tretja in četrta. Na ta način dobivamo za gno-ienje enakomerno predelan gnoj, ki je po svoji sestavi in zrelosti enake vred* nosti, ne pa različen: goden, napol surov in popolnoma surov, kakor ga trosimo po
naših njivah in 'iz naših gnojnih kupov. Pri Virtemberškem gnojišču se jemlje gnoj iz polnih jam, kjer je že dozorel in. goden za rabo.
Dno teh jam visi proti spodnjemu koncu, kjer je umeščena gnojnična jama s sesalko. Na ravnih tleh ima Virtem-berško gnojišče obzidek, da je zavarova* no pred odtekanjem gnojnice in pred dotekanjem dežnice. Pri nagnjenih,tleh je spodnja stran gnojišča le toliko ob* zidana, da se gnoj lahko vunkaj jemlje in naklada. — Po »Kmetovalcu«..
KOSITE PRAVOČASNO!
Kdaj naj začnemo kositi, so si mne* n ja zelo različna. Znano pravilo pravi, da kosi travo in deteljo, ko je v polnem cvetju. Težko pa se je s tem pravilom strinjati in se po njem ravnati vsled te* ga, ker ne cvete.jo vse rastline istočasno. Ko ena rastlina šele začne cvesti. je druga že odcvetela in nieno steblo olesenelo ter radi tega tudi že izgubilo Večji del
svoje redilnosti. Ako čakamo, da pride večina rastlin v polno cvetje, lahko re* čemo, dia je del sena tudi že izgubil na svoji krmski vrednosti. Kakor hitro namreč se napravi seme, se izgubi listje, ki je za krmo največ vredno. Če pa zgo* daj pokosimo travo, torej ob začetku cvetja, dobimo sicer manj sena, toda na* videzna izguba se izenači z boljšo' kakovostjo sena. Z zgodnjo košnjo dobimo nežnejšo, mehkejšo in obenem redilnej; šo krmo. Takšno seno vpliva ugodno zlasti na mlečnaste živine. Seno je bolj mehko, živali ga raje žrejo. Zategadelj odtehta boljša izraba in višje izkorišča* nje sena po živalih popolnoma vso izgu« bo na množini sena, ki jo utrpimo vsled zgodnje in pravočasne košnje. Zgodnja prva košnja je tudi za drugo košnjo u-godnejša nego pozna, ker zgodaj poko* šena trava bolj hitro požene in izpodra* se, nego pa trava, ki se je posušila na steblu in odmrla pred košnjo. To velja posebno za travnike, ki so močno pora* ščeni tudi z deteljo.
oooooooo^^ooooooooooooonooooooooc^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^vjooooooon
Gospodarski koledar jj ||| |
<30000000000cxxxxxi0000000ci0000000000000000000000000<xxxxxx50000000000000000000cxxxx)000000000000000000000cxx)000000000<x>000000000
JUNIJ,
Poljedelstvo. — Tudi mesec maj ni bil nič kaj ugoden za njivsko obdelo* vanje. Mnoge setve so se izvršile z veliš ko silo. Posebno se je zakasnela turšična setev. Kdor je okopavinam premalo gno; ji! s hlevskim gnojem, jim lahko pomaga o priliki okopayanja in osipanja s čilskim solitrom. Proti koncu junija se navadno prične z žetvijo ječmena. Ko se ječmen odžanje, je treba takoj preorati stmišče. Za ječmenom lahko poseješ ajdo ali re= po. Ob stalno lepem in toplem vremenu bo tudi zgodnji krompir dorastel toli* ko, da ga boš lahko zadnje dni junija izkopaval. Ker puščajo ponekod tudi zgodnji krompir za seme. ie potrebno, da ostane za seme namenjeni krompir v zemlji toliko časa, da popolnoma dozori in se._ ako le mogoče, na steblu posuši.
