PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa' 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 17 (13.550) Trst, sobota, 20. januarja 1990 V Zakavkazje so zaradi poslabšanega položaja poslali nove enote redne sovjetske vojske Dramatičen poziv sovjetskega vodstva k narodni spravi preden bo prepozno Gorbačov opozarja na nevarnost odcepitve Azerbajdžana - Zaradi ruskih protestov preklicali sklep o vpoklicu rezervistov - Prve obtožbe na račun omahljivosti osrednjih oblasti - Ultimat sovjetske vojske nacionalistom v Bakuju MOSKVA Položaj v Zakavkazju se je v, zadnjih urah še poslabšal, tako da so v Azerbajdžan in v Armenijo poslali nova vojaška ojačenja. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov pa je v svoji prvi politični analizi dogajanj navedel, da so na delu sile, ki hočejo odcepitev Azerbajdžana od Sovjetske zveze z ustanovitvijo samostojne islamske republike, v tem pa jih podpirajo vsi tisti, ki jim je »perestrojka trn v peti«. O dramatičnosti položaja »v teh težkih urah« obenem zgovorno priča včerajšnji poziv sovjetskega najvišjega državnega vodstva Azerbajdžancem in Armencem, naj prekinejo »tragedijo«, ki že grozi, da se bo izrodila »v katastrofo za Sovjetsko zvezo«. Kremelj je že ukazal demobilizacijo rezervistov, ki so jih pred dnevi vpoklicali, saj je sklep povzročil protestne manifestacije ruskega prebivalstva v Stavropolu, Krasnodarju in Rostovu na Donu. Ruske matere nočejo, da bi Azerbajdžan postal hov Afganistan za njihove sinove. Dogajanja v Zakavkazju so po vsem sodeč presenetila sovjetsko vodstvo. Trditve Mihaila Gorbačova, da zahtev po ustanovitvi samostojnega islamskega Azerbajdžana ljudstvo ne podpira, so po vsem sodeč le pobožne želje. Agencijske vesti iz Bakuja dokazujejo čisto nasprotno. Tudi včeraj se je nadaljevalo obleganje CK KP Azerbajdžana. Azer-bajdžanska narodna fronta je na tem permanentnem mitingu v Bakuju včeraj zahtevala odcepitev od SZ in združitev severnega (sovjetskega) in južnega (iranskega) Azerbajdžana v samostojno državo, kar je več desettisoč Azerbajdžancev bučno podprlo. Sovjetske vojaške enote so včeraj ultimativno zahtevale, da Azerbajdžanci takoj odstranijo vse barikade, ki vojski preprečujejo prihod v Baku. V azerbajrižanskem glavnem mestu je položaj na robu eksplozije. Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, je bakujska televizija sinoči nepričakovano prekinila svoj program. Trenutno ni jasno, ali se je v Azerbajdžanu že začelo rušenje sovjetske oblasti. Trenutno je v Zakavkazju 24 tisoč pripadnikov posebnih enot notranjega ministrstva, skoraj 10 tisoč rednih vojakov, ki pa nišo do sedaj dosegli bistvenih rezultatov. Nič čudnega torej, da Armenci že odkrito očitajo zveznim oblastem, da so zaradi neodločnosti krive za nastali položaj. Armenski vojaki že zapuščajo svoje enote in se v uniformah in z vsem orožjem pridružujejo »armenskim samoobrambnim brigadam«, ki po zadnjih podatkih štejejo več kot 20 tisoč mož. Te samoobrambne brigade je v Franciji in ZDA že začela ustanavljati tudi armenska revolucionarna zveza Dashnak, ki bodo vsak čas pri sovjetskih oblasteh vprašala za pooblastilo, da bi prostovoljce in orožje z zračnim mostom prepeljali v Erevan. Sovjetsko javnost pa so včeraj pretresle izjave, ki jih je dal sovjetski šahovski velemojster Kasparov za tuji tisk. Kasparov, ki je po očetu Žid po materi pa Armenec, je z najetim čarterskim letalom rešil svoje svojce in več ducatov Armencev iz Bakuja. Šahovski velemojster je poudaril, da ne bo govoril o grozotah, ker bi lahko povedal kaj preveč pod vtisom petdnevnih grozot, ki jim je bil priča. Kasparov je jasno povedal, da je »Gorbačovova permisivnost povzročila tragedijo.« Celo glasnik sovjetske vlade Gerasimov je neki francoski televiziji priznal, da so bržkone storili napako, ker niso ob prvih pogromih Azerbajdžancev proti Armencem v Bakuju odločneje posegli in zgledno kaznovali krivce. Azerbajdžanci pa se po vsem sodeč ne menijo za ultimate. Včeraj se jih je več tisoč udeležilo petkove molitve v sosednjem Iranu, vrnili so se s koranom in Homeinijevimi slikami, kljub uradnemu zaprtju iransko-sovjetske meje. V Benetkah se je končno uresničila zamisel italijanskega zunanjega ministra De Michelisa Pravna pomoč zahodne Evrope demokratičnemu razvoju na Vzhodu De Michelis in Lončar o sodelovanju med državama MARKO WALTRITSCH BENETKE — Predsednik italijanske republike Francesco Cossiga je s svojo prisotnostjo dal izreden pomen včerajšnji ustanovitvi Komisije za razvoj demokracije z pomočjo prava, ki bo delovala v okviru Evropskega sveta. Pobudo za ustanovitev te komisije je dal lansko pomlad Gianni De Michelis, takrat kot podpredsednik vlade. Glavno besedo na včerajšnji otvoritvi v Benetkah je imel isti De Michelis, tokrat v svojstvu zunanjega ministra. Do ustanovitve te komisije Evropskega sveta prihaja v trenutku, ko se v državah vzhodne Evrope razvijajo odločilne spremembe, ki jih še sredi lanskega .leta ni pričakoval nihče, ^atum včerajšnjega sestanka 21 dr-2&v včlanjenih v Evropski svet je bil določen že pred nekaj meseci. V za-dnjem trenutku, po jesensko-zimskih Spremembah, so pobudniki povabili pdi vzhodnoevropske države. Vlade ,eh držav so se odzvale polnoštevilno lt) v Benetke so prišli nekateri zunanji ministri ter ministri za pravosodje d še drugi člani vlad. Dovolj je, da ^ed prisotnimi vzhodnimi državniki j^denimo zunanja ministra Jugoslavi-B Lončarja in Češkoslovaške Dien- stt>i. v -era, podministra za zunanje zade-l,e Sovjetske zveze Adamišina ter po-l^kega podministra Makarczyza, pra-q sodne ministre DDR Pellerja, Bol-Km ie Taskalove, Madžarske O.csarja. Za danes je napovedan prihod romunskih vladnih pred-ck^nikov, ki so jih povabili v za-y rn trenutku. h0tjS* zastopniki gor omenjenih vz-'>tw0evropskih držav sodelujejo kot V^valci. Tak status so nekateri, Prlj Slovani in Madžari sicer imeli že Lor|j. "rngoslovanski zunanji minister c6r ®.r je povedal, da Jugoslavija si-p 1 .še članica Evropskega sveta, Piti v !e trdno odločena vanj pristo-V gnaikrajšem času. ^1 dr^r°Pskem svetu je včlanjenih jjč' zahodne Evrope. Kakšen po-1® za r a včeraj ustanovljena Komisi-Prava? ^voj demokracije s pomočjo Tiagatj Pravnimi nasveti hoče po-bilo g0 !slim državam, v katerih je ie) pravo osnovano na iz- ključnih pravicah enopartijskega sistema, kar pomeni, da so v njih bile okrnjene osnovne pravice državljanov. Po zadnjih dogodkih se tudi v teh državah ustvarjajo možnosti za ovrednotenje pravne države. Čisto jasno je, da bodo zahodnjaki skušali svetovati, da se tudi na vzhodno Evropo razširijo zahodni modeli demokracije. Veliko bo sicer odvisno od izida spomladanskih volitev, ki so napovedane v številnih državah vzhodne Evrope. Nova komisija bo vzhodnim vladam in parlamentom nudila strokovno in pravno pomoč. Zanimanje zanjo na Vzhodu je razumljivo že iz dejstva, da so v Benetke prišli ne le zunanji ministri ampak tudi pravosodni ministri. Tudi zaradi tega je italijansko vlado poleg zunanjega ministra zastopal tudi pravosodni minister Vassalli. Tesno povezanost na tem področju je poudarila tudi generalna tajnica Evropskega sveta Cat-herine La Lumiere. De Michelis je seveda močno poudaril dejstvo, da je sedež te komisije v Benetkah. Od tod bo bliže kot kjerkoli drugje gledati, kaj se dogaja na Vzhodu. Pomen te komisije je italijanski zunanji minister izenačil z novo Evropsko banko in z Odborom za management, ki bosta pomagala k gospodarskemu razvoju držav vzhodne Evrope. Poudaril je tudi, da bo Evropski svet s tem skušal pomagati tudi k razreševanju narodnostnih sporov v državah vzhodne Evrope. Na tiskovni konferenci je De Michelis poudaril tudi, da se demokratičnost v Jugoslaviji razvija na pozitiven način, kakršnega si ni še pred nekaj meseci nihče predstavljal, in da se zdi, da se bodo dogodki v sosednji državi razvijali na najboljši način. Po uradni predstavitvi se je pričelo plenarno zasedanje članov Evropskega sveta in opazovalcev, ki se bo zaključilo danes z odobritvijo ustanovnega dokumenta. Od 21 držav članic Evropskega sveta jih je 15 že pristopilo v novo komisijo. BENETKE — Včerajšnja prisotnost tolikšnega števila zunanjih in drugih ministrov v Benetkah je bila priložnost za vrsto dvostranskih pogovorov. Italijanski zunanji minister De Michelis se je sinoči pogovarjal s svojimi kolegi Češkoslovaške, Jugoslavije, Španije in Sovjetske zveze. Sovjetski podminister za zunanje zadeve Adamišin mu je prinesel osebni pozdrav Gorbačova in seznanil s sedanjim nelahkim položajem v Sovjetski zvezi. Z jugoslovanskim zunanjim ministrom Budimirjem Lončarjem se je De Michelis pogovarjal o različnih oblikah sodelovanja med državama. Domenila sta se tudi o novih sestankih. O vprašanjih jadranske iniciative, ki so jo sprožili na lanskem sestanku v Bujah, bodo italijanski in jugoslovanski strokovnjaki govorili na začetku februarja v Splitu. Sklenjena je bila denarna pomoč Italije za izgradnjo osimskih avtocest na Primorskem. Govor je bil tudi o jugoslovanski enostranski pobudi, da bi italijanski državljani lahko potovali v Jugoslavijo z osebno izkaznico. Precej poudarka sta De Michelis in Lončar dala štiris-transkim kontaktom med Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko ter sklenila, da je treba iti v konkretizacijo te pobude. Še prej se je Lončar sestal z italijanskim predsednikom Cossigo ter mu prinesel Drnovškove pozdrave ter mu ponovil povabilo, da obišče Jugoslavijo. Cossiga je vabilo sprejel, datum pa bodo določili kasneje. Lončar je Cossigo seznanil s sedanjim položajem v Jugoslaviji, italijanski predsednik pa je poudaril, da je v interesu Italije, da