MlM ir. :.,l.,t.
„M» i" "•'J*,1 M:m
url  U--t lH»llj:l«JA M
EaMSiwlrt*Ml- - k
,.....I 1M« ..•».,- .
', ,,i,t i«u . i .. .
|»0 |»0*ti
h tj. Uto 10 iri. - k M p..l lrt» . 6 .. — , , gtrl Ma I n M ,
t ...Ir.i-tv.. in ..i.r^vi.i-tv.
,, M italMM trgi
|.liU) ">*
:—;t.
V Mariboru 30. JulJJa 18GH.
O/n,en i lit :
Z.i navadu.. «lrpntu)>ii't v rit«> *f plii'njp s n kr., jf h«' natisu« Ikrat, kr. «'« M Inka ikral, 4 kr. c« M Utka Škrat
\ •*.■'•>   pisrilf lik*" 1H  pl (.'■!!
j »jo po prottoru.
Za vsik t i m-k j« plakati kulrk litrmnMj) r.i 30 k
ll.iknpisi Hti M »racaj... Hnpi-i Maj M hla(.iml|ii.i franknjrjtj.
To6t\j I.
Rešitev zastavico.
ii.
Iz Dolenje Kranjske. P.
Ako slovenski poslanci ne bi bili Benstove hvale preveč obrajtali, bogme! ne bi bili v „neustavni" reichsrath šli, v njem za dualizem glasovali in pripomogli, da se j« razparanje avstrijskega cesarstva na dve državi — v eni z nemško nadvlado in vso težo državnega dolga in deficita, v drugi z magjarsko nadvlado in takimi predpravicami, ktere jej ne gredo po naravi nQ po postavi — uresničilo?! Le iz podpiranja dualizma izvira tedaj hvala ni plača slovenskih poslancev in kranjskega dež. zbora. Iz ravno tega studenca izvira pa tudi to, da se ne samo znani trije fajrao-
itri, ampak vsi narodni volilci pohvaljenega tega zbora, da 16 sploh vsi Slovenci in Slovani, kterim ni dejanje in ravnanje slovenskih poslancev po vo lji, kakor tudi tisti, kteri sicer Tomana in njegovih tovaršev Še ne obsojajo, pa vendar niso njim enako z r a v n o p ra v n o s t j o na papirji zadovoljni, od vlade in njenih organov pisano gledajo, prezirajo ali pokore. Resnica te trditve je tako očitna, da se mi skoro povse nepotrebno zdi dokazovati jo , in da je čudno čudo od časnika , kteri se hvali, da čitateljem svojim ,,vse zrelo in dobro pretehtano prinese, ker le enkrat na teden izhaja", pa vendar to jasno stvar kakor Rog ve kako težko zastavico svojim Čitateljem predlaga. — „Novice", ki so — ni še dolgo od tega — trdile, da jim v vseh 25 letih, od kar izhajajo, še nikdar ni bilo nič prekli-covati treba, se gotovo še dobro spominjajo, kako so v svojem drugem listu lanskega leta zarad novih volitev V deželni zbor med drugim tudi to le pisale: „Te volitve so za našo deželo, za naš narod in za celo cesarstvo neizrečeno važne . . . Zdaj se ima odločiti: ali dobimo ustavo, ki daje vsem narodom enake svobode in enake pravice, ali da obvelja dualizein, ki nam grozi državo na dvoje razcepiti, ter nas Slovane nemški iu magjarski sili podvreči . . . Ne pergamenti starodavnih zgodovinskih pravic, ne dosedanje narodne supremacije morejo pravo biti dandenes v taki državi, kteru obsega toliko različnih narodov, ampak pred vsem pravica vsaki narodnosti, to je pravo avstrijsko Kdor želi svobodo osebi, mora želeti tudi svobodo narodom , kajti narod je skupščina oseb. Ravnopravnost narodov vseh: to je ideja, ki nadvladuje danes svet. „In hoc signo vinces. Avstrija!" Tako so pisale še lansko leto naše takrat zares še vse časti in hvale vredne „Novice" ; tako so pisali tudi vsi drugi slovenski listi; bili smo, kakor so bratje Čehi še dandenes , popolnoma složni, enega srca in enega duha vsi Slovenci od Mure do Adrije in zarad tega smo bili nekako srečni in ponosni v sredi krivice in trpljenja. Da so „Novice" res pravo zadele bile, pokazalo se je sijajno pri volitvah, ko smo s toliko navdušenostjo vsemu strahovitemu nasprotovanju vkljub povsod skoro enoglasno slovenske i'c d o ral i s t i č ne kandidate v deželni zbor volili, ktere nam so „Novice" po narodnem volilnem od boru priporočile kot „poštene, trdnega značaja, rodoljubne, izvedene, neodvisne in srčno možje, ki se ne boje nobene zamere, ki se upajo resnico vsakemu, tedaj tudi vladi v obraz povedati".
Ko so nam „Novice" po slavni volitveni zmagi veseli glas prinesle,
da se je (dne 15. iebr. pr. 1.) zbor slovanskih iederalistov Čehov, Poljakov njega zida.
in Slovencev na Dunaji sešel in se po posvetovanji, ktere je od 10. ure dopoldne do 4. popoldne trajalo ,,v popolni slogi in globoki zavesti solidarnosti slovanske razšel", smo mislili, da smo nepremagljivi v svetem boji za „vseui narodom enaka bremena, vsem enake pravice'1. Do grla smo bili žo siti krivice, ki se je godila vsem Slovanom, zlasti pa prav očitno Slovencem na Kranjskem. V Svajci bivajo trije narodi, Francozi, Nemci in Italijani, ki zmiraj v lepem miru med seboj žive in nič prepira zarad jezika in narodnosti ne poznajo, ker drug druzega ne zatira in podse ne spravlja, ampak ga spoštuje ko ravnopravnega brata. Pri nas na Kranjskem — ako Kočovarje izvzamemo, kterim se nemščina v šoli. cerkvi in uradu še nikdar kratila m — ne poznamo dveh narodov, ampak razen Kočevarjev živi po vsej deželi od kraja do kraja le narod slovenski, ki gotovo zasluži, da bi se na njega vsaj toliko ozira imelo, vsaj toliko pravice mu skazovaio, ko Kočevarjem. Ali to se žalibogl ne godi, marveč peščica Nemcev prišedših v našo deželo, ktera je, kakor se je pri volitvah v deželni zbor pokazalo, z domačimi nem-škutarji vred zelo majhna, zlasti Če se odšteje število uradnikov, ki so nu više povelje, nekteri tudi zoper svoje lastno prepričanje za nasprotnike glasovali, ta peščica obnaša se — ne ko Slovenci v nemškem Gradca ali Čehi na Dunaji — ampak ko drug narod na Kranjskem in zahteva ne le ravnopravnost s slovenskim ljudstvom, ampak imeti hoče tudi vlado dežele izključ-Ijivo le v svojih rokah in kar je še najhuje — imeti hoče čisto nemško vlado čez slovensko ljudstvo. Tega narobesveta, te sramotne podložnosti in sužnosti naroda slovenskega bili smo že do kraja siti, zatorej ni čuda, da smo sc pri volitvah tako hrabro držali in da smo po sijajnih volitvenih zmagah na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem, ko smo vrh tega še zvedeli, da so naši slovenski vodniki enega srca in enega duha s češkimi slavnimi prvaki in ko se narodnjak dr. Klun tudi izgube svoje mastne službe, ktera inu se je zarad poslanstva odvzela, celo nič prestrašil ni, rekoč, da „v prid in blagor domovini mora biti voljan vsak rojak, ako je treba, tudi še več položiti na daril-nik ljubljene očetnjave, kakor pa le službo" ni čuda, pravim, da smo se po vsem tem v veseli nadi in sladkem trdem zaupanji zibali, da se je vendar enkrat približal dolgo zaželeni zlati čas, ko bomo pod eno deželno vlado zedinjeni Slovenci rešeni tisočletne krivice, da bomo — izkopavši se izpod tujčeve pete — postali gospodje v svoji deželi, kakor so Nemci v svoji, Italijani v svoji, Magjari v svoji in vsak narod, ki ni suženj družili, v svoji. Mislili smo, da se je približal in napočil rešitve dan, v kterem se rodoljubje in narodnosti svobodno razvitje, ki ni le Nemcu, Italijanu in Magjaru, nego vsakemu narodu, ki ima kaj ponosa, sveta in naravna stvar, tudi nam vselej zvestim in lojalnim Slovencem v pregreho več štelo ne bode. — Kmalu so je pokazalo, da naše zaupanje ni prazno bilo. Iz Dunaja začela je namreč kar na enkrat strašna dualistična sapa pihati, toda naš deželni zbor ostal je stanoviten ko skala, in raji se je dal razpustiti, ko da bi plašč po dualističuem vetru zasukal in brez adreso v „neustaven" dtialističcn reichsrath se podal. „Slava, slava! našemu dež. zboru, slava poslancem našim" je takrat donelo od vseh krajev; „to so možaki, to so korenjaki, da smo lahko ž njimi ponosni! Živili poslanci slovenski! Enoglasno jih hočemo zopet voliti!" Tako je razumno ljudstvo naše po razpuščenji dež. zbora Kranjskega povsod govorilo in kmalu tudi v dejanji  pokazalo, da ne zida na pesek,  kdor na
Listek,
Poglavje o srcu sploh in o koroškem srcu posebej.