Šele na to ga je ob suhem vremenu spraviti iz njive in ga hraniti v hladnem in suhem prostoru. Za zgodnjim krompirjem se lahko seje činkvantin, repa, ajda ali pa se posadijo krmska pesa in vrzote. Tudi turšico, namenjeno za zeleno krmo, se lahko seje po zgodnjem krompirju. Da se obvaruje pozni krompir pred bo* leznimi na listju, je dobro, da ga po* škropiš z enako raztopino modre galice in apna, kakoršna se rabi za škropljenje trt proti peronospori. Kdor zapazi na krompirju ali na kakšni drugi njivski rastlini kakšno bolezen, ki je ne pozna, naj prinese ali dopošlje par bolnih rast* lin kmetijskemu društvu v Gorici, da se ugotovi bolezen. Z vsemi njivskimi deli se je treba čimbolj požuriti in dokončati, da ostane čimveč časa za košnjo.
Živinoreja: Glede zelenega krmlje-
nja goveje živine velja isto,'kar za maj. Pri krmljenju mlečnih krav je treba po s scbno paziti, da dobivajo zeleno krmo enakomerno in redno, da se ohranijo mlečne. 1 eleta, ki so se skotila pozimi in spomladi krmiš najbolje, ako jim po-kladaš dobro seno in močna krmila (ovsen zdrob, orehove tropine). Puščaj jih pridno v tekališče blizu hleva. — Junij spada med vroče poletne mesece. Skrbi za hlad v hlevu in varuj živali pred nadležnimi muhami. Živino pasi le proti večeru in v zgodnjih jutranjih urah. Po hrbtni koži goveje živine, ki hodi redno na pašo, opazujemo spomladi in poleti polno izbočenih mest. V teh izbočenih mestih hrbtne kože so ogrci govejega zolja ali obada, kateri zelo nadlegujejo v svojem razvoju in pozneje kot obadi uboge živali. Ogrce je treba radi tega odstraniti izpod kože z iztiskovanjem. — Prašiči morajo imeti v vročem poletnem času senčno tekališče, kjer se po možs nosti lahko tudi kopljejo v hladni vodi. Ne sme manjkati prašičem tudi dobra pitna voda v koritu, da si lahko gasijo žejo vsak čas. Pazimo strogo na snaž? nost posode za krmo in na snažnost ko* rita pa tudi na vsestransko cnago v svinjaku, da obvarujemo (prašiče pred kužnimi boleznimi.
Travništvo: V juniju se kosijo pred vsem vsi oni travniki, ki nam dajejo drugo in tretjo košnjo. Da dobimo dobro seno, je treba, da travnike pravo* časno kosimo (čitaj članek: »Kosite pra* vočasno«) in da imamo ugodlno vreme za sušenje. Slabo posušeno seno je treba spravljati previdno, da se ne ugreje in uname. Tudi po dežju premočenemu senu preti nevarnost, da .začne plesniti. Takšno seno je umestno posoliti s soljo (na 100 kg sena — x/4 kg soli). Takoj po košnji se lahko poliva po travnikih gnoj* niča. Tudi umetna gnojila se lahko trosijo po ravno pokošenih travnikih.
Čebelarstvo: Vreme je letos še ved* no deževno in čebele donosijo le malo
135
medu. V takem letu ni rojev in ne meda. Kasni roji so malo vredni in čebelar naj* boljše stori, da jih prepreči. Ko se čebele pripravljajo na rojenje, bodi vedno z enim očesom v čebelnjaku, da ti roj ne ubeži. Prvci niso tako nevarni, ali druž* ci, ki imajo mlado matico, kaj radi od* jadrajo. Roje, ki so se vsedli nizko, lahko otreseš naravnost v panj, roje v viši* ni pa v majhen zabojček. Želo priporoč* Ijivo je namazati panj, ali zabojček s srčnim zeljem (melisa). Duh tega zelišča če* belam ugaja; roj kaj rad zleze v posodo, ki diši po tem zelišču. Ko je večina čebel v zabojčku, ali panju, pusti ga za nekaj časa na mestu, kjer si roj ujel in vse čebele se bodo zbrale v njem. Pustiti za* bojček na temi mestu do večera, ni pripo* ročljivo, ker je pretresen je čebel v panj šele zvečer težje. Tedaj jih pretresanje razburi in rade pikajo, dočim so takoj po rojenju še vse v ognju nagona za rojenje in ne pikajo tako. Ako pričakuješ roj ne drži križem rok, ampak pripravi panj za nje. V razmerju z velikostjo roja, opremi ga s 5 do 7 okvir ji. Nikakor ne stavi vseh okvirjev v panj. ker čebele bi po* tem delale na vsih okvirjih, ali izdelale ne bi nobenega popolno. Če nimaš dovolj umetnega satovja, pa samo Vr satnice. ker roj že tako in tako ne bo gradil trotovih celic. Če pa nimaš prav nič umet* nega satovja, pa opremi okvirje s za* četki satovja. Malokateri čebelar bo tako srečen, da bo že v tem mesecu trčal med in zato bodemo o tem delu poročali v prihodnjem mesecu.