bi jugoslovanske reforme uspele in še podčrtal vlogo, ki jo je Jugoslavija imela v protifašistični borbi in v uporu proti stalinizmu. mw Kritična ocena Maccankovega zakona . LJUBLJANA Predsednik slovenske republike Janez Stanovnik je včeraj priredil tradicionalni sprejem za predstavnike narodnostnih skupnosti iz Italije, Avstrije in Madžarske. Iz prisrčnih voščil je sprejem prešel v poglobljen razgovor o odprtih problemih Slovencev, ne glede na državne meje. To je bil nekak mali vseslovenski kongres. V uvodnem pozdravu se je že predsednik sam po uradnih voščilih lotil analize prizadevanj slovenskega naroda, da utrdi svojo državnost, ko je z ustavnimi dopolnili potrdil NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slovenska politična alternativa pri SSk Biasutti sprejel predstavnike Demosa NA 4. STRANI Zasedanje ZKJ se začenja v znamenju družbenih, gospodarskih in političnih protislovij Enotnost jugoslovanskih komunistov odvisna od sklepov, ki jih bodo sprejeli na kongresu Peticija ZSMS za Slovenijo brez oznake »socialistična« LJUBLJANA — Danes dopoldne se bo v beograjskem centru Sava zadel 14. izredni kongres jugoslovanskih komunistov. Ta preprosti stavek je v resnici jugoslovanska vest dneva, saj je še včerajšnja srbska »Politika« napovedovala oster napad in zahtevo po izključitvi slovenskih predstavnikov iz vodstvenih organov, češ da so vsi po vrsti separatisti in da razbijajo Jugoslavijo. Na včerajšnjem izredno kratkem zasedanju centralnega komiteja pa so se brez razprave stvari končale drugače. V predsedstvo bodo izvolili 16 ljudi, med njimi seveda tudi vidne Slovence. Predsednik novega predsedstva in CK bo Slovenec, vendar ne več za dve, temveč po starem, za eno leto. Ti kompromisi, ki pa so že srbski porazi, so bili doseženi na zasedanju partijskega predsedstva, ki se je sestalo v četrtek. Vendar ni nobenega kompromisa niti dogovora o ključnem dokumentu, o »kongresni deklaraciji«, za katero so se v predsedstvu izrekale le tradicionalne štiri partijske organizacije (Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija), Srbija s podložniki pa je bila odločno proti zaradi demokratične vsebine besedila. Upoštevanih je bilo izredno veliko popravkov, kako bo potekala razprava in kakšno bo razmerje sil, pa je zelo težko napovedati. Že na včerajšnji seji se je vnela razprava o posebni resoluciji o Kosovu. V bistvu gre za omiljeno obliko ponavljanja znanih srbskih stališč in temelj- ne ugotovitve, da je celotni problem Kosova zgolj v albanskem iredentizmu in šovinizmu. Vendar tokrat verbalno trdijo, da je treba stvari urejati »ne z represijo, temveč z reformami in demokratičnim razvojem«. Toda ko v skladu z načeli demokracije tudi na Kosovu ustanavljajo nove zveze, jih kosovska Socialistična zveza delovnega ljudstva takoj razglasi za nacionalistične in iredentistične. V njih so seveda ljudje, ki so jih z diferenciacijo pometali iz kosovsko-srbske partijske organizacije. Take zahteve so v srbski verziji demokracije hkrati napoved policijske prepovedi neke organizacije. Toda že na včerajšnji seji CK zadeva ni gladko tekla. Albanski predstaVnik Alli Shabani je namreč vprašal, do kdaj bodo na Kosovu trajali izredni ukrepi, kdaj se bo začela demokracija, saj resolucija ne odgovarja na ta vprašanja. Z novim srbskim republiškim šolskim zakonom pa je postalo vprašanje učenje Albancev v materinem jeziku. Zelo odločno so nastopili nekateri slovenski predstavniki, med njimi Sergej Kraigher, češ da se ponavljajo stare stvari, ki so bile povsem neučinkovite. Po njegovem mnenju je sprejemanje takšne resolucije samo priznavanje lastnih slabosti. CK je sprejel predlog resolucije o odnosu do narodnostnih manjšin. To resolucijo so predlagali za zvezni kongres makedonski komunisti. Razprava o bodočem predsedniku, ki bo Slovenec, je bila zelo kratka in slovenska predstavnica Sonja Lokar je utemeljila kandidaturo sedanjega tajnika Štefana Korošca. Tajnik CK bo zdaj predsednik Vojvodine. Zadnji trenutek so se torej jugoslovanski komunisti le nekako sporazumeli, da je zvezni kongres sploh mogoč. Ob tem pa ostajajo odprta temeljna vprašanja, med njimi tri ključne stvari: konsenz, ‘dogovor ali demokratični centralizem, enotna trda partija ali federacija. Demokracija ali centralizacija? In naposled: podpora Markovičevemu gospodarskemu programu, kar pomeni tudi konec blokade, ki jo je razglasila srbska politika. Vse to pa je v jugoslovanskem in mednarodnem merilu povezano s Kosovom. Se bo nadaljevala diferenciacija, represija v najbolj brutalnih oblikah, ali bo tudi na Kosovu napočil trenutek, ko se začne demokratičen razgovor, ki edini lahko uredi nacionalne spore? Z vsem tem pa je tesno povezan proces proti Vllasi-ju. Napovedal ga je partijski veljak na mitingu, pričel se je po Vllasijevi izključitvi iz centralnega komiteja ZKJ, dosedanji sodni postopek pa je dokazal, da je to gola neostalinistična farsa. Je s takim procesom mogoče resno govoriti o demokraciji, pravni državi, neodvisnem sodstvu? Kongres se bo torej začel, kam bo pripeljal in kakšni bodo sklepi, pa je povsem neznano. Že zdaj napovedujejo, da ga bodo podaljšali za en dan in da bo trajal torej še v torek. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenska mladina bo v ponedeljek začela akcijo podpisovanja peticije z zahtevo, da bi iz imena socialistična republika Slovenija črtali besedo socialistična. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, bo akcija ŽSMS potekala dva tedna v vseh občinah, od sredstev javnega obveščanja, zlasti časopisov, pa pričakujejo, da bodo objavila besedilo peticije. Občani naj bi s svojim podpisom na posebnem kuponu potrdili, če se z zahtevo strinjajo. Pri ZSMS so optimistični in pričakujejo, da bodo zbrali 30 tisoč podpisov, kolikor jih potrebujejo, da bo republiška skupščina o tem razpisala referendum. Dr. Slavoj Žižek je akcijo imenoval vrhunec vseh prizadevanj 'ZSMS, vključno s portoroškim kongresom, da bi državne simbole očistili ideoloških in socialističnih predznakov. Enako zahtevo bodo slovenski mladinci postavili tudi na kongresu jugoslovanske mladinske organizacije, ki naj bi bil meseca junija v Ljubljani. Organizatorji akcije so sporočili, da jih podpirajo tudi članice Demosa, o njej pa se nista izrekli zveza komunistov in socialistična zveza Slovenije. Pred kongresom ZKJ na Kosovu ni videti rešitve hudih težav PSI nezadovoljna s sedanjimi odnosi v vladni večini Študentje protestirajo proti reformi univerze PRIŠTINA — Na Kosovu z mešanimi občutki in brez velikih upov ter pričakovanj presojajo možnosti 14. izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije glede razpleta krize v pokrajini, ki že več let bremeni in v marsičem tudi pogojuje celotne odnose in stanje v državi. Na kongresu naj bi o Kosovu sprejeli posebno resolucijo, kosovsko vprašanje pa bo vsebovano tudi v deklaraciji o demokratičnem socializmu v Jugoslaviji, ki bo sprejeta na kongresu. V kosovski javnosti, zlasti pri albanski narodnosti, so deljena mnenja o tem, ali bo kongres sploh lahko premostil neskladja ter prepad med politiko in različnimi političnimi dokumenti, ki že dolgo ponavljajo in naštevajo načela in usmeritve o tem, kaj vse je potrebno napraviti za premostitev krize, in resničnim stanjem, ki je skoraj dramatično. To je med kratkim obiskom na Kosovu ugotovil in poudaril tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič, ki je sicer znan po svojem optimizmu. V pokrajini je vsa družbena struktura, vključno z gospodarstvom in z državnimi organi, domala v popoldnem razsulu. V mednacionalnih odnosih, zlasti med Srbi in Črnogorci ter albansko narodnostjo, pa prevladujejo strah, zaskrbljenost za prihodnost ter v mnogih okoljih tudi fanatizem in sovraštvo. Uradna politika še naprej izvaja nasilje ter ob monopolni vlogi partije kar naprej ponavlja teze in trditve o protirevoluciji, ki da jo na Kosovu že četrtič v povojnem obdobju izvajata nacionalistični in seperatistični del albanske narodnosti. Iz tukajšnjih vidikov in upoštevaje kosovske izkušnje se zdi, da je Jugoslavija, očitno zaradi političnega vpliva in pritiskov Srbije, ujetnik oziroma talec lastnih dogem in predsodkov ter se loteva napačnih izbir in rešitev tukajšnje krize. Za Kosovo država prispeva ogromna materialna sredstva (vsak dan poldrugi milijon dolarjev), vendar kljub tej pomoči Kosovo nazaduje. Pokrajina se duši v težavah. Sedanja politika pa se je odločila za nasilje in politično delovanje po slogu in po vzorcih realsocializma. To pa Kosovu ne koristi in krize ne rešuje. Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije bi za premostitev krize in zapletov na Kosovu zagotovo največ napravil s tem, da bi se odločil za demokratično politiko in opcijo ter spodbudil sprejem drugih jamstev za dejansko enakopravnost vseh narodov in narodnosti, ki žive v pokrajini. Če pa se kongres ne bo odločil za spremembe politike in stališč do Kosova, bi to lahko kmalu povzročilo nove napetosti in nove dramatične izbruhe krize. Na takšno možnost opozarjajo tudi nove alternativne politične stranke, ki so jih ustanovili na Kosovu. Doslej so bile ustanovljene Demokratična zveza, ki ima že okoli 80.000 članov, podružnica Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo ter Odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin. Nove stranke oz. alternativna gibanja se zavzemajo za splošno pomiritev in stabilizacijo odnosov, za ukinitev represije in sploh za demokratično politiko in usmeritev, kakršni se širita drugod v Jugoslaviji. Toda predsedstvo pokrajinske konference Socialistične zveze delovnega ljustva je prav danes obsodilo nove stranke, češ da so protisocialistične in protijugoslovanske. Ta obsodba bo zagotovo prinesla nov nemir in nove napetosti na kosovsko politično sceno. MARJAN DROBEŽ RIM - V vladni večini spet narašča napetost. Petstran-sko sožitje ni bilo nikoli lahko, kaže pa, da se je sedaj nakopičilo toliko problemov, okrog katerih se mnenja silno razlikujejo, da bo to sožitje še težje vzdrževati. Znamenja naraščajočega nezadovoljstva je zaznati zlasti v taboru rdečega nageljna. V pričakovanju, da bo vsedržavni tajnik Craxi okreval in se vrnil na bojno mesto za krmilom stranke (njegov povratek v Rim pričakujejo za torek), se je včeraj sestalo tajništvo, da bi prerešetalo glavna vprašanja, ki v teh dneh pretresajo italijansko politično življenje. Mnenje, ki ga je socialistično tajništvo izreklo zveni zelo bojevito. »Medtem ko vlada zavzeto nadaljuje z uresničevanjem svojega programa,« je rečeno v dokumentu, ki ga je včeraj izdalo tajništvo PSI, »se parlamentarna dejavnost žal odvija prepočasi. Temu je treba dodati še nesoglasja in dvoumnosti, ki se pojavljajo zdaj v tej stranki večinske koalicije zdaj v drugi glede posameznih ukrepov,« je nadalje rečeno v dokumentu. »Učinek teh nesoglasij in dvoumnosti pa je tak, da se počasi izgubljajo ali spreminjajo cilji, ki si jih je večina zadala in se zanje obvezala.« To pa postaja za socialistično stranko nesprejemljivo. Konkretno se socialisti v svojem dokumentu nanašajo na zamude pri obravnavanju zakona o mamilih ter na popravke, ki jih napovedujejo nekateri demokristjanski poslanci; nadalje se nanašajo na upočasnitev postopka za reformo krajevnih uprav, na težave pri posegih na Jugu države, na nemire, ki so izbruhnili na italijanskih univerzah in na druge probleme. Za premostitev vseh teh težav je po mnenju socialistov potrebna obnovitev in pospešitev parlamentarne dejavnosti in pa večji čut odgovornosti in solidarnosti v večinski koaliciji. To z drugimi besedami pomeni, da bo potrebno čimprej novo preverjanje v večinskih vrstah. Italijanska javnost z velikim zanimanjem spremlja tudi dogajanja in razhajanja na področju reforme sredstev javnega obveščanja. Predsinočnje srečanje med predstavniki petih strank večine se je zaključilo brez bistvenih novosti. Razpravo bodo nadaljevali v torek popoldne. Nekaj pa se je le premaknilo na tem področju. Na predlog socialistične stranke bodo namreč vključili v zakonski osnutek o reformi radiotelevizijskega sistema (tako imenovani zakonski osnutek Mammi) tudi norme, ki zadevajo časopise. PSI bo v kratkem predstavila s tem v zvezi svoj načrt. Zakon antitrust in vsa problematika, ki jo je v zadnjem času odprla zadeva Mondadori-Berlusconi, sta bila včeraj tudi predmet parlamentarne razprave. V poslanski zbornici so namreč razpravljali o dveh resolucijah, ki so ju predložili komunisti in misovci. V dvorani je bilo sicer več novinarjev kot poslancev in so glasovanje odložili na prihodnji teden, razprava pa je bila kljub temu živahna. Prvi je spregovoril poslanec neodvisne levice.Bassanini, ki je dejal, da zadeva Fininvest-Mondadori postavlja na kocko kulturno neodvisnost Italije. Demokristjan Radi je odvrnil, da ne soglaša z alarmizmom, ki ga je ta zadeva dvignila. Komunist Querci-oli je dejal, da alarmizem ne prihaja samo z levice, temveč iz samih vrst Confindustrie. D. K. RIM 7— Italijanske univerze je zajel močan val kontestacije. Začelo se je pred več kot štiridesetimi dnevi v Palermu, kjer so študenti zasedli univerzo. Njihovemu zgledu so prejšnje dni sledili študenti nekaterih fakultet rimske univerze La Sapienza. Zasedbe univerz in študentske skupščine so si nato sledile kot na tekočem traku v drugih mestih. Nemiri, ki pretresajo italijanske akademske kroge in začenjajo vznemirjati tudi politične kroge, dokazujejo, da se je rodilo novo študentsko gibanje, ki so mu že nadeli ime gibanje devetdesetega leta. Nekateri že primerjajo sedanjo kontestacijo z znamenitim gibanjem leta 68. Kaj pravzaprav hočejo novi oporečniki? Predvsem želijo takšno univerzo, ki bo funkcionalna, in ugotavljajo, da manjkajo učilnice, knjižnice in druge strukture, da slabo delujejo univerzitetne službe, da vlada vsepovsod kaotično stanje. Prav tako želijo imeti študenti večjo težo pri odločanju. Želijo biti skratka protagonisti svoje bodočnosti. ' Zahteve o izboljšanju univerzitetnih struktur so iste kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti in torej niso nobena novost. Prava novost »kontestacije 90« je kritika Rubertijevega zakonskega osnutka o avtonomiji univerze, ki ga je ministrski svet odobril oktobra lani. Rubertijeva reforma je torej prava vzmet silnega nezadovoljstva, ki se kot oljni madež širi med študirajočo mladino. Avtonomija pri upravljanju univerze, kot si jo zamišlja vlada, predvideva povsem nov način odločanja, ki ne bo več v zakupu osrednjih oblasti, temveč se bodo v to odločanje lahko vključila tudi javna in zasebna podjetja. Univerza bo z njimi lahko sklepala pogodbe in sporazume, deležna bo zunanjih finančnih in drugih podpor, v zameno pa bodo v upravnih svetih univerz lahko sedeli zasebniki, ki z akademskim svetom nimajo veliko skupnega, in soodločali o usmeritvah univerzitetnega študija. Na te poskuse privatizacije akademske kulture, ki lahko privede do kopičenja oblasti v rokah nekaterih gospodarskih mogotcev, glasno opozarjajo študenti, ki so se odločili, da prebijejo zid brezbrižnosti, ki jih je doslej ločeval od aktivnega vključevanja v problematično univerzitetno, pa tudi širšo družbeno stvarnost. Pri tem pa nočejo nobenih strankarskih etiket. Na skupščinah vsakdo lahko govori le v lastnem imenu, in le to, kar pove v osebnem imenu, naj prepriča (ali ne) druge, ne pa tisto, kar pravijo posamezne politične sile. Te sile seveda ne morejo molčati. Zanimivo je, da so naenkrat vsi (tudi tisti, ki so na oblasti) postali kritični do Rubertijevega zakona in vsi predlagajo in napovedujejo razne spremembe. Kaj pa o vsem tem meni sam minister Ruberti. V bistvu je izrazil vso svojo pripravljenost na dialog. Študentom je priznal zaslugo, da so predramili javnost, ki se na hude probleme univerze spomni samo ob zasedbah. Poudaril pa je tudi, da je treba italijanski univerzitetni sistem reformirati, sicer Italija ne bo mogla biti kompetitivna na mednarodni ravni. Minister torej vztraja pri svoji, pa četudi ustrezno spremenjeni, reformi. DUŠAN KALC Spandau B a l l e t KONCERT V HALI TIVOLI V LJUBLJANI 22. januarja 1990 ob 19.30 Predprodaja vstopnic: TURISTIČNA POSLOVALNICA, Šubičeva 1 - Ljubljana ter kiosk HALA TIVOLI Izraelci aretirali Huseiraja in bombardirali južni Libanon TEL AVIV — Izraelske oblasti so včeraj aretirale Fejsala Al Hu-seinija, vidnejga palestinskega voditelja in bivšega direktorja inštituta za arabske študije v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga Izraelci dolžijo, da je financiral tajno organizacijo »Vojska palestinskega ljudstva«. Al Huseinija so že včeraj postavili pred sodišče, že dalj časa pa je bil na izraelskem seznamu sumljivih oseb, tako da mu je izraelsko notranje ministrstvo ze pred časom odvzelo potni list in mu tudi prepovedalo odhod na zasedena ozemlja. Aretirani palestinski voditelj je potomec ene najbolj znanih arabskih družin v Cisjordaniji in je bil po vsej verjetnosti tudi predviden za člana arabske delegacije na morebitnih mirovnih pogajanjih z Izraelom. Letala z Davidovo zvezdo pa so včeraj prvič letos dvakrat bombardirala področja v južnem Libanonu. Do prvega napada je prišlo kmalu po polnoči, ko je eskadrilja lovcev bombardirala dve šiitski naselji v bližini Sidona, drugič pa so izraelski lovci skušali uničiti radijsko postajo PLO »Radio Palestina«. Točnih podatkov o žrtvah niso posredovali, kaže pa, da sta v bombardiranju umrla dva šiita, v bolnišnico v Sidonu, kjer so bili včeraj zaradi izraelskega napada uradi in šole zaprti, pa naj bi pripeljali 22 oseb. • Kritična ocena Maccanicovega zakonskega osnutka NADALJEVANJE S 1. STRANI svojo suverenost. Slovenski narod je pogumno kljuboval pritiskom in s tem bistveno pripomogel širše v Jugoslaviji k demokratičnim procesom. Stanovnik je poudaril pravilnost gesla »slovenščine cele«, saj je treba povezati Slovence ne glede na to, kje žive. Zato je pozdravil in podprl pobudo, da se organizira »slovenski svetovni kongres«, za kar je že dobil pismeni predlog. V razpravi so se oglasili predstavniki vseh skupin iz Italije: sen. Stojan Spetič, Klavdij Palčič, Marjan Terpin, Damjan Pavlin in Bogo Samsa. Vsi so poudarili izreden pomen demokratičnih sprememb v Sloveniji tudi za položaj manjšine in so jih pozdravili in podprli. Veliko se je govorilo o »evropskih pobudah« za manjšinsko zaščito. Odločno kritična pa je bila ocena vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji, pri čemer so izhajali iz pomembnosti, da se je razprava sploh pričela, kritizirali pa so pomanjkljivosti in nizko raven zaščite predvidene v zakonskem predlogu Mac- canico. Govor je bil še o raznih pobudah Slovencev v Italiji, da se preprečijo poskusi zavlačevanja razprave in da se zakon izboljša. Obsežneje so obravnavali pomoč in odločno besedo Jugoslavije, saj gre za uresničevanje meddržavnega dogovora in sprejete obveze na ravni predsednikov obeh vlad. Seveda pa je to tudi vprašanje medsebojnih političnih odnosov in še posebej evropske ravni zaščite. Koroški Slovenci so opozorili na svoja nerešena vprašanja in še zlasti na priprave za nacionalistični miting, v kar bi nekateri hoteli spremeniti obletnico plebiscita. Zanimive so bile besede predstavnice porabskih Slovencev Irene Pavlič, ki je na kratko toda zelo slikovito in prepričljivo orisala demokratične spremembe