Položi lepa moja bralka („Narod" ima menda vendar tudi med lepim spolom kaj prijateljic) svojo belo ročico na levo stran prsi. Tam boš čutila kako tiho tolče in bije čudna, prečudna stvar v tebi. ktero stvar so te ljudje učili imenovati — srce. In če si kedaj uživala (iu to si gotovo!) neizrekljivo radosti in sladko bolečine ljubezni, če te je kedaj polnilo neznano hrepenenje po neki neznani in vendar znani sreči; če je kedaj OBOda s svojo ostro roko po tebi segala in ti trgala in mešala v harmonijo \hrane strune tvojega upanja, tvoje sreče, če si kedaj svojega sovražnika, ki ti je kamenja hudobnosti in zavisti valil na gladko stezo tvojega življenja, ter ti tako branil dohod do zaželenega namena, z vso strastjo tvojo duše mrzila; po tem znaš in veš, kako lepa in vendar nelepa, kako težka in mnogoobsežna, kako nemirna in nepokojna. kako živa in vendar dostikrat premrtva, mehka in vendar dostikrat kamenita je ta čudna, prečudna stvar ki jo imenuješ — srce.
Jaz odkrito povem, da svojej učenosti in nepripoznani ostroumnosti toliko zaupam, da bi, ko bi trebalo, dokazal, da je že naš prvi očak v raji Brce seboj nosil, kajti kako bi bilo mogoče sicer, da bi bil svojo ženo, kteri se je zapeljati dal, bolj ljubil kakor Boga. In za njim so srca imeli vsi njegovi otroci, Židje in Kimljanje. Grki in Kgipčanje, Gcrmanjc in Slo-vanjc, — eni boljša eni slabša, eni manjša eni veča. Veliko jih je bilo, ki so mislili, od Aristotela do Kartezija in noter do denašnjega Hvrtla, dunajskega preiskovalca človeških teles. Človek bi imel po tem tacom pravico tirjati, da bi bili mi vsi, kar nas mestni tlak ali zeleno travo po svetu tlači, edini v odgoyoru na vprašanje: kaj jo srce. Daleč smo prišli, to je res. Nek dunajski strelec-govornik je djal te dni, da smo (Dunajčanje sc ve da
na prvem mestu, ca giht nur a \Vien) presegli v kulturi že Holone, v svobodi jih bomo kmalu.   Vendar pa v tem odgovoru nismo edini.
Ljudje, kteri se vesele, da mi grešne šloveske reve bolehamo in umiramo, namreč anatomi in zdravniki ti bodo dokazovali, da jo človeško srce sestavek mesenih mišic ali kaj, kteri sestavek ima dva predala ali dve kamrici, v ktere kamrice se pritaka iu odt.ika kri tvojega telesa, ktero pri vhodu in izhodu pripirajo ali izpuščajo zaklopnice, kakor kaka zatvornica pri mlinu.
Na drugi strani pak imaš cele trume in rajde poetov, romanopiscev, novelistov, Bentimentalcev in zaljubljencev, ki se s svojim mogočnim glasom v verzih in v prozi vzdigajo zoper to misel iu navdušeno pridigovajo to kar gotovo tudi ti veruješ, lopa moja bralka, da je srce sedež ljubezni, sedež vseh lepih čutov, sedež strasti; da je srce dobro ali slabo, da ga eni imajo, drugi ga nemajo, da je nektero globoko čuteče, nektero neobčutljivo. Midva verjemiva poslednjim, kajti znava in veva nekoliko, kaj je „življenja poza", kaj nama nemira iu nepokoja, britkosti in bolečine in druge sitnosti na cente prizadeva to srce kar ga imava, bodi si, da gledava golo stradajoče beraitvo, ki skrito iu očito po svetu prebiva, da vidiva tisočere gorje, za ktero ni niti oči niti pomoči, sebično Bamopašnost, ktera v skrbi lastne blagosti in lastne lahkoživosti zatira tuje življenje in bližnjega prosti razvitpk, ali tla egoista in samoljuba premišljava osebne BVOJe težave. V tej vednosti, kaka jc s srcem, začniva politikovnti.