Vinogradništvo: V tem mesecu ie v vinogradu polno dela. Najvažnejši opra* vili v tem mesecu sta škropljenje in žveplan j e. Obe sta neob hodno potrebni.. Izvršiti ju moramo v vsakem času, ne glede nato, če je morda trta v cvetu. Če opazite molje v zarodu, pridajte brozgi za škropljenje tudi svinčeni arzen j at. (O uporabi in korištnosti tega sredstva naj* dete v tej številki članek.) V juniju je potrebno tudi povezati mladje, da ga ve-
ter ne polomi. Za vezanje je rabiti ličje, ali male bekce. Ob priliki povezovanja omandamo tudi nerodovitne poganjke. Omandane poganjke polagamo lahko ži* vini. Ohilo vlage v letošnji pomladi je gotovo pospešilo raščo plevela po vino*-gradih, zato ga bo treba opleti. Vsled le* tošnje obilne vlage, bo letos mnogo trt, zlasti v ilovnatih tleh, trpelo na bledici. Poskusimo jim pomagati s tem. da nos trosimo k vsaki trti V2 kg zelene (železne) galice, ki ie mnogo cenejša, kakor modra galica. Druga dela v vinogradu so: zeleno cepljenje, pobiranie majskega hrošča in zatiranje trtjonov.
Kletarstvo: Kdor še ni pretočil v drugič svojega vina, je zadnji čas, da to stori. V tem mesecu nostane v kleteh toplo in vina se bodo rada začela kvas riti. Da to preprečiš, stori vse, kar r,,'< -prečuje bolezen vina. Klet torej drži do« bro zaprto, snažno ih zažgi po letu več* krat malo žvepla v njej. Sodi naj bodo vedno polni in zato zalivaj vsak teden. Za zalivanje rabi le dobro, čisto in zdravo vino. V vino deni vsak drugi mesec V2 dkg kalcijumsulfita na vsak hi vina. To sredstvo je zelo priporočljivo in ko* ristno, ker brani vino proti vsem bolez* nim. Tudi na prazne sode ne pozabi, ter zadimi jih po gosto. V to svrho rabi le trakce, ali pa kolačke na azbestu.
Sadjarstvo: V tem mesecu dozorijo črešnje. Lepe črešnje se bodo vedno lah* ko prodale, le žalibog, da je obiranje to*. liko zamudno. Ko obiraš črešnje, ne hodi na drevo z okovanimi čevlji, ker to zelo škodi drevju. Na mladih črešnjah
in zlasti pa na breskvah je videti mnogo listnih uši in mravelj. Proti tej golazni je najbolj učinkovito škropljenje s kvasi* jo. K vasi j a so lesene trske od nekega drevesa v Avstraliji. Teh trsk je potrebno 5 kg na 100 l vode. Tekočino na* praviš tako*le: Vzemi 20 1 vode in deni v to vodo močiti 5 kg trsk in jih pusti v nji dva dni. Konečno odlij tekočino od trsk, dodaj še 80 l mrzle čiste vode. S to tekočino potem poškropi drevesa, da bo teklo od njih. Na črešnjah in na drugih sadnih drevesih, je opažati razne gosenice, ki žro listje in molje, ki kvarijo sad in ga napravijo črvivega. Proti tej golaž* ni škropi s V2 odstotno raztopino svinčenega arzen j ata v vodi.