na Madžarskem, uvajanje večstrankarskega sistema in večjo odprtost za reševanje manjšinskega vprašanja. Slovenijo je zaprosila za konkretno pomoč, da bi odprli mejni prehod, pa tudi pri ustanavljanju manjšin podjetij, ki naj omogočijo zaposlitev v domačem kraju. Mladina jc ustanovila slovensko kulturno društvo, v zadnjem času pa je opazna pomoč večinskega naroda. v delegaciji Slovencev iz Italije so bili poleg že omenjenih še Anamarija Kalc, Dušan Udovič, Mirko Primožič, Andrej Bratuž in Salvatore Venosi. Član predsedstva Jože Smole je v razpravi poudaril, da se bo Socialistična zveza v novih razmerah še nadalje ukvarjala s slovenskimi manjšinami in jih podpirala. Kot primer izvajanja enotnega slovenskega kulturnega prostora pa je napovedal, da bo Klavdij Palčič tokrat slavnostni govornik na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika. Poleg Janeza Stanovnika so v razgovoru sodelovali najvišji slovenski predstavniki, med njimi: predsednik skupščin® Miran Potrč, predsednik vlade Dušan Šinigoj, predsednik SZ Jože Smole, predsednik gospodarske zbornice Marko Bulc, zunanja ministrica Cvetka Selšek, predsednik komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič in drugi. Pod očitnim vplivom vzhodnoevropskih dogodkov Občuten skok dolarja potlačil nemško marko MILAN — Skokoviti vzpon zelenega bankovca, ki se je začel v četrtek ponoči v New Yorku, je potisnil močno navzgor tudi azijske in evropske kotacije dolarja, kar je imelo za posledico ošibitev marke. Na včerajšnjem fiksingu v Frankfurtu je ameriški denar veljal 1,7141 marke (še prej pa celo 1,7170) proti 1,7004 v četrtek, se pravi 1,37 pfeniga več, v Milanu pa 1276,05 lire, kar je skoraj 10 lir več kot dan poprej (1266,6). Poživitev dolarja sta izzvala zastopnika centralne banke, ki sta v odgovor na nasprotno uglašeno izjavo predsednika Busha zavrnila možnost ponovnega znižanja domačih obrestnih mer. Borza je na to malce pretirano reagirala, kar je sprožilo ponudbo ameriške devize na previsoki ravni, vtem ko bi bili morali operaterji bolj upoštevati negativne plati gospodarstva ZDA, ki se odražajo v njegovi splošni upočasnitvi, v visokem trgovinskem primanjkljaju in v neprestani nevarnosti vnovičnega izbruha inflacije. Pozornost borzijancev pa je veljala bolj medetničnim spopadom v Sovjetski zvezi oziroma možnosti, da utegne priti v družbenih, gospodarskih in političnih reformnih procesih na evropskem vzhodu do zastoja, kar bi potlačilo marko in posledično povzdignilo dolar, V Milanu je marka padla s 744,75 na 744,35 lire. Italijanska valuta se je znotraj EDS okrepila nasproti drugim valutam: francoski frank je kotiral 218,97 lire (dan prej 219,14), nizozemski gulden 660,45 (661,01), belgijski frank 35,564 (35,592) itd. Zunaj EDS je funt šterling poskočil na 2084,8 lire, vzpel pa se je tudi ecu: 1515,75 lire proti 1514,35. Pet airbusov za Aeroflot PARIZ — Vodstvo konzorcija Airbus bo vsak čas uradno sporočilo, da je sklenilo s sovjetskim državnim letalskim podjetjem sporazum, po katerem bo Aeroflot nabavil nekaj letal "jet A310". V določenem pogledu gre za zgodovinski dogodek, saj ni Sovjetska zveza doslej še nikdar nabavila kakšnega zahodnega letala, medtem ko sta to ukrenili Nemška demokratična republika in Češkoslovaška. Aeroflot je neuradno vest o tem potrdil in po pisanju britanskega Financial Timesa izjavil, da namerava že prihodnji teden podpisati pogodbo za pet airbusov. Dodatnih informacij o transakciji ni, ve se le, da bo Aeroflot letala izplačal v 10-12 letih. Cegelec zgradi hidroelektrarno za Albanijo PARIZ — Francoska družba Cegelec (prej CGEE Alsthom - CGE) je sklenila z albanskim Teknoim-portom pogodbo v vrednosti 28 milijonov dolarjev, ki predvideva med drugim izgradnjo hidroelektrarne v Banji. To je sporočil včeraj v Parizu predstavnik Cegeleca in pripomnil, da je bila pogodba, o kateri javnosti še niso uradno obvestili, podpisana predvčerajšnjim v Tirani. Francoska družba bo dobavila Albancem opremo in tehnologijo za gradnjo hidroelek-tričnih central, poleg tega bodo Francozi skupaj z Albanci zgradili več tovarn materiala za elektrarne. Družbo Cegelec nadzorujeta CGE in britanski GEC, ki imata 78% oz. 22% njenih delnic. Rekorden devizni priliv 1988 za Jugolinijo REKA — Jugolinija, največje ladjarsko podjetje v Jugoslaviji, si je ob včerajšnjem 43. jubileju zataknila v gumbnico cvetočo številko: 300 milijonov dolarjev, kolikor je znašal njen lanski (rekorden) devizni priliv. Podjetje je bilo ustanovljeno 20. januarja 1947, ko je razpolagalo samo s 14 ladjami za skupnih 47.000 bruto-registr-skih ton, danes pa ima 54 ladij za dober milijon ton nosilnosti in zaposluje 3.000 ljudi, od tega 2.300 pomorščakov. ■ SALON POHIŠTVA V KOLNU. Deželna ustanova za razvoj obrti v FJK (ESA) je v sodelovanju z družbo Pro-mosedia pripravila kolektivno razstavo izdelovalcev pohištva iz naše dežele na mednarodnem pohištvenem salonu od 23. do 28. januarja v Kblnu. ■ NAVADNE DELNICE UNIPOL. 25. januarja bodo začeli kotirati na borzah v Milanu, Rimu in Bologni poleg privilegiranih še navadne delnice zavarovalnice Unipol. Minimalni kupčijski obseg bo znašal 100 delnic. Unipol je te ponudila javnosti 11. decembra lani po enotni ceni 22.800 lir. Prosilcev je bilo kar dobrih 55.000, razpoložljivih delnic pa 5.280.500. ■ STAVKE PRISTANIŠČNIKOV NE BO. Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UlL-Trasporti so preklicali 21-urno stavko luških delavcev, ki bi se morala začeti v ponedeljek kot protest proti vladi, ker ne spoštuje sprejetih obveznosti. Pristaniščnikom ne plačujejo prispevkov INAIL in INPS, že nekaj mesecev niso dobili plače, vse več jih je v dopolnilni blagajni, sploh pa se borijo za ohranitev službe. m DOGOVOR LUFTHANSA-IN-TERFLUG. Letalski družbi Lufthansa (ZRN) ter Interflug (NDR) sta dosegli sporazum o sodelovanju v potniškem in tovornem prometu pa še drugih storitvah. Skušali bosta tudi podreti zapreke, zaradi katerih njuna letala zdaj ne smejo preletavati mednem-ške meje. Ob zakonskem osnutku načelnika poslanske komisije za finance Franca Pira So kmečko-obrtne posojilnice res tako hudo privilegirane? Poslanska komisija za zaklad in finance bo kmalu vzela v pretres zakonski predlog o odpravi "privilegijev", ki naj bi jih uživale kmečke in obrtne posojilnice nasproti drugim kreditnim ustanovam. Prvi podpisnik zakonskega osnutka je sam predsednik komisije, socialist Franco Piro, ki se sklicuje na nedavno "obtožbo" državnega sveta, češ da imajo posojilnice posebne ugodnosti pri zbiranju denarnih sredstev; te ugodnosti naj bi "preu-ravnovesile konkurenčna razmerja" v celovitem kreditnem sistemu. »S tem pa nočem kaznovati kmečko-obrtnih hranilnic,« zatrjuje poslanec Piro, »ampak jih hočem samo spodbuditi k temu, da se spremenijo v javna podjetja in uredijo svoje poslovanje po izrazito podjetniški logiki. V ta namen je treba spremeniti njihove statute.« Franco Piro prerokuje, da bo to posojilnicam samo koristilo, saj bodo lahko pridobile celo vrsto novih, žlahtnih strank, od "obrtnikov inteligence" in "obrtnikov softvera" pa do 'profesionalcev s področja komunikacij". V nasprotnem primeru bodo posojilnice obsojene na propad, dodaja parlamentarec in jih poziva, naj pohitijo, kajti leto 1993, ko bo napočila popolna liberalizacija denarništva v Evropski skupnosti, je pred durmi. Piro predlaga spremembo člena 20 enotnega zakonskega besedila, ki urejuje delovanje kmečko-obrtnih hranilnic in posojilnic in ki je bilo odobreno že leta 1937 s kraljevskim odlokom (ter malce popravljeno leta 1956). Ta člen odreja, da mora posojilnica naložiti v državne vrednostne papirje ali v vrednotnice z državnim jamstvom (po tekoči-vrednosti) vsaj 10% hranilnih vlog, če gre za družbo z neomejeno odgovornostjo, oziroma najmanj 20% zaupanih ji sredstev, če je to zadružna družba z omejeno odgovornostjo. (Posojilnice so razrešene obveze o gotovin- skem pologu pri osrednjem zavodu Banca dltalia.) Vse druge bančne ustanove pa so dolžne razpolagati z gotovinskim rezervnim skladom, ki mora ustrezati najmanj 25 odstotkom zaupanih sredstev. Kmečke in obrtne posojilnice in hranilnice uživajo tudi nekatere davčne olajšave, tako so na primer oproščene davka na tisti delež dobička, ki ga namenijo v nedeljivo rezervo; v bistvu gre za sredstva, ki se v primeru razpusta ustanove ne smejo razdeliti med članstvo, temveč so namenjena skupnosti, sredi katere je posojilnica poslovala. Posojilnice so sicer že delj časa tarča polemik in ostrih napadov iz vrst drugih denarnih ustanov, predvsem še ljudskih in trgovskih bank. Ne bomo se spuščali v to, kdo, če in zakaj ima bolj prav - tudi zato ne, ker se bodo morale hranilnice in posojilnice nujno prilagoditi novim predpisom Evropske skupnosti, ki bodo začeli veljati januarja 1993 in po katerih bodo takšne ustanove dobile status podjetja. Nekaj pa je (evfemistično povedano) vendarle čudno: namreč to, da Franco Piro in somišljeniki omenjajo zgolj privilegije, molčijo pa o omejitvah, ki jih imajo posojilnice. Poglejmo: štiri petine članov morajo sestavljati kmetje in obrtniki, le eno petino pa drugi (podjetniki in zasebniki); krediti, ki jih posojilnica podeljuje nečlanom, ne smejo preseči ene četrtine vseh zaupanih sredstev; dolgoročna posojila ne smejo presegati 20% zaupanih sredstev ali 40% vseh dodeljenih kreditov; posojilni-čin delokrog mora biti omejen na ozemlje občine, v kateri je njen sedež (na sosedno občino se lahko raztegne samo, če tam ni druge take ustanove, tudi sicer pa izključno s privoljenjem državne banke); podobna omejitev velja pri premeščanju okenc. In tako naprej. DRAGO GAŠPERLIN I— 11 := :ff : ; : : : - I JJ 1-., 9 ii D Banca Agncola I Kmečka banka Gorica ■ NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE ’•.