Na Dunaji, kjer kakor pravljica govori in tudi i/, skušnje vemo, veseli ljudje „gemiithlieh" žive, shajajo se nemški strelci — „bundesschtrtzcn". Sesli so se, da bi vesoljnemu svetu v novic na ves glas pravili, kar ne veruje, da so Nemci edini, da bi v novic odgovorili iu našli rešitev na vprašanje, ki ga sami že od nekdaj stavljajo: „kje je Nemčeva domovina?" kako1 da bi jim ljube matere ne bile povedule kje so se rodili.   Na to zares
In „Nov.ce11 BO tedaj prinesle tele razglas: Rojaki in volilri predragi! Prj vas je zdaj, da. pokažete, ali so rnzpušeeni poslanci po vaši misli ravnali, ali so se vašega zaupanja vredni skazali ali ne . . . Vlada misli okto-benki diplom odstraniti in dualizma se prijeti, ki hi naše cesarstvo razdelil na dve polovici in tako oslabil cesarstva moć in veljavo; vlada tudi misli popustiti septernherski cesarjev manifest, ki pridržuje zastran pogodbe z oger-skimi deželami tudi zastopnikom druzih naših kraljestev in dežel, enako veljaven glas, kar je za nas neskončno važno, ker bo v ogerski pogodbi tudi za to Ho, koliko davkov, vojakov in državnih dolgov prevzamejo ogerske dežele, de ne bi jih preveč na nas druge navalili; in zadnjic vlada hoče tudi ovreči ces. patent od 'J. januarja, ki jo varoval našim neogerskim deželam svobodo zastran državno uredite, posebno da bi veće dežele ne mogle manjših preglasovati: zato je deželni zbor spoznal za svojo dolžnost, da sicer izvoli poslance na Dunaj; vendar da ob enem tudi do cesarja posebno pismo - - adreso — pošlje, v kteri bi mu natanko razložil svoje misli in svoje skrbi, potem pravice iu potrebe celega cesarstva, kakor tudi posebej naše kranjske dežele, ter bi ga prosil, da bi se na to milosti j ivo oziral. Zarad tega je bil deželni zbor razpuščen in nove volitve so se razpisale, Dežela noj zdaj sodi ali so njeni poslanci delali po svoji dolžnosti in vesti in ali so njenega zaupanja vredni uli ne. Ako i i/puteni poslanci vašega zaupanja izgubili niso, volite jih zopet, k'HJti geslo njih bilo je in zmiraj bode: Vse za vero, cesarja in domovino!"
Tako so „Novice" pisale in zopet ni njih glas ostal gla vpijočega v puščavi. Sila vsegaraogočnih nasprotnikov bila je sicer veliko veča ko prvič, zmaga naša bila je pa vendar zopet sijajna. Iz zanesljivih virov mi je znano, da so onda nas Slovence občudovali ne samo v Avstriji in po vsej Slavij i, ampak tudi po vsej Nemčiji. Tudi „Novice" so veselja poskakovale in pisale: „Zmaga naša je zdaj še veliko veča, ko je bila prva, zakaj narod naš prav odločno odgovarja s temi volitvami, da potrjuje obnašanje svojih poslancev v razpuščenom deželnem zboru in da. ako bi trebalo desetkrat voliti, bodo desetkrat volili ravno taku . . . Politično zrelo ljudstvo je. Slava mu!" Na to se je po vseh krajih razlegalo: „Slava našim poslancem! Slava pa tudi Novicam, našim starim in zmiraj zvestim vodnicam!"
Primorske gimnuzije, njih (enakopravnost in italijanske zahteve,
Iz Primorskega. 28. maja. L. K.
(Dalje.)
Dosti slabeje jo bilo na Koperski gimnaziji, kjer je zlasti v prejšnjih hitih bilo nerednih učiteljev toliko, kolikor rednih, ali celo še več! Zadnje šolsko leto so je ta neugodna razmera za mnogo zholjšala, tako da je sedaj (1808) z ravnateljem in katehetom vred 10 rednih učiteljev poleg 4 nerednih.
Jako uborne so pa bile dolične razmere na italijanski mestni ginma ziji v Trstu. Kljubu mastni plači, ki jo učitelji dobivajo iz mestne blagajnice niso mogli še v prvih hitih njenega obstanka (1864 In 18eJa) dobiti dostojnih, ispitanih učiteljev, in vendar je bila tačas italijanska Benečija še v avstrijski oblasti. Pri kočljivi italijanski narodni zavesti se tedaj ni čuditi, da so se na rečeni gimnaziji godile tako velike nerodnosti. Ko so Benečijo odstopili italijanskemu kralju, so se tudi učitelji mestne gimnazije: razkropili ter šli po veeem iskat kruha po zaželeni Italiji. Katehetom sem odločil posebni pr del lo zato, ker je mestna Tržaška gimnazija prvi dve leti tudi na verozakon imela lo nerednega učitelja ali suplonta; nikakor pa ne zalo, ker goriška dva kateheta po neki postavi ne uživata z rednimi učitelji enakih pravili.
Za zadnje šolsko leto (1SG7) pa primerjav ni pregled najbolj natanko pojasnuje rečene razmere.
Učitelji
(iimnazije
< ioriška Tržaška drž. Trzaika mestni Koperaka Bazenska
l n i 11 l i
važno vprašanje so šli odgovarjati pomagat tudi dragi naši sosedje Korošci. In kaj so nesli ti hrabri nemški možje seboj, da bi Diinajčanom dali v dar? Nekaj denarja dunajskim kreniarjem, to se samo ob sebi ume, nekaj naučenih govorov, to se tudi ume, vsak svojo puško, dražo ali cenejo, to bodo pa nazaj nesli.   To vse, pa še nekaj.
Kdor ima eno dobro srce, pošteno človeško srce, ima že dovolj, kakor sva videla. Boli ga, če roma od rojstva proti grobu in ima oči odprte. Kako bi pa šo le bilo, ko bi kdo 332,503 src, to jo, vsa srca koroške dežele skupaj djal, in bi to velikansko, ogromno srce hotel n. pr. na Dunaj tirati, to se ve da, po železnici. Iu ta srca bi bila vse vprek zmešana v eno; vroča srca nedolžnih lepih deklic, in mrzla srca častitljivih starčkov, raldočuteča in ljubeča mladih mater in črna v grehih zastarelih maloprid-nežev!   Ali ni to misel, ktera se da do vrtoglavosti snovati in razpletali?
Pa pri vsej vrtoglavi smelosti in velikosti ima ta misel nekaj zgodovinsko, t. j. istinite podloge iz zdanjih dni. Na cehi tistih 350 koroških strelcev je šel na Dunaj mož izvrstno velikonomškoga imena gosp. Novak. Stopivši na blažena tla dunajskega mesta jo ta č. mož podvizal se Nemcem povedati, da jim „prinaša ne samo srce koroških strelcev, temuč srce celo koroške dežele".
Jaz kratko ni malo ne dvomim, tla hi Diinajčanom, o kterih je slavni nemški pisatelj Bogumil Goltz djal: „sie haben liedcrliehe augen, liederliche ohren, und liedcrliehe gevvissen" — da Iti tem Diinajčanom škodilo, ko bi so jim srca importirala, posebno pa zdrava in nepopačena iz koroških gor. Tudi ni da bi preiskaval, kaj bi ti Dunnjčnnje, ktere veseli zunanja in notranja golost predmestnih gledališč iu dvomljivih plesišč, kteri imajo od novega do novega leta predpust, — počeli s tirni zdravimi nepo-psčenimi srci, ali bi se jim ustreglo uli ne.  To pustimo.
(Ioriška, Tržaška državna in po večem tudi Koper* ka ginma-
J£     zija so bile preskrbljene s toliko J     lednimi učitelji, kolikor jih postava pri gimnazijskih učilnicah za-j   hteva. Vse druge učne razmere 1    se morajo tudi ceniti z oziroin na 1 ;   7     :i     1      l    to število rednih učiteljev. Tržaška »I 'M 1    mestna gimnazija (da Bazensko
nižo oč. Frančiškanom izročeno prezreni) je imela le enega rednega učitelja, dva sta bila začasna in pred ko ne bosta vedno začasna ostala, kajti nikakor se ni zadjati. da bi kterikrat izpolnila postavne zahteve. Ko bi vlada tako skrbljivo ne skrbela za poitalijaiieenjo Trsta in njegove okolice, bila bi italijanska mestna gimnazija že davno prenehala. Ko bi se vlada držala še zmiraj veljavne občne postave, bila bi morala že davno in bi morala v tem hipu zapreti to italijansko gimnazijo, kakor je po pravici zaprla jezuitovske v nemškem Feldkirchu in v Btaroslovanskera Dubrovniku, kjer se od leta 1854 očetje jezuiti, iz zgornjo Italije prišli, vrlini Dubrovničanom in dalmatinskim Srbom (1. 1867 je bilo med dijaki: 105 Srbov, .". Italijani in 1 Nemec) V italijanskem jeziku v možgane vbiiali svojo italijansko zavito omiko!!