Vrtnarstvo: Ko postanejo proste one lehe, na katerih si pridelal zgodnji grah, zgodnje zelje, solato, česen, zgodnji krompir in prve kolerabe, jih ob-sadi z zeleno, čebulo, poletno endivijo, fižalom, repo, vrzotami, zeljem, pozni* mi paradižniki in jesenskim karfijolom. (Šle vedno se lahko seiieio /vrzote, na* vadni redič, rdeči redič, zimski karfijol, pozni brokol, jesenska in zimska endivija, zimska redkev. V slučaju suše zalivaj zelenjavo ob solnčnem zatonu raje bolj poredkoma, toda takrat izdatno in dobro. Za seme pusti solato, ki ima največjo in najbolj trdo glavo in gre najpozneje v seme. Vsako za seme od* brano solato zaznamuj s količem. Prive* zuj kumare in paradižnike in poškropi jih nekolikokrat z raztopino modre gar-lice in apna proti smodu. Če je vrt do* ber, ti ne bo manjkalo zelenjave.
Vprašanja in
10OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOO cx>ooooob
odgovori
Št. 39. — V. F. K. — Vi pišete: Ka* tere kokoši so najboljše za koklje?
Odgovor: Za koklje izberite le take starejše kokoši, ki so mirne, lepo rašče-ne in dobro operjene. Mlade, boječe in razburljive kokoši lahko pokvarijo celo gnezdo Najboljša koklja je brezdvom* no puranka, ki rada sedi. Ob sebi je ra-
zumljivo, da mora biti koklja brez go* lažni.
Št. 40. — R. J. V. — Vi pišete: Slišala sem, da se more na luči ugotoviti, koliko je jajce staro. Ali je to res? Kako se poizkus napravi, in kako se izpoz* naj o gnila jajca?
Odgovor; To je jako priprost o-
praVek. Držite' jajce proti luči in obsen* čite ga od zgoraj z roko. Če je jajce sveže, ie najsvetlejše v sredini, starejša jajca pa so proti koncu svetlejša. Po starosti jajca je opaziti v njem več ali manj omejene madeže. Čim starejše je jajce, tem več madežev je v njem. Po= kvariena jajca so popolnoma temna.
Št, 41. — D. V. G. — Vi prašate: K,edaj naj se dodaj e živini klajno apno?
Odgovor: Potreba klajnega apna je odvisna od krme, ki jo živina dobiva. Ako vsebujejo krmila že sama dovolj fosforovega kislega apna (zdrob žita in stročnih pridelkov), ni sploh potrebno klajno apno- Drugo je pri krmilih, o katerih vemo, da vsebujejo le malo apna. V takem slučaju je brezdvomno potreb* no klajno apno, ako hočemo, da bo živina uspevala.
Št. 42. — K. A. Oj— Vi pišete: Krava je skotila dvojčke ženskega g spola. Sta li isti dobri za pleme ali ne, ker sem namenjen ju obdržati. Ali mi to odsvetujete? Nekateri pravijo, da niso za ple* me, ker se ne ubrejijo.
Odgovor: Ni priporočljivo obdržati za pleme dvojčkov. Običajno je pri dvoj* čkih ženskega spola, da imata spolovila slabo razvita, vsled česar je poznejša oplemenitev skoro neverjetna. Mi Vam rejo dvojčkov odsvetujemo. Enako ve* Ija tudi za dvojčke moškega spola. — ic.
§t 43' _ F. J. P. — Vi pišete: Glede občinske davščine na živino trdi naše županstvo, da se lahko obdači vsa živi* na, tako tudi teleta do enega leta. Pritožil sem se na starešinstvo, a mi je bila pritožba zavrnjena z gorenjo utemeljitvijo.