■ .V r:". ■■ vi.%; : -U - ■ .'.v"- ' ■■■II TRŽAŠKA BORZA V • 1 P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 16.1. 19.1. URADNE KOTACIJE Generali 41185 Lloyd 17350 Lloyd risp 11555 RAS 26700 27300 RAS risp 12350 12750 Sai 18300 18990 Sai risp 7900 8220 Montedison 2055 2049 Montedison risp 1253 1271 Pirelli 3050 2960 Pirelli risp 3100 2975 Pirelli risp. nc 2200 2200 Snia 2940 2930 Snia risp 2920 2940 Snia risp. nc 1750 1745 Rinascente 7950 7890 Rinascente priv 4050 3945 Rinascente risp 4300 4180 Premuda 2160 2450 Premuda risp 1450 1550 SIP . 3405 3410 SIP risp 3000 2990 Sastogi 366 363 Comau 4280 4300 16.1. 19.1. Fidis............. Gerolimich........ Gerolimich risp. .. SME ............... Stel.............. Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari . .. FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7520 116 89 4060 5135 4200 11850 4350 5350 11025 7320 7325 5150 3850 373 7990 8200 5890 7500 119 89 3980 5030 4060 13400 5000 5650 10915 7243 7310 5075 3900 373 7960 7990 5880 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u.......... SO. PRO. ZOO. . . Carnica Ass......... 840 1000 11900 830 1000 11500 19.1. spr. % 19.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI___________ BTP junij 1990 10,5% .... 99,35 —0,05 BTP maj 1990 .......... 99,40 — BTP januar 1990 12,5% . . . ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA mili) * ipii ——.__________________________19.1. spr. % Rilska industrija - kmetijstvo____________ Clivar ..................... 12100 +1,00 pldania .................... 8500 —0,58 Sfidania risp............... 5030 —1,37 <-'9nago .................... 8455 +0^64 *AYAROVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________ ^JSnza Ass................. 45550 +0,11 /u^nza Ass. risp. por. .. . 41150 +0,37 A S|falia.................. 13665 _ [a.Sonia ................... 1875 +1,35 o"11 na Ass. ord............ 13890 +1,76 I,Jerali Ass............... 41130 +0,44 A."a Ass. 1000 ............ 13400 —2,19 Up1116 ................... 115500 +0,79 U p ndiaria spa............ 60440 +1,26 llo"levidente ............. 21750 +1,16 840° ^driatico ............ 17330 —0,17 RAo,raz.................... 27300 +1,87 T0, r|sp. port............. 12710 +3,42 Ur,i°0rd................... 22040 +1,10 BPoi priv.................. 16410 +1,61 8anr Comm- haliana .... 5212 —1,01 di Roma ............... 2369 —0,29 'dterh ltaliano ............ 2835 —0,70 Merj; nca Priv............. 62990 +0,78 °danca ................ 19450 — Pa ^JijNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ i- Es-^drgo ord............ 14150 —0,49 Mondlesso.................. 21880 +0,37 Monriadori ................. 13800 —1,43 Pon dadori priv................. — — Cpn7raf' Editoriale...... 6250 — .................. 3455 -1,29 19.1. spr. % Italcementi . .......... 125850 —0,87 Unicem................... 27990 +0,68 Unicem risp. ............. 15900 —0,31 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5505 + 2,90 Fidenza Vetrar 1000 8700 + 1,34 Italgas 3058 — Mira Lanza 63700 — Montedison 1000 2035 —1,21 Montefibre . .... 1340 —0,59 Pirelli 2951 + 0,31 Pirelli risp 2975 + 1,88 Recordati ord 13800 + 0,22 Saffa 11340 + 0,27 Siossigeno — ' Snia BPD 2912 —0,27 Snia Fjbre . . . 1875 + 1,35 Snia Tecnopolimeri 6840 + 1,03 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7889 —0,33 Standa 33800 —0,53 Standa risp. port. . 13200 + 1,69 Alitalia cat A . 2300 + 0,22 Alitalia priv. . . 1640 + 0,31 Italcable —0,08 SIP 3384 —0,18 SIP risp. port 2950 —1,24 Sirti 13355 + 0,37 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5250 +0,79 3520 +0,43 CCT ECU 1982/89 13% . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,25 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,95 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,90 + 0,05 CCT ECU 1985/93 9% . . . 94,30 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . 97,95 + 0,51 CCT ECU 1985/93 8,75% . 94,65 + 0,26 CCT ECU 1985/93 9,75% . 98,15 — CCT april 1992 10% 95,50 + 0,05 CCT julij 1992 IND 98,55 —0,05 CCT januar 1991 IND ... . . 100,25 —0,05 CCT julij 1993 IND 98,90 —0,10 VODILNE DELNICE 19.1. spr. % Bastogi 363 + 0,83 Bonifiche Siele 30450 —0,39 Bonifiche Siele risp 9300 — CIR - Comp. Ind. Riunite . 4880 —0,41 CIR risp 4910 —1,41 Cofide 4784 + 1,25 Comau Finanziaria 4290 —1,27 Editoriale SpA 3470 —0,14 Euromobiliare 6215 —0,56 Ferruzzi Agric 2550 —0,97 Fidis 7500 + 0,67 Fimpar ." 3216 —0,68 Finarte 6301 + 1,38 Fiscambi Fielding 5645 —0,07 Fiscambi risp 2413 —0,37 Fornara 3325 —0,42 Gaic 25100 + 0,40 Gemina 2180 — Gemina risp 1435 —0,35 Gerolimich 119 —0,83 Gerolimich risp. port 88,75 —1,39 IFI priv 25790 — 'IFIL fraz 7580 — IFIL risp. port. fraz 3920 + 0,51 Italmobiliare 205200 —0,68 Pirelli & C 9620 + 1,05 Riva Finanziaria 9050 —0,44 Saes 3680 —0,14 Schiapparelli 1340 + 1,52 Sisa 3601 —1,07 SME 3967 —0,08 SMI Metalli 1590 + 1,53 SMI Metalli risp 1236 —0,32 SOGEFI 3795 + 2,15 Štet 4998 —0,44 Štet risp. port 4030 —0,74 CCT december 1990 IND . . 100,10 —0,10 CCT februar 1991 IND 99,90 —0,20 CCT februar 1997 IND . . . 93,25 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND . . . 96,30 — CCT marec 1991 IND 99,90 + 0,20 CCT nov. 1993 CV IND . . . 96,90 + 0,10 CCT sept. 1993 CV IND . . 95,40 — CCT avgust 1992 IND 98,65 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,65 — CCT avgust 1990 IND . 100,15 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,45 — CCT avgust 1995 IND 94,40 — CCT avgust 1996 IND 93,45 —0,05 CCT april 1991 IND 100,40 —0,05 CCT april 1995 IND 93,85 + 0,05 CCT april 1996 IND 93,65 — CCT december 1990 IND . . 101,35 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,25 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 95,75 — CCT december 1996 IND . . 94,05 —0,05 19.1. spr. % Tripcovich ................. 13300 +10,83 Tripcovich risp. nc....... 4930 +12,05 NEPREMIČNINE • GRADBENIŠTVO_______________ Attiv. Immobiliari............ 5649 —0,89 Calcestruzzi................ 18200 — Cogefar ...................... 7470 + 0,93 Del Favero.................... 6790 +1,04 Grassetto SpA .............. 17000 +2,53 IMM Metanopoli............... 1653 +2,04 Risanamento Napol! ......... 46300 +1,31 Vianini ..................... 5155 +0,19 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord................. 3390 —0,21 Danieli & C................. 10990 +1,57 Data Consyst ............... 12199 +1,91 Fiar SpA.................... 19800 —0,50 Fiat........................ 10892 —0,07 Fiat priv..................... 7249 +0,26 Fiatrisp. .................... 7310 +0,55 Franco Toši ................ 31000 — Gilardini..................... 5037 —0,75 Magneti Marelli............... 2120 —1,85 Merloni....................... 3000 —0,66 Necchi ord................... 4162 +1,76 Olivetti ord.................. 7370 —0,54 Olivetti priv................. 4875 —0,12 Pininfarina................. 13690 —0,07 Rodriguez SpA............... 10590 —0,09 Safilo ..................... 11410 +4,10 Safilo risp................. 11000 —1,79 Saipem........................ 3250 +4,84 Saipem risp................... 2948 +1,66 Teknecomp .................... 1437 +0,14 19.1. spr. % CCT februar 1991 IND____ 101,45 +0,05 CCT februar 1992 IND____ 100,15 +0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND______ 97,90 +0,15 CCT februar 1996 IND______ 95,90 — CCT februar 1997 IND______ 93,30 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — CCT jan. 90 USL 12,5% ... — — CCT januar 1991 IND....... 101,55 — CCT januar 1992 IND....... 100,70 — CCT januar 1992 11%__________ 98,95 — CCT januar 1993 IND....... — — CCT januar 1996 CV IND . . 99,50 — CCT januar 1997 IND....... 93,65 — CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 95,85 — CCT julij 1990 IND ......... 100,20 — CCT julij 1991 IND........ 100,55 —0,05 CCT julij 1995 IND .......... 95,20 +0,05 CCT julij 1996 IND........ 94,35 +0,05 CCT maj 1991 IND............ 100,60 — CCT maj 1992 IND.......... — — . CCT maj 1995 IND............ 93,90 —0,05 CCT maj 1996 IND.......... 93,75 +0,05 CCT maj 1997 IND............. 92,75 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 100,55 +0,05 CCT marec 1995 IND........ 93,95 —0,11 CCT marec 1996 IND........ 94,40 — CCT marec 1997 IND........ 93,00 +0,11 CCT nov. 1990 IND......... 100,10 +0,15 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,00 — CCT nov. 1991 IND......... 100,40 +0,05 CCT nov. 1992 IND............ 98,40 —0,10 CCT nov. 1995 IND......... 94,90 — CCT nov. 1996 IND............ 93,05 — CCT oktober 1993 IND________ 97,65 — CCT oktober 1990 IND________ 100,00 — CCT oktober 1991 IND________ 100,30 — CCT oktober 1995 IND .... 94,80 —0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 92,95 — CCT sep. 1990 IND......... 99,90 — CCT sep. 1991 IND ...... . 100,20 —0,05 CCT sep. 1995 IND............ 94,40 +0,05 CCT sep. 1996 IND......... 93,60 —0,05 CTS marec 1994 IND........ 76,00 —0,07 CTS april 1994 IND .......... 75,70 — ED SCOL 1975/90 9% _________ 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,20 +0,20 ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,20 — REDIMIBILE 1980 12% . . , 100,70 —0,05 RENDITA —35 5% ........... 76,00 +1,33 Slovenska politična alternativa gost Slovenske skupnosti Biasutti: Obisk Demosa odraz demokratizacije v Sloveniji »Današnji dan je res pomemben. Še pred nekaj meseci nisem mislil, da se bom lahko sestal s predstavniki političnih sil, ki niso angažirane v upravljanju Slovenije. Današnje srečanje je odraz velikega koraka naprej na poti demokracije.