Ce ima (ioriška gimnazija več supleutov, vendar se ti nikakor ne smejo primerjati z 8mi Tržaške mestne šole, kajti med goriškimi sta (sedaj) 'J, (in deloma ;i) izprašani za celo gimnazijo; med Tržaškimi suplenti pa ni ne eden napravil izpita. Ti se v prejšnjih letih deloma še za učiteljstvo pripravljali niso! Ob kratkem, Italijani za jako mastno oskrbljeno italijansko gimnazijo nikakor ne morejo dobiti rednih učiteljev.
Enako je šlo prejšnja leta italijanski gimnaziji v Kopru in jej bi se tudi sedaj godilo, ko bi vlada za Italijane tako skrbljiva ne bila dobila treh nemških Tirolccv, ki vsaj za silo italijanski znajo. Če pa ti dobe razpisane stolice v njihovi domovini v Feldkirchu: kaj pa potem V In vendar Primorski Italijani nimajo (razun enega Goričana v dalmatinskem Spletu) ne enega iz-prašanega učitelja po drugih neprimorskih gimnazijah. Tirolski Italijani še sami sebi ne morejo zadostovati, zato jih nikjer ne nahajamo po italijanskih gimnazijah ali drugih viših učilnicah dalmatinske in primorske pokrajine. Razen Nemcev se celo nek slovanski Dalmatince (poleg enega dalmatinskega jezikoslovca) na nekej tirolski italijanski gimnaziji v visoki službi pokori za svoje narodne pregrehe, (ioriška „Domovina", ki v listu od 5. junija, z. občudovano modrostjo stavi nepredrti pah med vlado in uradnike, naj mi ne ugovarja, da na Goriški realki Tirolski Italijan uči italijanski jezik; jaz ga sicer osebno ne poznam, toliko pa vem i/, zanesljivega vira, da nima nika-koršno preskušnje: tedaj ne šteje. Tudi ondešnje gimnazije italijanski učitelj je Dalmatince, ki bi raji kakor rad iz Gorice odnesel svoja kopita. Ondešnja realka pa ima le enega Italijana ločbarja, ki i pa tudi blizo pomaga v tirolsko italijansko Rovereto.
Tržaška mestna viša realka (sedaj ima še le 4 razrede) ima tudi med 4 rednimi učitelji (z ravnateljem vred) le slovanske Dalmatince, ki tudi italijanski znajo; le eden provizoričen ali začasen je rojen Italijan (?) iz Bazna. Da so med dotičniini (j suplenti glede na njih narodnost enake razmere, ni mi treba omenjati. Med temi je tudi učitelj italijanskega jezika, izkušen pravoslavce, ki se za preskušnjo še nikoli pripravljal ni. Da je eden izmed italijanskih učiteljev na Tržaški državni gimnaziji le na pol preskusen, tu ne bom občinstvu pravil.
Razmer koperskegu učiteljstva, ktere so mi celo po osebnih dotikali predobro znane, tukaj poleg zgorej rečenoga ne bom na drobno pretresoval. Sedaj je Goričanom tako dobro znano kakor meni, da je provizorični učitelj našo gimnazijo zapustil in so preselil na Goriško nonnalko. Med ostalimi učitelji Ko-perskiini je eden tudi dunajski Nemec, kterega so izpita oprostili. Tako so razmere italijanskega učiteljstva na Primorskih gimnazijah (in deloma tudi po Tirolskem in Dalmatinskem).
Ali vas, koroške Slovence, vas ki imate tretjino dežele koroške, ki imate zgodovino za seboj, vas bi vprašal: „Ali ste tudi vi izročili svoja slovenska srca temu g. Novaku, da jih ponese na Dunaj Nemcem ob uri, ko nam očitno kažejo, da mislijo svojo roko stegniti po nas, prej ali pozneje? Ali smete vi vsi, izobraženi Slovenci roko na srce položiti in reči, da ste za svojo nerodnost in nje okranitev vse storili, kar ste mogli V Da ste vse storili, da oni g. Novak ne bi bil mogel očitno reči, da prinese tudi vaša srca može ni, kteri hote s silo vzeti nam, kar smo od svoje drage matere, kar smo od vrlih dedov prejeli, podedovali? Ali pokazujete dovolj, da vam ni vse eno, ali umijete narodne smrti, ali pa se držite matere Slave, kteri morajo vaša kakor naša srca najprvo posvečena iu podarjena biti? Ali dela vsak domoljub zalo, da dobite tam politične moči, kjer je moramo mi Slovenci edino iskati in najti, v prostem narodu?
Veliko žalostnega se nahaja povsod po Slovenskem. Bog daj, da bi sc motil, ali zdi se mi, da je na Koroškem še najbolj žalostno. Štajerski Slovenci so spravili narodnih poslancev v deželni zbor, kar so jih mogli, Korošci no enega.   Razmere z nemštvoin so enake, kje so vzroki razločka?
Toženje o zatiranji, pritožbe do vlade, pričakovanje pomoči od zgoraj — vse neizdatno. Izgovarjanje, da se mora s sosednimi Nemci v „slogi" in „ lepem miru" živeti, je od zunaj lepo, od znotraj pa ima tudi znamenja nezdrave sentimentalnosti, slabosti in —■ imenujemo stvar po pravem imenu -ncniarljivosti in lenobe. (Je (irjaino kar je našega, s tem ne kalimo mini. će podiramo kar je gnjiloga, s tem ne motimo sloge, če hočemo zidali, pospravljamo kupe šare in smeti.
Nadelo slovenski Korošci. Budile, učite narod, da bo spoštoval sam sobo, in narod bode pokazal tacim gospodpin Novakom, da ne da svojega srca nositi kamor si bodi, za kar bodi, in komur bodi! J, J.
JN
Slednji l>o, upam, iz vsega tega prcvidtd, da Italijani nikakor no morejo na postavni poti ustanoviti italijanske više gimnazije v Pazim, če jim vlada tudi spolni njihovo voljo, /e za sedanje učilnice nimajo potrebnih učnih uroči, kje bi jih dobili še za Pasensko? Ali bi mi Slovani zainogli jo pre-rdabcti z domačimi učitelji, ni mi treba tu na drobno in dolgo pn-Nkavati. (Jlcde na srbsko-hrvaške dijake bo slednji precej pokazal na omenjene učitelje pri Tržaških mestnih iu tirolskih učilnicah. V preinilo domovino k od-,rnji domače mladine bi poklical draga prijatelja iz. Požege in dunajskega Terezi janišča. Na zadnjem kraji se nepotrebno dolgočasi vrli narodni Istrijan. ki bi na primernem mestu nam znal obilno koristiti. Ko bi jih še ponianj-kevalo, hi segel ie po mlajših učiteljih, tako po rojenega Solkanca v Varaždinu, po ljubeznjivega Štajerca na (iraški gimnaziji ali celo po tega ali onega kranjskega in štajerskega Slovenca na Hrvaškem, kjer jih mag j a ionski dim neusmiljeno duši,   (K. pr.)