Odgovor: Naše navodilo glede dav* Ščine na živino je popolnoma točno. Res je sicer, da je’izdan' za Furlansko Pokrajino nov pravilnik za uvajanje ob* činskega davka na živino, ali tudi v tem ni niičesar izpremenjenega glede staro* sti, do katere je živina davščine prosta. Merodajen za Vas pa je v prvi vrsti pravilnik, ki velja za Vašo občino in te* ga si morate natančno ogledati. Najboljše bo, da nam pošljete r.-mis Vaše pri*
tožbe na starešinstvo in prepis tozadev* ne rešitve, ki ste jo dobili od županstva na Vašo pritožbo ter tudi. če Vam je le mogoče, prepis ali ert izvod občinskega pravilnika, ki velja v Vaši občini glede uvajanja davščine na živino. Mi Vam nato sestavimo, kar bo potrebno, da pridete do pravice. — Omenjamo, da niso v zmislu pravilnika za Furlansko pokrajino podvrženi obdavčenju:	a)
konji do treh let; b) osli in mezgi do dveh let; c) teleta do enega leta staro: sti; d) jagnjeta in kozlički do 6 me* secev. — G.
Št. 44. — Vprašalec iz Pazina: Kada se sije i kako se goji komorač (koromač?) Je li to enoletna ali dVoletna rast* lina?
Odgovor: Če smo Vas prav razu* melj, želhe pojasnil o Bolonjskem komo* raču. Ta je pritlikava rastlina s čebulasto korenino, kj se običajno seje na vrtu, in je v kuhinji jako uporabna,. Uspeva do* bro v mokri, rahli mastni in vlažni zemlji, ki ima gorko lego. Napravijo naj se gredice, ki naj se dobro prekopljejo in pognojijo s teračem. Seje se komorač v času od decembra do augusta v vrstah 30 epi vsaksebi. Zalivati ga je treba, ko so rastlinice 4 cm visoke, potem se oko* pa in zredči v vrstah, tako da so posa* mezne rastline 15 cm narazen. Treba d-' komorač večkrat zalijemo, semtertja okopamo in mu pognojimo s kurjaki. Prve pridelke dobimo avgusta in potem dalje skozi celo zimo.
II. Za Ajbo je železniška postaia Kanal (Canale).
Št. 45. — G. A. V. — Vi prašate: Imam krog 50 kg surovegag masla, ki bi ga rada ohranila v svežem stanju do avgusta. Kako naj ravnam z njim? V kakšni posodi in v kakšnih prostorih naj ga hranim?
Odgovor: Skušati ohraniti navedeno množino surovega masla do avgusta v svežem stanju bi bilo za ta čas brezpomembno in negospodinjsko. Ako res rabite avgusta sveže maslo, storite naj* bolje, da maslo sedaj prodate in si ko* ne c julija nabavite drugo maslo enake
kakovosti, ker pri normalnih razmerah je pričakovati, da ga dobite takrat le malo ali pa tudi nič dražje nego danes.
46. — H. A. V. — Vi pišete: Neko podjetje hoče čez moje zemljišče napeljati električni tok. Ali se morem temu upirati?
Odgovor: Lastnik zemljišča ne more preprečiti gradnje električne napeljave čez svoj svet, ako podjetje dokaže, da je prehod čez dotiono zemljišče naj s primernejši in tudi najmanj škodljiv za uporabljeni svet. Tako določa zakon o gradnji električnih daljnovodov. Seveda Vam pritiče za to primerna odškodnina, ki jo tudi zakon določa.
Št. 47. — B. J. iz P. — Vi vprašate: Imam prašiča, ki ima grdo razvado, da žre lastno blato. Kako naj žival odvadim tega početja?
Odgovor: Taki slučaji se večkrat po* javjajo pri živini, ki se drži v zaprtih hlevih in značijo, da žival ne dobiva za* dostne hrane o pravem času, vsled eetsar
si skuša na drugi način utešiti glad in pa* de potem v razvado, čez katero se Vi pri* tožujete. Da odpravite to grdo razvado, morate v prvi vrsti izboljšati živali hra* no, da ne bo siljena iskati drugod utehne želodcu, potem pa očistite hlev dvaJkrat ali trikrat dnevno vseh odpadkov. Če bi to ne pomagalo, oblijte odpadke s petro* lejem, s kreolinom ali kako drugo smrde* čo tekočino. Mogoče s tem dosežete vspoh, A.