« Te uvodne besede Adriana Biasuttija so jasen dokaz, da je predsednik deželne vlade hotel "dati politično vsebino srečanju s predstavniki slovenske politične alternative, ki so združeni v Demosu in ki so bili včeraj na obisku v Trstu in Gorici kot gostje deželne svetovalske skupine in deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Že dejstvo, da je Biasutti sprejel predstavnike Demosa je pomembno (najbrž so mimo uradnih predstavnikov SR Slovenije prva slovenska politična skupina, ki jo sprejme predsednik deželne vlade), tem bolj pomembno pa je dejstvo, da pogovor ni bil zgolj protokolaren, pač pa vsebinski. V ospredju srečanja sta bili dve vprašanji: možnost sodelovanja in vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Glede prvega vprašanje je bilo precejšnje sozvočje, saj so si tako Biasutti kot predstavniki Demosa (predsednik Jože Pučnik, Dimitrij Rupel, Ivan Oman, Boris Martinčič in Lojze Peterle, ki so zastopali vse komponente zavezništva) zaželeli sodelovanja. Predsednik deželne vlade je v tem okviru večkrat ponudil pomoč tako na »institucionalni kot na politični ravni, kolikor sodite, da je to umestno in kolikor bo dopuščal sistem«. Glede drugega vprašanja pa so predstavniki Demosa poudarili pomen zaščite, saj je v sedanjih pogojih, kot je dejal Lojze Peterle, neutemeljena bojazen, da bi bila manjšina možen uvoznik totalitarizma. Predstavniki-Demosa so istočasno potrdili tudi zavzetost za življenje in pravico italijanske narodnosti v Sloveniji. Biasutti pa je v tem okviru poudaril pomen Mac-canicovega zaščitnega osnutka in se obvezal, da se bo zavzemal proti poskusom preštevanja manjšine. Vodilni predstavniki Demosa so prišli v Trst na. vabilo Slovenske skupnosti. Kot je poudaril deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki je skupaj z deželnim svetovalcem Bojanom Brezigarjem in Damjanom Terpinom spremljal goste, so po oceni SSk ti stiki pomembni, ker se Slovenska skupnost zavzema za skupni slovenski prostor in torej vse, kar se dogaja v matični domovini, zadeva tudi Slovence v Italiji. Ob tem pa je pomembno tudi, -da se- Slovenija in Jugoslavija zanimata za Slovence zunaj matičnih meja. SSk pričakuje tudi od Demosa, da bo v sozvočju z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O teh vprašanjih je bil govor na delovnem kosilu in popoldne v Gorici na srečanju s predstavniki deželnega sveta SSk. Dopoldansko srečanje z novinarji v Trstu pa so vodilni člani Demosa izkoristili predvsem za predstavitev svoje platforme za skorajšnje volitve in svojih pogledov na prihodnost Slovenije in Jugoslavije. Demos, so poudarili, si postavlja dva temeljna cilja: zamenjavo sedanjega enopartijskega realsocialističnega sistema z večstrankarskim pluralističnim sistemom; spremembo sedanjega statusa Slovenije in uveljavitev konfederativnega položaja Slovenije v Jugoslaviji. Ta prizadevanja, so podčrtali, nimajo samo politične pač pa tudi globoko kulturno vsebino. S tako rešitvijo bi po oceni Demosa nekoliko popustila mednacionalna napetost, saj so po njihovi oceni trenja izbruhnila »iz potrebe komunističnih partij, da na tem gradijo svoj kapital, ker ga na gospodarskih uspehih ne morejo«. Poudarili so, da mora Slovenija na stežaj odpreti vrata Evropi, in izrazili prepričanje v svojo zmago na skorajšnjih volitvah. In če na volitvah ne bodo dosegli večine? Nič hudega. Postali bodo odločna politična opozicija, ki si nabira izkušnje in se krepi ter oblikuje temelje za zmago na naslednjih volitvah. (V. T.) Na sliki (foto Rizzo) predstavniki Demosa in SSk z Biasuttijem. Podtajnik za finance še danes v Trstu Proste cone glavna tema obiska De Luče pri EZIT Od včeraj se v naši deželi mudi podtajnik pri ministrstvu za finance Stefano De Luca, ki se je včeraj popoldne v Trstu že sestal s predstavniki Ustanove za industrijsko cono EZIT. Danes opoldne se bo posl. De Luca na sedežu Trgovinske zbornice srečal z gospodarstveniki in s predstavniki sredstev javnega obveščanja. Carine oziroma zakonske spremembe na tem področju so pravzaprav osrednja tema nekajdnevnega obiska De Luče pri nas. Tema je toliko bolj aktualna, ker se hitro bliža dan, ko bi moralo uradno nastopiti integrirano evropsko tržišče, ki bo zbrisalo carinske pregrade v okviru EGS. Po drugi strani pa korenite spremembe v vzhodnoevropskih državah terjajo od EGS in posameznih članic, da tudi s tega vidika spremenijo odnos do njih. Potreba, da čimprej pride do odobritve reforme carinskih predpisov je izšla tudi z včerajšnjega srečanja med podtajnikom za finance De Luco in predsednikom Ustanove za tržaško industrijsko cono Tabaccom. Po izčr- pnem poročilu, v katerem je med drugim tudi z gospodarskega vidika obnovil zgodovino Trsta, je Tabacco poudaril, da bi se moralo mesto vključiti v novi evropski tok, za kar bi morala tudi vlada pokazati več občutljivosti. Predsednik komisije za posebna vprašanja pri EZIT Gianfranco Trebbi je obravnaval bolj specifične probleme, s posebnim poudarkom na vprašanja, ki so za EZIT bistvenega pomena, zato da bi ureditev prostih con uskladili z novimi razvojnimi težnjami tržaške industrije. De Luca pa je v zvezi s tem poudaril, da se je tudi v preteklosti zavzemal za rešitev vprašanj, ki so bila vezana na Trst oziroma na našo deželo. Zato se je tudi tokrat obvezal, da bo v čim krajšem času preučil vprašanje prostih con v Trstu. Včerajšnjega srečanja na sedežu EZIT sta se med drugimi udeležila tudi Edvin Švab in Edi Bukavec. Na sliki (foto Magajna) podtajnik De Luca (v sredi) med včerajšnjim srečanjem na sedežu EZIT. Živahna predkongresna razprava v vrstah tržaških komunistov V Miljah o KPI in SPD V četrtek zvečer je miljska sekcija KPI organizirala v dvorani Verdi v Miljah javno srečanje z naslovom: »KPI in SPD: kakšna bodočnost za levico v Evropi«. Na to temo so govorili Giorgio Marži, ki je vrsto let vodil federacijo KPI v Frankfurtu, evropski poslanec Giorgio Rossetti in raziskovalec Ustanove za mir iz Frankfurta ter član SPD dr. Bruno Schoch. Marži je najprej orisal odnose med KPI in nemško socialdemokratsko stranko. Dejal je, da je KPI že v Ber-linguerjevem času z izrednim zanimanjem sledila politiki SPD. Od 18. kongresa, ko so italijanski komunisti zavzeli stališče, da je KPI sestavni del evropske levice, pa se je zanimanje bolj konkretiziralo. Kljub nekaterim stikom na vrhu, pa sodelovanje med obema strankama ni nikdar resnično zaživelo, in to zaradi tega, ker ima SPD znotraj socialistične internacionale določene obveznosti s PSI in PSDI. Obenem - je opozoril Marži - ne gre prezreti tudi antikomunistična čustva, ki so med nemškimi socialnimi demokrati še zakoreninjena. Giorgio Rossetti je svoj poseg osredotočil na dogajanje, ki je zadnje mesece spremenilo politično podobo Vzhodne Evrope. Te spremembe, je menil Rossetti, so praktično zaključile obdobje hladne vojne. Žal so dežele Vzhodne Evrope gospodarsko povsem na psu. Naša dolžnost pa je, da tem narodom brezpogojno pomagamo, da bi zagotovili Evropi mirno bodočnost. Predpogoj za takšno Evropo pa je resna in temeljita razorožitvena politika. Rossetti je poudaril, da je taka Evropa, ki bi bila odprta v svet, cilj, za katerega bi se morala boriti vsa levica, torej tudi nemška SPD ter italijanska KPI. Schoch pa je opozoril, da zaradi padca režimov tako imenovanega realnega socializma ne plačujejo samo stalinisti, ampak vsa levica. To dejstvo je še posebej izrazito v Nemčiji, kjer je zaradi padca berlinskega zidu največ uspeha požel demokristjanski kancler Kohl. Schoch je opozoril, da je čustvenost, ki jo je vprašanje narodne združitve sprožilo v Nemčiji, spravila SPD v veliko zadrego. Edini med socialdemokratskimi voditelji, ki je nakazal izhod iz te zagate, je bil Oscar Lafonteine, ki je dejal, da je vprašanje združitve Nemčije stvar preteklosti. Cilj levice pa mora biti združena Evropa, ki bo socialno pravična in v kateri bo demokracija vladala tudi na delovnem mestu. Razpravljale! so se strinjali, da je to cilj, ki je skupen tako SPD kot KPI WALTER ŠKERK Colajanni orisal Occhettov predlog Potem ko so v četrtek pristaši političnega dokumenta številka 2 Ingrao-Natta (»Za resnično obnovo KPI in levice«) orisali svoja stališča, so se tržaškim komunistom včeraj predstavili tudi zagovorniki dokumenta številka 1 (»Postaviti osnove za ustanovitev nove politične formacije«), to je predloga strankinega vsedržavenega tajnika Occhetta, ki je postavil v diskusijo nadaljnjo vlogo stranke in njeno bodočnost, torej problem korenite prenove KPI. Dokument je na tiskovni konferenci predstavil evropski poslanec Luigi Colajanni, v večernih urah pa je bil predmet razprave tudi na javnem zborovanju zagovornikov politične linije vsedržavnega tajnika. Luigi Colajanni je kot evropski poslanec na Occhettov predlog o koreniti prenovi stranke gledal iz širšega zornega kota. Izhajajoč iz analize dogodkov na Vzhodu, kjer beležimo naravnost epohalne spremembe je ugotavljal, da so nekatere politične sile, med njimi tudi KPI, izgubile svojo prvotno vlogo. Komunisti so vedno zagovarjali, je dejal, da je za celovito realizacijo socializma potrebna predvsem demokracija. To se je sedaj zgodilo, zaradi česar se je tudi za KPI zaključilo eno obdobje. Postaviti mora torej osnove za novo politiko, ki mora odgovarjati novim razmeram v Evropi in svetu. Problem ni lahko rešljiv, vendar se ga je treba lotiti, sicer je usoda stranke, kot je uvodoma poudaril tudi pokrajinski tajnik Costa, zapečatena. S predlogom o ustanovitvi nove politične formacije, levičarske, napredne in močno zakoreninjene v delavskem svetu, ki bi znala sprožiti nove energije, so komunisti po Colajannijevih besedah vrgli kamen v lužo, kjer se skuša vse poplitviti. Po tej potezi se je nekaj spremenilo, saj morajo stranke upoštevati ta nov politični položaj. Tudi socialisti, je pristavil Colajanni, se bodo morali ob tem zamisliti, potem ko je levica KD to že storila. Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje, na koga se Occhetto obrača s svojim predlogom. Zaenkrat, je pristavil, začenjamo z manjšimi in razpršenimi strankami na levici, ta dialog bomo skušali navezati tudi s socialisti in če nam bo to uspelo, bo toliko bolje. Colajanni je odgovarjal tudi na kritike pristašev dokumenta Natta-In-grao in ugotavljal, da so zagovorniki tega dokumenta v zadnjem času v marsičem spremenili svoja stališča: v začetku so govorili, da je ta preokret nepotreben, sedaj pa so to stališče omilili, kot so tudi spremenili mnenje o vstopu v socialistično internacionalo in tudi glede spremembe imena niso več tako kategorično nasprotni. Če bo potrebno, bomo zamenjali tudi ime, ker je problem tudi v tem - je še dejal Colajanni - vendar Occhettov predlog ne izhaja iz te potrebe. KPI želi ustanoviti novo in veliko levičarsko formacijo, ki naj bi postala sestavni del evropske levice in se bo v Italiji borila za alternativo sedanjemu političnemu sistemu, ki ga je postavila na noge Krščanska demokracija. Dokument št. 1 je podpisalo 29 od skupno 47 članov strankinega federalnega komiteja in 11 od 15 članov fede- Deželni odbornik Cisilino o pomenu gradnje sinhrotrona Deželni odbornik za gradbena dela in tehnične službe Adino Cisilino se je sestal s predsednikom tržaškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave prof. Domenicom Romeom. Na srečanju, ki so se ga udeležili še visoka deželna funkcionarja Enzo Bevilacgua in Pierantonio da Ros ter direktor padriške znanstvene ustanove Marino Sancin in njegov namestnik Mario Francescato, so obravnavali številna vprašanja, ki sodijo v pristojnost deželnega ravnateljstva za gradbena dela in tehnične službe. Poseben poudarek so seveda namenili izgradnji sinhrotrona in celotnemu kompleksu del, ki bi jih morali opraviti. Predhodno pa bi morali razlastiti veliko zemljišč, kar je seveda težko rešljivo vprašanje. S tem v zvezi je deželni odbornik Cisilino podčrtal, da sta pristojna odborništvo in ravnateljstvo pripravljeni na drugačne rešitve, ki bi se izognile razlastitvam, predvsem pa bi pospešile birokratsko-upravni iter. Po mnenju Cisilina je izgradnja sinhrotrona, za katerega se deželna uprava odločno zavzema, izjemnega pomena, ker bo v evropskem in svetovnem merilu postal kakovostno in priznano znanstveno-raziskovalno središče. Deželni odbornik je ob koncu srečanja zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišlo čimprej do uresničitve tega pomembnega znanstvenega objekta. ralne komisije za jamstva. V prvi skupini so na primer vsi trije deželni svetovalci, ki so bili izvoljeni v tržaškem okrožju (Budin, Luša, Poli), evropski poslanec Rossetti, poslanec Bordon, pokrajinski tajnik Costa, slovenski predstavniki tega organizma Tamara Blažina, Nives Košuta, Boris Iskra, Anamarija Kalc, Ravel Kodrič, Stojan Sancin in Edvin Švab. Od članov federalne komisije za jamstva je dokument atiana Čuk. podpisala tudi Tatja A. S. Po Radiu Trst A o tovarni Beneco V okviru oddaje »Tam za goro«, ki bo danes ob 14.10 na Radio Trst A, bo govor o tovarni Beneco pri Čemurju v Benečiji in tudi o gospodarskem razvoju špetrske in drugih občin v Nediških dolinah. Pri mikrofonu bodo direktorica Beneca Andreina Tomšič, špetrski župan Firmino Marinig, predstavnik tovarniškega sveta Marko Predan in predstavnik kulturnega društva Rečan Aldo Clodig. Pogovor, v katerem so prišle do izraza skrbi in težave Benečanov za gospodarski razvoj njihovih krajev, se bo začel okrog 15. ure. Cit CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA SPOROČILO Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste, ki je pooblaščena za izvajanje nove službe izterjevanja davkov v okviru tržaške pokrajine obvešča davkoplačevalce iz občin Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor, da se bodo morali od 23. januarja 1990 posluževati za vplačevanje v sezname vpisanih davkov (z uporabo pozivnice) naslednjih okenc: TRST: Ul. Nordio 11 (urnik: 8.00-12.00, razen sobote) MILJE: Ul. Mazzini 2 (urnik: 8.20-12.20, razen sobote) kot tudi poštnih uradov z uporabo poštnega tekočega računa Št. 1 7 6 3 4 7 naslovljenega na: SERVIZIO Dl RISCOSSIONE TRIBUTI (Služba za izterjevanje davkov) CONCESSIONE Dl TRIESTE (Koncesija v Trstu) CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE (Tržaška hranilnica) Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste nadalje spominja, da je od 2. januarja 1990 že v teku krožno izterjevanje neposrednih vplačil (Versamenti Diretti) z uporabo položnice (odtegljaji pri viru, IRPEG in ILOR za pravne osebe itd.), in sicer tako pri zgoraj naštetih okencih z navedenimi urniki kot tudi v poštnih uradih z uporabo posebnih položnic s št. 1 7 5 3 4 9 naslovljenih na: SERVIZIO CENTRALE Dl RISCOSSIONE (Osrednja služba za izterjevanje) CONCESSIONE Dl TRIESTE (Koncesija v Trstu) CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE (Tržaška hranilnica) Niti obstoječe merilne naprave ne delujejo V Trstu je zrak »čist« ker ni podatkov o njem Na Rombonu se nadaljuje akcija za transport trupla Reševalci morajo premagati še približno 900 metrov jame V času, ko iz raznih krajev Italije in tudi iz Slovenije prihajajo zaskrbljujoče vesti o visoki stopnji zračnega onesnaženja, ki je ponekod narekovala celo izjemne protionesnaževalne ukrepe, je marsikateri Tržačan zaskrbljen tudi za svoje zdravje. Tržačani pa dejansko nimajo možnosti, da bi se prepričali, ali je z njihovim zrakom kaj bolje in ali ima burja še vedno »čudežno« moč, da prežene strupene snovi, ki jih vsak dan izpuščajo avtomobili, industrijski obrati in naprave za ogrevanje (dušikov dioksid, ogljikov oksid, svinec itd.). Zanesljivih podatkov o stopnji zračne onesnaženosti namreč ni. Kljub številnim pozivom naravovarstvenikov in zelenih krajevne uprave še niso poskrbele za učinkovit sistem »monitoraže« zračnega onesnaženja. Na Občini so na pobudo odbornika za okolje Bettia sicer začeli preučevati razne možnosti za preučevanje tržaškega zraka in začeli počasi reševati to vprašanje. Tudi na Pokrajini, kot nam je včeraj potrdil odbornik za okolje Cervesi, so se lotili tega vprašanja, pa čeprav z enoletno zamudo, saj je Pokrajina pred letom dni prejela od Dežele 450 milijorfov lir za nakup merilnih naprav. A poglejmo, kaj so krajevne uprave pravzaprav storile.na tem področju. V industrijski coni delujejo že več let tri naprave za merjenje zračne onesnaženosti, ki jih je svojčas 'po zahtevi nekaterih prehrambenih industrij namestila Občina. Prav te naprave so januarja lani izmerile zaskrbljujoče visoko stopnjo dušikovega dioksida in svinca. Po oceni izvedencev KZE pa podatki niso bili zanesljivi, češ da so bile naprave pokvarjene. Občinski odbornik Bettio je zato jeseni sprožil problem merjenja zračne onesnaženosti. Takrat sta se Občina in Pokrajina Trst dogovorili, da bo Občina pristojna za merjenje zraka v periferiji, Pokrajina pa v središču mesta. Tu je namreč problem najhujši, saj so - kot so ugotovili že izvedenci Zelenega vlaka - v Trstu glavni krivec za onesnaženje izpušni plini avtomobilov. Občina je torej dala popraviti pokvarjene naprave (trenutno sicer še niso nared), Pokrajina pa je šele razpisala natečaj za nakup dveh merilnih naprav (premične in nepremične). Da bi vsaj začasno rešili problem v središču mesta, je občinska komisija za onesnaževanje vzela torej v poštev možnost, da bi Občina kupila majhne premične naprave, s katerimi bi lahko merili zrak v različnih ulicah tržaškega središča. Predlagala je tudi nakup nepremične merilne naprave, ki bi jo namestili na Goldonijevem trgu. Občina je zaenkrat odobrila nakup nepremične naprave, ki jo prilagajajo starejšim napravam v industrijski coni (da bi imeli enotne podatke) in ki naj bi začela delovati marca. Tudi na tem področju se torej nekaj premika, pa čeprav zelo počasi. Predlog, ki ga je iznesla občinska komisija za onesnaženje, da bi se v izrednih primerih obrnili na videmske strokovnjake, pa je vsekakor nezadosten, saj bi morali imeti stalni sistem monitoraže. Zato je tudi klic na pomoč milanskim in tujim strokovnjakom - ki bi morali svetovati, kaj storiti, ko stopnja onesnaženosti preseže varnostne meje - popolnoma nerealen. Če ne vemo, kdaj je treba ukrepati, je tudi poznanje primernih ukrepov odvečno. V tem smislu je tudi poziv deželne KPI, ki se sicer nanaša na vso deželo, a se izrecno obrača tudi na tržaške upravitelje. Komunisti zahtevajo zaprtje mestnih središč za promet, propagiranje javnih prevoznih sredstev (npr. na metan), preureditev prometa v okolici središča, namestitev naprav za merjenje zračne onesnaženosti in ureditev parkirišč ob mestnem središču. Novice o dogajanjih v rombonskem Breznu velike razpoke, v katerem že peti dan delajo z ramo ob rami italijanski in slovenski jamarji reševalci, prihajajo na površje bolj na redko kot v preteklih dneh, ko je šlo za biti ali ne biti dveh ponesrečencev. Disciplina med reševalci pa zaradi tega ne sme popustiti. Sedaj je v breznu v teku dviganje pokojnika. Poslednja pot po podzemlju nesrečnega Massi-miliana Puntarja, ki se je ponesrečil med reševanjem Maria Bianchettija, utegne trajati tja do nedelje. V štab, ki vodi akcijo, so včeraj zjutraj dobili sporočilo, da so reševalci do 10. ure dosegli globino -910 m, kar je 140 oziroma 