I) o |» i s i.
Iz Izubijane, 27. julija. A. |lzv. dop.] (Dr. Costa na Dunaj;
naši strelci in dunajska slavuost.) V saboto jo ilobil naš župan g. dr. Costa brzojaven poklic na Dunaj, kamor se je nemudoma podal; ku-koseu je posel, v kterem je poklican, ni znano. Pričakujemo ga te dni zopet nazaj. — Od naših strelcev jih je šlo okoli 40 k streljanji nemške strelske zveze na Dunaj, in so odrinili v petek ponoči, Strelci sami, kterih društvo nima nikakor tako napeto nemškega značaja, kakor ga ima nemško telovadsko društvo, vedli so se dobro, iu niso delali nobenih demonstracij, Se ve da bi bilo želeli, da bi k slovesnosti, ki bode slavila in povzdigovala pred vsem volikonoiiisko idejo, pri kteri se bodo Dog ve koliko tisočkrat povdarjala edinost nemška, ktere niti ni razrušil mož krvi in železa, da bi k taki slovesnosti ne hodili med strelci niarsikteri, ki jih poznamo, da niso Velikonomci, kijih štejemo celo med narodnjake. Ali težko je. da bi ravno pri teh možeh kaj veljali navedeni razlogi, kajti pred vsem so oni le strelci: da bodo na Dunaji pozdravljeni kot nemški strelci iz Kranjskega, to jih ne briga dosti. Kakor so se obnašali strelci moško, in se ne moremo pritožiti, nego samo čez to. da so sploh šli na Dunaj, porabila je zopet neka brezglavim truma ongavih tumorjev priliko, in so krulili ti niožiceljni. kterim je bil govornik nek komi tako hripave „Gut Učil' in „Ileil", da so bili strelci menda sami veseli, ko jih je potegnil vlak iz tega krika, kterega je kmalu nadaljeval lo še en hripav glas kričaje „Ileil". Od veselja poskakoval je vodja te deputacije okoli in meujkalo mu ni drugega, ko kola v roki, da bi bil podoben plesavnenni medvedu. Med strelci, ki so sc podali na Dunaj, so tudi trije zdravniki, g. dr. Stockl, dr. Gregorič in dr. Dolini, vsi trije možje, ki imajo razen svoje civilne prakse še službe v raznih zavodih. Mi ne prikrajšujemo nobenemu veselja, naj ga vživa, kolikor mu drago, vprašati pa moramo vendar, kdo bode te dni opravljal vse, kar bi imeli storiti ti gospodje? Slišali smo. daje slabo preskrbljeno, kar pa ne moremo verjeti, ker gotovo bi bili ti gospodje sicer raji pustili vse streljanje in ostali na svojih mestih. Saj vemo kako pazijo, če bi se kaj enacega na naši strani zgodilo. Brez straha smo tedaj, in če gospodje streljajo še več časa nego teden dni. Kdo bo tako nevoščljiv, pa ne bode privoščil svojemu bližnjemu malo veselja, kterega se pri nas doma le redko vživati more. Uerma-nija pa bode te poslance nemštva na Kranjskem pritisnila gorko na srce — ne na zid — in mislila si bode sama pri sebi „Krain ist dooh ein deutsches Lami". Mi pustimo njo in njene spoštovalce v tej veri. čas iu slovenskega naroda dušna krepost bodetc pokazale, koliko je resnice v teh besedah.
Od Višnje gore 19. jul. [Izv. dop.] Nismo ne več „polžovi!" Odklenili smo to živalico in namenili jo v Ljubljano g. Dežinauu v muzej kot častno svetinjo poslati, ker se toliko trudi za nemčijo in nemško kulturo. Plazi se pa zdaj namestil tega nedolžnega tiča drug rogač okolo naših Višnjanov in dobrovoljnih kmetov kakor apostol ,.des coiistitutionellen Vereines in I.aibaelr. kteri znane lepe besede, kakor: ..Aufkliirung, Freihcit des Gevvissons, der Spekulation" itd., čivka in ž njimi naše ljudi v „Vereiu" lovi. In res je ta odrejeni Slovenec (hoče le Krajne biti) že enega, beri enega samega človeka v našem mestu s to limanco prevaril in „Vereinu" pridobil, se ve da pri poliči vina. Kaj pa da zahtevajo ti razsvetljeni ljubljanski, tržaški dunajski in drugi takovi „Vercini" pod lepo to firmo, razodeva se jasno in glasno po njih besedah, časopisih, demonstracijah in ekscesih: vse, vse le zoper naš narod, narodno šolo, — zraven pa vtikajo za veče varstvo kako nezrelo zdravico na nesrečnega in preskušenega cesarja. Višnjunoin našim se odpirajo oči. Jeli so spoznavati svojo zmoto, spoznavati — kam pes taco moli. Jaz mislim torej, da Višnjanje drugo pot ne bodo več šli s hriunoni in šumom v Novomesto „Praesidenta vom constitutionellen Veroin" dr. Suppana volit, da bi potem spet, zasmehovani, ali celo ,,kamnjani" bili, kakor jim se je bilo po naključbi pri zadnjih volitvah pripetilo.
Iz pod Rašice. J—C (Izv. dop.| Čitatelj naših časopisov lahko razvidi, koliko se je v oziru na narodnost v begu časa spremenilo. Veselja igra srce človeku videvšemu, kako tu pa tam prosto ljudstvo napreduje iu kako s(' mu budi narodna zavest; kako srenjski župani v domačem jeziku občujejo tako pisaje opravljajo svoje poslovanje. Kaj pa pri nas? Vse gre po stari navadi „schi'.n deutseli", dasiravno bi jih v celi srenji lehko na prste naštel, ki hi nemški tuneli. Koliko tinte sc je na pisarijskem bojišči prelilo, bra-nivše jezik nezgode, koliko besed se je govorilo o'.eni, da le redko kak poziv ali dopis iz uradnijc v slov. jeziku dobimo. Ce pa tak dopis razgleda svetlobo, pa se že najde človek, kteremu je tako pismo, kar je cunjasto strašilo "hogemu vrabcu.
Preteklo je ravno leto, knr jo si. c. k. okrajna uradnija županu tega '{i'aja poslala poziv v slov. jeziku. Pa kaj se. zgodi! V hitrici naredi župan prošnjo, da naj se mu posilimal v nemškem jeziku dopisuje, iu dostvavi, da
slovenskega ne ume. Na to bedarijo še dandenes odgovora čaka. Naj ga pričakuje dalje! A to je čudno, da ilovek. ki ne prime za pero, ako ne prileze zato izpod palca petica, se potrudi kaj taeee.a storiti, in se pri uradmji s tako bezvednostjo ponašati. Stan učitelja in župana zahteva popolno dobro znanje slovenskega jezika.
Opomniti moram da je imenovani župan iu učitelj sin kmečkih staršev pa se je že po „prokletih grabljah" ZVergel, da pa še nosi lep slovenski priimek. Njemu samemu pa le to povem, da za dela, ki bi narodu hasniti vtegnila ni treba prestarega se čislati. Ali sli pri narodu sovražnih početjih dve četrti stoletja plečani prevelika teža?