Št. 48. — B, L. iz B. — Vi pišete: Ko* Hko detelje (suhe) je mogoče pridelati na enem hektarju zemljišča v enem letu na gričastem svetu v mokri zemlji?
Odgovor: Pridelek detelje se čudino menja v označenem svetu, kakor je pač narava in lega zemljišča, deževne raz* mere, večja ali manjša skrb pri ob delo* vanju. Po približni cenitvi bi moral dati en hektar zemljišča, pravilno obdelova* nega in zadostno gnojenega, 70 do 80 stotov na leto. Poskuse pa si lahko napravi vsakdo' sam.
OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO 0OOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO 'JOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO30000000ooooooooo
ilill	Tržni p r e o 1 e d
g feete g	. y fe/iiio} g
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO000000000000000030000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO
Tomaževa žlindra. — Cena žlindri ni še določena. V meri z velikim povpraševunjem rastejo cene. Isto se predvideva za kalijevo sol. Oni, ki še pravočasno javijo za žlindro pri Slov. kmetijskem društvu, jim bo mogoče doseči ugodne cene. Opozarjamo pa že danes naše kmetovalce, naj bodo pri nakupu žlindre jako previdni.
Čilski soliter. — Cena pristnemu blagu z jamstvom 180 L za 100 kg. Pri solitru je treba pa* žiti. Opaža se, da prihaja na trg manjvredno blago, pomešano z navadno morsko soljo In drugimi ničvrednimi snovmi.
Modra galica 98/99% nazionale. — Popra-ševanje narašča in z njim v zvezi se opaža dvig cene. Zajamčeno blago prodaja Kmetijsko društvo v Gorici na drobno L .268, na debelo po dogovoru.
Žveplo ventilirano »Abbany» najboljše vrste. Radi pičlih zalog na svetovnem trgu in. radi velikega povpraševanja se cena polagoma dviga. Cena 120 L na drobno, na debelo po dogo-
Orehove tropine zmlete v vrečah po 100 kg zajamčenih 52% beljakovine in toišče. Cepa na drobno 150 L za 100 kg; na debelo po dogovoril. V primeri z otrobi so tropine najcenejša krma. Povpraševanje po njih narašča.
Kmetijsko orodje. —Cene se dvigajo in sicer pri posameznem orodju okrog 30 L. Dvig cen povzroča zadnji povišek vozarine za 30%.
Vino. — Radi negotovega vremena cena vinu je precej stalna. Koj ko se spremeni vreme, bo mogoče določiti ceno. Radi deževnega vremena in sopare napada peronospora trte še precej močno, kar bo vplivalo na bodočo ceno.
Svilodi. — Radi precej mrzlega in deževnega vremena se trg svilodov še ni razvil. Občuti se splošno pomanjkanje murvinega listja. Predvideva se visoka cena svilodom. Na trgih v notranjosti države se giblje cena okrog 24 do 25 lir za kg. Pri nas bo cena višja. Previdnost!
Krma. — Radi nastopa lepega vremena se predvideva padec cen senu.
voru.
I000000000000000000000000cxxxxxx30cxxxxx5000000000000000000000000000000000000000cxx5000000000<xx)000000000000000000000000
Gospodarski drobiž
Nagrada za vzorne hleve in svinjake. — Natečaj za te nagrade bo kmalu razpisan. V poištev pridejo sedaj kraji goriškcga političnega okraje in občine bivšega idrijskega političnega okraja. Določenih je v to svrho skupno 25.000 lir. Najvišja nagrada bo znašala 1500 lir, najnižja 300 lir. V prihodnji številki bo* mo o tem obširneje poročali.
Tečaj za cepljen je v zeleno, o katerem smo poročali v zadnji številki, je dobro uspel. Prvi dan je bilo krog šest« deset kmečkih fantov navzočih, drugi dan krog trideset, ki so z zanimanjem sledili navodilom o zelenem cepljenju. — Vinorejski in sadjerejski oddelek po« krajinskega kmetijskega urada v Gorici si je s tem pridobil novih zaslug.