Stanu bi se bilo treba spomniti, kteri zahteva, da naj se ljudstva up, slovenska mladina na kar stavimo boljšo bodočnost. odgojuje na narodni
podlagi.
Novomesto 19. julija Dr,—s [Izv.dop.] (Dolenjska železnica i u Novomesto). Kakor nas je razveselila novica O dolenjski železnici, tako nas je osupnilo slišati, da se hoče Novomesto zunaj poteze prometa puščati! Mi vsaj kaj tacega nikakor ne moremo umeti in tudi nikdar ne bomo omeli Gosp, dr. Tonian se je, ko je prišel med nas, sam lehko prepi ičal. kako nepovoljna nam je bila gori omenjena novica. Upamo, da je sam uvidel, kaka velika krivica se namerava storiti glavnemu dolenjskemu mestu. Zraven tega pa ne dvomimo, da se bode tudi mestno zastopništvo energično oglasilo proti tacim naklepom , zoper tako preziranje mestnih in deželnih interes na pravem prostoru protest vložilo, iu prošnjo napravilo, da se predrugači omenjeni potozni načrt. Kolikor koli smo premišljevali o dolenjski železnici, nikdar nismo mogli ne enega izdatnega vzroka najti . zavolj kterega ne bi bilo mogoče železnico skoz Novomesto izpeljati. Kakor je namreč častiti gospod dopisnik v 44. listu „slov. Naroda'' prav izvrstno omenil, „ninia dolenjska že-leznicu kot ,.w*oltbahuu prav nobenega pomena; ker se že na prvi pogled kaže, da bo dolenjska železnica prav za prav druga pararelna poteza čez Zagreb v južno-izhodne kraje Evrope; ona in Št. Peter-Beška ste nam kolikor toliko paralelni železnici. Dalje je jasno, da ravno dolenjska železnica bode izpeljana pO krajih velicemu prometu oddaljenih in toraj ni dvoma, da se bo reska poteza zavolj morja in železnica čez Zidan most, zavoljo zaveze z bečku železnico bolj rabila nego dolenjska. Ne bomo tajili, da ho ta poteza v zavezi z Ijubljansko-beljaško naj krajša pot iz Koroškega, Tirolskega in i/, jugo-neinških dežel v južno - austrijske in jugoslovenske dežele, vendar smo že rekli, zakaj se bodo one bolj rabile, kakor dolenjska železnica. Tudi daljava bo prav majhno overo napravila, ker železnica skoz Zidan most v Zagreb je le par milj delj od dolenske, toraj ne pride tu v prevdarek. Itavno za to pa, ker bo dolenjska železnica kot prava pararelna poteza z ono čez Zidan most. morda le malo zaniogla konkurovat i; ravno zato jej pa tudi nikakor ne zamoremo prisojati kako posebno važnost za veliki promet.
Nam se tedaj dozdeva, da dolenjska železnica nima in nikoli ne zamore imeti druzega namena, nego zvezati dolenjsko strun z glavnini mestom iu dolenjske kraje in pokrajine med seboj; in — menimo že ta namen je dosti važen, da se izpelje, in se tako tudi dolenjski kmetiji in obrtniji na noge pomaga; toraj bode dolenjska železnica v tem zinislu gotovo veliko koristila, in smo je prav veseli. Cc je pa to neovrgljiva resnica, prašamo, kako se je za-moglo Novomesto nastran pustiti? Kako se zamore z eno roko podreti, kar seje z drugo ravno kar sezidalo / Za dolensko stran jo Novomesto eden naj va/.niših krajev, toraj bi se moralo na. to mesto najbolj ozirati, ne gre pa, da se ono popolno prezira. Poglejmo vendar kakošne so te važne overe, ktere ukazujejo, da se mora Novomesto postiti zunaj poteze. Po načrtu gro železnica ne desnem bregu Krke do Karlovca; čeravno so tu preudarki omenjenega gosp. korrespondenta v „Slov. Nar.1' pomislika vredni, vsled kterih no bi niarsikteri rodovitni kraji dolenjski na suhem ostajali, če bi tekla železnica na levem bregu Krke; čeravno jo mogoče in skoro gotovo, da se bo tu na posestva grofa Auersperga velik, brž ko ne prevelik ozir jemal; vendar sc ne bomo, kar se Novomesta tiče, za to poganjali; kajti za Novomesto bi bil, če se izpelje železnica na levem krškem bregu, potreben most pri mestu čez Krko, kar bi zopet utegnilo zavoljo večih stroškov, zavirati izvržbo naše želje. Tem bolj se moramo čuditi, da si' Novomesto. akoravno je namerjena poteza na desnem bregu Krke, vendar ne jemlje vanj ; ker potem mosta nikakor ni potreba, lehko se namreč napravi blizo št. Mihelske tare pri Novomostu postaja, iu nikjer ne bo potem treba prevažati čez Krko. -Ali dela pa morda zemlja sama preveliko težave? Tudi to ne; en sam pogled na zemljevid namreč kaže, da svet od Soteske do SiMihela skoraj nič ne uzdigava, ker SI. Mihel tik Krke leži. Tedaj druzega vzroka ue more biti, kakor da bi železnica napravila ovinek, če bo jemlje tudi Novomesto v potezo. Poglejmo kakošen iu kako dolg bi bil t.i ovinek; nič dalji nego samo poldrugo miljo t je in nazaj; „Novice" same nam pritrde, rekoč: da bi po namenjeni potezi Novomesto le eno uro od železnične poteze na strani ostalo!
Tedaj samo zavoljo tega se hoče Novomesto tako zelo zanemariti, samo zavoljo stroškov ene dobre milje, ktera se ima zraven izpeljevati le skoz po ravnem terenu; zavolj tega bi se uničil zopet, pravi namen dolenjske železnice? kaka železnica vprašamo je to, ktera na strani pušča glavno mesto celega dela dežele; ali se to kje drugod zgodi, ali se no jemljejo vsi količkaj važni kraji v potezo'.' Ali tudi ne bo to železnici sami v veliko škodo, če so ne bode mogel Novomeški promet popolno poslužiti železnico?
Komisijo za trasovanje svarujeino tedaj, naj se ozira na željo našo, ker ona po dosedanjem načrtu nikakor ne ravna dosledno; iu če se ne bi predrugačila poteza, bi to izbudilo pravično nezadovoljnost, in marsikomu bi se misel nasilila, da sc nameravajo le zavolj boljšega „gšttfta" vnemar puščati interese večega dela Dolenjcev in Novomeščanov; predobro nam je še v spominu oni izvrstni sestavek v letošnji „Beforini" št. 20. o kritiki miših želez-ničnih razmer, kteri nam je razložil, kako se včasi ne/agovorno ravna z interesi ljudstva pri načrtaiiji in izpeljevati ji novih železnici
So enkrat rečemo i dolenjska železnica brez postaje pri Novomestu, to jVo monstrum!   S popolno pravico tedaj tirjaino za Novomoščane in za veči
del Dolenjcev, »laso napravi pri Novnmo-lu po-tajn; kajli Novomesto je glavni kraj dolenjski, v kterem imaju vsi Dolenci okroino lodndjo in gimnazijo, kakor tudi glavno Bolo; velik del Dolence« pa okrajno lodnijo, politično urailnijo, kapitelj itd. Zraven pa ta vprašamo, ali te m obrajta prav nič promet novomeški? v Novoniestu so veliki sejmi selo valni in močno obiskovani; in tudi tedenski s<> veliki; koliko bi se pa Novomesto povzdignilo, če bi imelo železniško postajo! Kraj sam na sebi. ne glede važnosti politične, je lep, prijazen in živ: nic mu ne manjka, nego železnica, ta pa tako, kakor ribi voda. Na noge tedaj srenja novomeška, na noge tržniki, graj-ščaki in Dolenjci sploh. podpirajte živo to. kar vam je važno iu tako potrebno. Čeravno še nimamo mi Novoiuesčani pravega zastopnika v deželnem zboru — iu res no vemo zakaj ne vendar upamo, da bode tudi deželni odbor in zbor sam to reč V roko vzel iu našim željam ustregel; tedaj: vide-aot consnles ne quid respublica detrimenti capiat!