Italijanskosavstrijski dogovor glede zasebnih zavarovalnic. — Kljub ponovnim pospešnicam ni še bil odobren do« govor glede zasebnih zavarovalnic med našo državo in Nemško Avstrijo. Po« treba po tem dogovoru pa je velika. Na ponovijo posredovanje tržaške obrtne zbornice je ministrstvo zunanjih zadev odgovorilo, da so tozadevna pogajanja med obema državama že v teku in da zastavi vse sile za skorajšnjo končno rešitev te zadeve.
Izpili za vodstvo parnih kotlov se bodo vršili v Trstu. Pričetek dne 22. ju« nija 1925. Več o tem v uradnem listu «Osservatore Triestino» z dne 6. maja 1925 št. 97.	1	1 . '
Nemški bankovci se odtegnejo iz prometa, — Z dnem 5. junija 1925 odtegne nemška državna banka vse ban« kovce iz prometa, ki so bili izdani pred 11. oktobra 1924 Po tem roku izgubijo ti bankovci vsako vrednost.
Uvedba dopolnilnega davka, ki je stopila v veljavo s 1. januarja 1925, je vzbudila med kmetijskimi udruženji dr« žaVe hud odpor. Na posebnem v to svrho sklicanem zborovanju so razni ugled« ni in uplivni voditelji kmetijskih organi-
zacij iznesli v javnost mnogo upraviče« nih pritožb, ki so deloma že rodile svoj uspeh. Povišek zemljiškega donosa, ki je bil prvotno določen na 400%, se je znu žal na 300% in davek se prične pobirati še le s 1. julija 1925, tako da bodo davkoplačevalci plačali letos le polovico dolo« čene svote. Mnogo, premnogo zahtev pa je ostalo glas upijočega v puščavi.
Važnost umnega kmetovanja je prav zadnja vojna pokazala, v pravi veljavi. Zanemarjeno kmetijsko šolstvo se je začelo prav ceniti. Kar se je prej zane* marilo. se je hotelo hitro nadomestiti. A naglica ni nikjer prida. Danes prihajajo merodajne osebnosti že do prepričanja; da poljedelec ne more biti istočasno ke« mičar, raStlinoslovec, živinoslovec, itd. temveč le oseba, ki nraktično uporablja kar je znanost dognala glede poljedelstva. Ni treba, da poljedelec pozna na« tančno vse vede, kakor kak strokovnjak, poznati pa mora temeljne nauke in ono, kar rabi pri svojem poslu. Izšolan poljedelec naj bo zmožen voditi in u« pravljati kmetijsko gospodarstvo. In če se je tega v šoli naučil, ima zadosti... V tej smeri so začeli sedaj v Ameriki pre« urejevati kmetijsko strokovno šolstvo.
Italijanski poljedelci pri Čehih. — Dne 17. maja 1925. je odšla večja skupina italijanskih poljedelcev na Češko, kjer ostanejo do 29. maja. V tej dobi si ogledajo vse, kar so Čehi vstvarili za povzdigo poljedelstva v lastni državi.
Letošnji velesejm v Ljubljani se bo vršil v dobi od 29. avgusta do 8. septerm bra. Po osvoboditvi je Slovenija priredila že štiri take sejme, ki so vsi dobro u« speli. Letošnji sejm je peti; obeta preko? siti vse prejšnje.
Istra ni malarična. — Proglasitev velike večine Istre za malarično je povzročila v inozem. časopisju boj proti posečanju istrskih morskih kopališč. Ta boj bi znal prizadetim krajem hudo škodovati. Vlada je to uvidela, in je prekli«
cak svoj prvotni ukrep. V novem odlo* ku pravi, da je le malo krajev v Istri ma-laričnih. Ali je s tem utis prvega ukrepa popolnoma izbrisan? Dvomimo. Tudi iz tega primera vidimo, da je treba pri od* redbah, ki se nanašajo na nove pokrajine, resne predpriprave za njih izdelavo, drugače nastaja brezpotrebno gospodar? ska škoda v prvi vrsti za naše kraje in potem tudi za vso državo.