Od jadranskega morja. [Izv. dop.] (Uboga Dalmacija.) Ne preide teden, da bi tujci, ali Lahi ali pa Nemci — ne črnili slovanske Dalmacije po dunajskih in tržaških listih. Kakor da bi naš nesramni „Dahnata" se ne imel dosti prostora za njih laži. jih pošiljajo še „Osservatoru Triestinu1' in drugim vladi odanim časnikom, kakor Ijubeznjivi * „Triestici" in „Pressi" (novi in stari) pa razupiti „Debatti". Povsodi tidopisuni tožijo, kako se pan-slovanski dub razširja po naši skalnati domovini. Ssul/.nimi očmi se* ozirajo na one čase, o kterih je po celi Dalmaciji izključljivo vladala vsezveličavna italijanščina. Kaj bo! Kaj bo! na VSO silo kriče ti uradni iu neuradni l.abi in slovanski odpadniki, če se slovanski dub ne zatre! V dveh letih (od zadnje laške vojske) je italijanska Dalmacija postala skorej popolnoma slovanska!
Res čudili se bi temu velikemu čudežu, ko bi ne videli, da poleg 22.U00 Italijanov, po mestih na obrežji semtertje raztresenih, živi 420.000 Slovanov, kterimpa pred zadnjo vojsko niso priznali najmanjše narodske pravice niti v uradih niti v šolah niti pri očitno priznanih društvih.
Pri tem nezaslišanem zatiranji slovanskih Dalmatineev v prejšnjih letih so res bili zlati časi za naše Lahe iu l.ahone, ker oni so se zasmehljivo mastili pri gosposki mizi, ko so Slovani nevsiniljeno krvaveli. Le enega Slovana ti italijenissimi niso sprejeli v svojo vrsto, če se ni popred z dušo in telesom ali vsaj z nošo odpovedal svojemu narodu. Ker se je zadnji leti nekoliko k boljšemu povrnilo, ker se je narod začel zavedati svoje slovanske krvi, se ti sebični Italijani boje za nezasluženi kruhek — zato jek in stok med izvoljenim ljudstvom. Uradni Nemci, zlasti na vojaškem brodovji jih pa podpirajo zarad istih razlogov, kajti tudi oni vsaj za silo zuajo italijanščino, slovanščinc pa le kar nič ne uinejo. Naučijo se naj našega jezika, da se bomo lehko porazumeli, iu gotovo jim ne bo več treba v dopisih iz Novega Rakija t'Castelnuovo) in Kotora tožiti, da se naši Dalmatini ž njimi ne menijo, gotovo ne bodo več brali ali sumili na njihovih obrazih onih izdajalnih namenov, ktere so nekdaj pri Lombardeih in Benečanih opazovali. Privadijo uaj se našim šegam in navadam, našim željam in barvani iu nikoli več ne bodo v veselih narodnih barvah in zastavah vohali ruskih zastav iu panslo-vanskih demonstracij. Mesto da nas zaverate iu pred svetom črnite, podpirajte rajše naš napredek, potem vam nebo treba kazati na Orno goro in sestavljati besed neko izvrstne 1'rancozkc knjige: ,,C'cst itn avant-posto de guc-rillas entretenus par la Russie entro 1'Albanie et 1'Herzegovine (et Dalniatie). Cest itn obus toujours charge tlont le Czar tient hi medic". Čudni vohuni ti uradni in neuradni dopisani, ki vedno vidijo ruske poročnike, kako kovane dnarje med Slovane trosijo! Potrebovali bi res trdih rabljev, pa zadovoljni bi bili tudi z avstrijan. bankovci.
Politični razgled.
„Wien. Zeitg." od 2!). t. m. razglaša naredim linančnega ministerstva zarad izdaje novega srebernega drobiža. Izdal m: bo ta drobiž v denarjih po 10 in 20 kr.   Ogerskim deželam se bo koval drobiž, z ogerskimi nadpisi.
Ko bi nekoliko iskrenih govorov in nekaj tisoč strelcev moglo zgotoviti nemško edinost in vreči Nemčijo tudi mnogojezično Avstrijo v žrelo, bila bi Nemčija gotova. Ni tukaj prostora preštevati, kolikokrat sc jo pri strelski svečanosti na Dunaji izgovorila beseda: nemško, edinost itd., ohraniti hočemo v spominu le besede za zdaj še avstrijskega ministra g. dr. Gi-skre, ki je v javnem govoru izrekel, da nemški strelci niso le prišli „skušat moško čast v hrambi in orožji, ampak da so se vsi zbrali na poziv , da bi zopet enkrat pokazali „složno ljudstvo nemških bratov". Zanimalo nas je g. ministra izrečeno prepričanje, da morejo slaba vladna načela tudi veliko državo bolno storiti in da jej more neumnost vse moči z vezati. Mi ne vemo, ali veljajo te besede samo za preteklost, g. minister bo to že vedel, on sme tudi marsikaj izreči, ker njega „povzdiguje zaupanje ljudstva". Vidi glede zaupanja tudi zadnji broj ranjke „Politike1, pod napisom: „Sehimmel".
Med veselim pokanjem se je izmed netrajnih vprašanj le še ono na površji obdržalo, kteri C. k. namestnik se odstrani in kdo pride na njegovo mesto; dotična inienovalna pisma se imajo še pred odhodom cesarjevim v Išl podpisati. 1. avgusta jiojde tudi g. Deust v Išl, da bo cesarju govoril o zunajnih zadevah.
K pravljicam o sprijaznjenji med Prusijo in Avstrijo naj povemo, da je zdaj slišati, da bi utegnil glavar severito-neniške zvezi! pruski kralj priti v Gastajn v toplice. Po „P. Pd." je dobil tudi poročevalec o nemških zadevah v ziinajnent niinisterstvu povelje, naj bo pripravljen s svojimi spisi na prvi glas odpotovati v Gastajn. Kaj pa da se ob enem trdi, da dunajska vlada še o teh pripravah ničesar ne ve, in da se je jela Prusija za avstrijsko prijateljstvo —• puliti.
„Pest. Lloyd" pa ve iz najboljih virov pripovedovati, da ni besedice res, kar se govori o tem sprijaznenji,
Z mladostno krepostjo so koniiskujejo češki listi in se natvezajo čas-\ Iziktelj in od«*"1 vreoV'
nikarjem pravde. Te dni so vso sodelavce prejšnjih ..Nar. list." predsodnijo poklicali, kjer sc bodo imeli zavoljo 2J, beri eden iu dvajset hudodelstev in pregreh zagovarjati. V takih okoliščinah jemlje ..Polii.-' sadnji dan z „Po-ktokoiir vred brez povedanega vzroka konfiskovana od svojih bralcev slovo in je nehala izhajati. Da pa pa ne ostanejo Cehi brez svojega nemškega dnevnika, bode se zopet i/.daval 1. junija 1867 mi :; mesce ustavljen časopil „l'orrespondenz*-.
„Pol." pravi k bIovosu; V morski bitvi se potopi marsiktera ponosna ladija, ktera se po zmagi srečno zopet iz valov izvleče. „Pol." je bila taka ladija, zdaj se potaplja, ali vojska še ni končana in za presekano prvo vrstjo biti druga z razpetimi jadri v boj. Vsak na svoje mesto! Zastava, ki se nikdar ne pogrezne. vihra veselo po zraku. Mi imamo še mnogo ladij, ktere lahko, če je treba razstrelimo ali pogrezneino , — vdala se ne bo nobena!
Demokratično društvo v Lvvovvu pod predsedništvom dr. Sniolke je izdelalo nek program . ki sicer ni še v zboru prišel na dnevni red. kteri pa gotovo obvelja, kedar pride do sklepanja.  Razen odstavkov, ki so izključljivo
Galiciji in Poljakom namenjeni, zanima nas 111. točka, ki se glasi: Razmere Galicije proti drugim kronovinam avstrijske monarhije se morajo vrediti na podlagi federacije pripoznavaje zgodovinske individualitete. Glede svoje narodne samostalnosti iu zgodovinske individualitete tirjajo na podlagi popolne samouprave:
1. Deželno vlado, odgovorno deželnemu zboru; 2. deželnemu zboru se ima prepustiti netrajna uprava, policija, domače kmetijstvo in premet, javna odgoja, sodnijstvo . finance in deželna hramba ustanovljena na narodni podlagi, li. V uradnih naj izključivo rabijo deželni jeziki, 'I. Galicija naj ima posebnega ministra pri Osebi vladarjevi, it. Naj se določi gotova svota kot donesek k skupnim državnim stroškom, --»- Se so federalisti v Avstriji še, in Svetčev cekin se bo dal zaslužiti.
General Moring iz Lwowa brzojavno na Dunaj pozvan se je podal v Trst. kjer bo prevzel vodstvo o. k. namestnijstva. Policijski vodja v Trstu Kravs je dobil odpust za več časa. Vlada bo poslala v Trst posebno preiskovalno sodnijo. Moringa je za to službo posebno priporočalo njegovo znano kropko postopanje in pa to , da je več let živel v Trstu, da toraj natanko pozna ondotne razmere. Upajmo, da mož ne bo preziral Slovanov, kterim se zdaj v Trsta tolika krivica godi. — Dotični tržaški deputaciji je neki dr. Giskra mestni odbor naravnost okregal, češ da bi bil ona lahko ves nered ubranil, ko bi bil vso svojo dolžnost spolncval.
26. t. m. je imela ogersko-hrvaška regnikolarna depntacjja v Pešti svojo zadnjo sejo. Porazumeli so se pri tej priliki, kaj se ima na dalje storiti v deželnih zborih. Gr. .lankovič je potem izročil v imenu hrvaške manjšine (Berlič, Jankovič Zivkovič) pismo, v kterem manjšina izreka, da si pridržuje pravico staviti pri nekterih zaznamovanih točkah svoje posebne nasvete. Ta izrek se ni zapisal v zapisnik, nekoliko ker je bil že zapisnik končan, nekoliko, tudi zato, ker je bila manjšina to že popred naznanila in v zapisnik postavila in bi bilo to le nepotrebno ponavljanje. Deputati so te dni Pešto zapustili in se domu vrnili. Kako bodo tam sprejeti, si lahko mislimo, če se niti prekorni hrvaški unijonisti, kakoršne imata manjšina, ne morejo z izdelkom sprijazniti, pač dobro vede, da mu trojedina kraljevina ne bo nikdar pritrdila, ker se ni dovolilo združenje na podlagi 42. članka od leta 1861.
V Beligradu se je 27. t. m. storila sodba v pravdi proti zarotnikom zoper knježevo življenje. Pavel, Ljubomir, Jurij, Kosta Radovanovič, I.az. Maric, Stan. Roglič, Vid. Jokovič, Al. Atancekovič, Dlag. Petrovič, Sinia in Svetoz. Nenadovič, Adr. Klotijevič in Ljub. Tadič so obsojeni k smrti, knjez Aleks. Karažorževič in njegov tajnik Trifkovič na 20lctno ječo. Fil. Stankovič na 20letn0 delo pri okopih in doza .leremič na petletno ječo. Smrtne sodbe so se 28. t. m. izvršile, one proti Karažorževiču, Tritkoviču in Stankovieu ogerskim uradnijam izročile, .leremiču se je dalo i! dui odloga za pritožbo. Neizmerna množica je bila nazoča, ko se je obsojenim življenje jemalo. Ljudstvo je hudodelce preklinjalo; vojaštvo delalo mir in red. Vendar so je nesreča prigodila. Krogla, ki jo odskočila od kola, na kterega je bil eden obsojenih privezan, zadela je zapovedočega častnika v čelo, tako da je pri tej priči mrtev obležal.
Srbska vlada je poslala ogerski vsa pisma in dokazila, na kterih podlagi se ima vršili preiskava proti osebam, ki sc sumničijo zarad beli-graške moritve.
Iz Carigrada je prišlo pismo, ki potrjuje volitev Milanovo po sklepu skupščine kot dednega knjeza srbskega.
„Ital. Conv, ki prav skrbno opazuje vzhodne razmere, pravi, da novo gibanje na Bolgarskem ni brez pomeinbe in bodočnosti. Ona ve tudi pripovedovati o nekterih bitkah, pri kteri uporniki niso bili uničeni ali razgnani, ampak so se le v gore odmaknili. Isti časnik pripoveduje iz Kandije, da Uussein Paša ni mogel nazaj napraviti rodbin, ktere so se iz Kandije izselile Da službeni listi tu povsodi vidijo nekoliko batalijonov ruskih agentov , lahko zamolčimo.
Po sklepu listovoin izvemo, daje ces. kr. viša sodnija v Gradcu imenitni „Zahlungsauftrag", vsled kterega bi bil g. dr. Prolog imel plačati „Ilir die Llobersetzung eines (Jrtheiles in die slovenische Sprache" 2 gld. 10 kr. kazni, uničila za vselej iu vsigdar. Ravnopravnosti toraj sicer ni za vsakemu grmom najti, pa kdor jo zna iskati in jo doživi, najde jo vendar le vi asi s kakovim rekurzom.
Duita j*ka l>or/a «mI 510. Julija.
b*f. metalik«  68 fl,      kr. Kreditno akcijo 'J 15 U. 10 kr.
6% mctiiliki! /. obreitl v umji in nov. 60 H. — London 118 fl, 06 kr. •ri% narod, posojilo   li.'l fl ''!> kr. Srebro   J1 I ti. )I5 kr,
J»00 drž. posojilo  M0 11.       r. (Jokini   D fl. 4:2 kr.
Akcijo narod, liimko   l"i ",  — kr.
Tinkar lalinml Jan/.ic
Lontniki: Dr. Jo*e Vo&njnk In <lr"'rl