Poraba vina v Sloveniji. ■— Lanskega leta so popili v Sloveniji 382.000 hi vina; od tega v Ljubljani sami 60.000 hi. v ljubljanski veliki županiji pa 218.000 hi. — Dobro ga žehtajo!
Pokrajinski kmetijski sveti se v kratkem ustanovijo v 22 pokrajinah. Merodajni einitelji pričakujejo od njih
'M, M Klančič Anton -
Na svojem prijaznem domu v Pod« gori pri Gorici je dne 20. maja 1925 praznoval g. Anton Klančič osemdeset« letnico svojega rojstva. Mož je tekom dolge dobe pred vojno zavzemal odlično mesto med goriškimi Slovenci, ki so mu poverjali letom za letom zaupna mesta. Bil je dolgo vrsto let deželni poslanec, namestnik deželnega odbornika in nekaj časa tudi deželni odbornik. V tej lastnosti se je pod vodstvom blagopokoj« nega dr. Antona Gregorčiča živo zavze* mal za dobrobit in gospodarski procvit slovenskega dela dežele. Kot dolgoletni član in večletni predsednik cestnega odbora za goriško okolico si je iztekel čbilo zaslug za ureditev starih okrajnih cest in gradnjo nekaterih novih. Posebno Brda mu morajo biti v tem oziru hvaležna.
novega razmaha italijanskega kmetij* stva. Naj bi bilo tako !
Brezposelnost se manjša po uradnih poročilih. V letu 1921 je znašalo srednje število brezposelnih 431.520; v letu 1924 je znašalo najvišje število 252.995; kon? cem februarja 1925 pa 156.659.
Izvoz krompirja na Češko je vsled ukrepov češko-slovaške vlade omejen, odnosno skoraj onemogočen. Vsled pri? zadevanja prizadetih krogov je ministrstvo za narodno gospodarstvo v Rimu pooblastilo posebnega zastopnika, s se* dežem v Trstu za območje Julijske kra* jine, ki sme izdajati potrdila, da je krompir, ki je namenjen za (izvoz na Češko, nridelek naših krajev. Naslov zastopni* ka: Delegato per la fUopatologia — Trst.
osemdesetletnik. ^ ^
Bil je nepretrgoma skozi 47 let župan in tajnik podgorske občine. Od tega mesta se je prostovoljno umaknil leta 1919, a^ je še danes član podgorskega starešinstva. Razvoj in silen napredek Podgore je tesno združen s Klančičevim imenom. Viden izraz globokega spoštovanja, ki ga uživa med svojimi soobčani, je krasna diploma, ki mu jo je ob tej priliki poklonilo sedanje zastopstvo občine Podgora
Klančič je sodelaval tudi z vso vnemo pri ustanovitvi Slovenskega kme® tijskega društva v Gorici, ki mu je bil do zadnjega časa delaven odbornik.
Neštetim častitkam ki so mu došle ob praznovanju osemdesetletnice, se pridružuje tudi naš list z željo, naj ga Bog obrani še mnogo let v sedanji čilosti in svežosti.

SPORED IZLETA V MASSOLOMBARDO.
Odhod iz Gorice dne 27. junija. V nedeljo 28. junija odhod iž Lugo V Massolombardo. ogledovanje raznih sadovnjakov. Po kosilu ogledovanje sadovnjakov in potem odhod v Imolo, kjer je ob 20. uri skupna večerja. — V pondeljek 29. junija obisk pri g. Righi in odhod v Monticino, kjer so najvzornejši sadovnjaki, potem ogled črešnjevih nasadov v Ceseni, obisk kmetijske šole »kralja
Filipa« v Montale. ogled izvozne zadruge kmetijskih pridelkov in zadruge kmetijskih obrti. Zvečer odhod v Gorico. — Prijave sprejema kmetijski urad v Gorici, kakor tudi naše uredništvo. — Število udeležencev je določeno na 60 oseb. Zagotovljena je znižana cena po železnici. Prijavniki bodo o nadaljnem pravočasno obveščeni pismenim potom. —• (Poročilo smo dobili v zadnjem trenotku, ko je bil list že v stroju.)
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (30.—V.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.