60 m višje od kraja, kjer se je Puntar ponesrečil oziroma kjer je med transportom umrl. Bolj spodbudni so podatki o razdaljah, ki so jih reševalci premagali v tej več kot 4 km dolgi jami. V dveh dneh so napredovali približno kilometer. Kot je povedal Marko Paternu, je upoštevajoč težavnost brezna in dela, ki ga morajo tam opraviti, tako napredovanje dokaj hitro. V breznu je sedaj na delu tudi ekipa s pnevmatični kladivi, s katerimi bodo razširili ožine na globini -300 in -850 m. Miniranje pa ni več potrebno. O nesrečah, ki so se tržaškim jamarjem pripetile v nedeljo in potem še v torek Marko Paternu meni, da je glede nevarnosti, ki prežijo na človeka, Brezno velike razpoke podobno drugim jamam, kjer se je treba bati predvsem padajočega kamenja. Opozoril nas je, da ima rombonsko brezno celo nekaj prednosti pred drugimi manj mogočnimi. Je namreč kjub vsemu lahko prehodno, kar mnoge jame niso. Brezno velike razpoke nam je eden najbolj izkušenih slovenskih jamarjev Jurij Andjelič opisal kot jamo, ki ji visoko težavnostno stopnjo daje njena dolžina in globina 1195 m. Zavoljo tega naj bi se v rombonsko brezno spuščali le telesno in hkrati psihično najbolje pripravljeni. Jamo, v katero se je spustil prvič (Andjeliču je bil v sredo zjutraj zaupan transport zdravil za ponesrečenca) in v kateri je prebil 31 ur, opisuje kot jamo izredne lepote. Časa za uživanje teh lepot pa tokrat zaradi tragičnih okoliščin seveda ni bilo veliko oziroma sploh ni bilo. Čeprav reševalna akcija še traja, je bil včeraj primeren dan za nekatere zaključke in za seštevanje vrste novih izkušenj. Teh se je v obeh taborih reševalcev nabralo toliko, da sedaj oba vodja reševalnih ekip pravita,, da je bila akcija na Bovškem prvi konkreten korak k uresničitvi zamisli o organizaciji, ki bi združevala jamarje reševalce iz vseh dežel Alpe-Jadran. Ker je jamarstvo šport v vzponu, bo treba s tem pohiteti. Izkušnje so pokazale, da je zamisel uresničljiva kljub precejšnjim razlikam v pogojih za delovanje jamarjev reševalcev. Vodja slovenskega reševalnega moštva Igor Potočnik je povedal, da bodo o tej akciji napisali brošuro, ki naj bi jo brali v jamarskih krogih po vsem svetu. Sergio D'-Ambrosi, ki je prvi mož skupine 70 jamarjev reševalcev iz Furlanije-Julij-ske krajine, pa se navdušuje nad organizacijskimi sposobnostmi Slovencev. Glede nedeljskega zapleta pri pridobivanju dovoljenja za prehod meje na Kaninu, ki ga jugoslovanski obmejni organi italijanski reševalni skupini menda niso hoteli dati, pa D'Ambrosi pravi, da ta nesporazum v ničemer ni spremenil poteka akcije in da je bil to edini spodrsljaj med stoterimi odlično opravljenimi nalogami. Včeraj nekaj čez poldne je iz brezna prišel dr. Ugo Vacca. Ta beneški zdravnik je namreč spremljal dogajanja tisoč metrov pod površjem Rombona vse od noči med minulim ponedeljkom in torkom. Bil je v prvi reševalni skupini, ki je hitela na pomoč Bian-chettiju in katere član je bil tudi pokojni Puntar. Dr. Ugo Vacca je torej preživel v jami kar 96 ur. Sicer pa je v akciji, ki jo spremlja tudi prvi mož nacionalnega združenja jamarjev reševalcev Italije Giampaolo Bianucci, sodelovalo šest italijanskih zdravnikov, Na včerajšnjem srečanju na Pokrajini Okvirni dogovor glede skrbi za handikapirane Po številnih protestih spremljevalcev handikapiranih oseb je včeraj ob 13. uri le prišlo do širšega sestanka o precej bolečem vprašanju javne pomoči handikapiranim. Na sedežu Pokrajine so se namreč včeraj predstavniki pokrajinske in, občinske uprave sestali z delegacijo spremljevalcev in njihovih sindikalnih zastopnikov in po nekajurni razpravi dosegli okvirni sporazum. O tem vprašanju, ki s sindikalnega vidika zadeva približno 50 oseb, vendar je zaradi humanosti, ki jo terja pristop do te problematike, velikega vsebinskega pomena, smo v zadnjem času že večkrat pisali. Skrb za handikapirane je do nedavnega sodila v pristojnost pokrajinske uprave, vendar pa je to nalogo ob drugih iz zdravstveno-skrbstve-nega področja s prvim januarjem letos uradno prevzela občinska uprava. Ob prehodu pa je na področju zavladala še večja neurejenost kot prej. Zato so spremljevalci, ki so do nedavnega sodili pod okrilje pokrajinske uprave, v pripravi na včerajšnji sestanek strnili v kratko noto svoje bistvene zahteve, in sicer: ustanovitev specifične službe, usposabljanje kadrov, dodelitev primernih prostorov in redno plačevanje spremljevalcev. Na včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili predsednik Pokrajine Crozzoli, pokrajinski in občinski odbornik za skrbstvo, delegacija spremljevalcev in sindikalni predstavniki, so se med drugim dogovorili, da bo Pokrajina do junija letos še nudila upravno pomoč tej službi. Nato naj bi z zadrugama italijanskih oziroma slovenskih spremljevalcev sklenili poseben dogovor, dokler ne bi spremljevalcev vključili med občinske uslužbence, do česar pa naj bi prišlo šele čez nekaj let. Istočasno bodo posebni skupini, ki naj bi koordinirala ^elo s handikapiranimi in tudi z mladoletniki, ob zaključku 'fitošnjega šolskega dela dodelili ustrezne prostore. Takrat flaj bi poskrbeli tudi za posebne izobraževalne tečaje za Spremljevalce prizadetih. Švab in Tombesi o finansiranju obrtniške cone Center storitev za obrtne dejavnosti, ki ga bodo ustanovili v novi dolinski obrtniški coni, naj bi nudil storitve vsem obrtnikom iz dolinske občine in tudi obrtnikom, ki delujejo na območju Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT. S to predpostavko so včeraj na sedežu tržaške Trgovinske zbornice razpravljali o problemu zagotovitve finančnih sredstev za ta center. Razgovora so se poleg predsednika zbornice Tombesija in dolinskega župana Edvina Švaba udeležili tudi predsednik obrtniškega konzorcija Dolina Dušan Pangerc, dolinski občinski funkcionar Cossutta in podtajnik Trgovinske zbornice Vascotto. Dolinska občinska uprava je namreč zaprosila Trgovinsko zbornico, naj globalno finansira gradbena dela, in sicer s sredstvi iz sklada, kamor se steka denar od neobdavčenega bencina. Občina je zbornici predlagala tudi podpis konvencije, s katero bi določili način izgradnje stavbe, v kateri bo sedež Centra za storitve, in upravne vidike delovanja bodočega Centra. Predsednik Tombesi se je obvezal, da bo predloge dolinske občinske uprave posredoval integriranemu odboru Trgovinske zbornice, ki je sicer že izrazil ugodno oceno o predpostavki, da bi gradnjo dolinske obrtniške cone finansirali z denarjem iz sklada za neobdavčeni bencin. Sestanek na sedežu Pokrajine Priprave na »bitko« proti cvetenju alg Že včeraj smo poročali, da je bil te dni na sedežu Pokrajine Trst sestanek o vprašanju alg. Sklical ga je predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli, na njem pa so sodelovali pokrajinski odbornik za ekologijo Giovanni Cervesi, odborniki Občine Trst Nemez, Občine Milje Stener, Devina in Nabrežine Certo, Doline Gherdossi, predstavniki Laboratorija za morsko biologijo, tržaške univerze, Krajevne zdravstvene enote, ravnatelj letoviščarske ustanove in predstavniki Trgovinske zbornice. Predsednik Crozzoli je prisotne opozoril, da se je julija lani Pokrajina obvezala, da bo koordinirala boj proti cvetenju alg. Odločitev je padla v času, ko je bilo morje v Tržaškem zalivu zelenkasto in sluzasto, alarmni zvonci pa so zvonili ob vsej jadranski obali, predvsem na italijanski strani. Pokrajinski odbor je takrat zaprosil deželno upravo za 800 milijonov lir, ki bi služili za nujnostne ukrepe. »Pokrajina Trst,« je podčrtal njen predsednik, »letos ne bo čakala na morebitne alge, ampak se mora že sedaj pripraviti na pretečo nevarnost.« Smisel skupnega sestanka je bil torej na dlani, saj se je treba primerno pripraviti in v primeru cvetenja takoj ukrepati. Odbornik za ekologijo Cervesi je poudaril, da so najboljše orožje v boju proti algam posebna plovila za nabiranje sluzaste snovi in pregrade, ki lahko zaustavijo »poplavo«. Na sestanku pa so se dogovorili tudi za vrsto dalnoroč-nejših ukrepov. Tako bodo v Laboratoriju za morsko biologijo izvedli podrobno študijo o toksičnosti alg ( opozoriti velja na jesensko prepoved uživanja klapavic), v Miljah bodo proučevali, kako alge vplivajo na ribolov, v Devinu pa bodo pozorno sledili delom družbe Finsepol. Predstavniki Trgovinske zbornice in letoviščarske ustanove so izrazili zavzetost vseh gospodarskih operaterjev in voljo, da konkretno pripomorejo k boju proti algam. Vrsto operativnih nalog pa bosta imeli tudi obalna straža in pristaniško poveljstvo. Tržaške univerze doslej ni zajel protestni val . Protestni val, ki je zajel že številne Italijanske univerze, se je zaenkrat us-t?vil pred Furlanijo-Julijsko krajino, tako v Vidmu, kjer so študentje mediane zaradi notranjih problemov protestirali že decembra, kot v Trstu, je Položaj za sedaj povsem miren, čeprav Pekateri predstavniki tržaških študen-f°v, zlasti filozofske in leposlovne fakultete, že napovedujejo nemire. Kot 1® znano, italijanski študentje protesti-raio proti predlogu ministra Rubertija p avtonomiji italijanskih vseučilišč, ki J1®] bi po mnenju študentov pomenila Razprodajo« univerzitetnega znanja in .aziskovanja najboljšemu ponudniku •Poleg tega pa znatno omejuje stroške a humanistične fakultete). Kaže vsekakor, da to vprašanje še ni ^SRelo tržaških študentov, ki se še edno spopadajo s kroničnimi proble-ni krajevne univerze. Študentje so že ahtevali zborovanje z vsemi upravni-1 organi univerze, na katerem naj bi a2Pravljali o štatutu, ki študentov etlda sploh ne zadovoljuje. Moža so našli nezavestnega ob ženi Umrla brez pomoči Starost in bolezen rojevajo velike in male človeške tragedije, žalost in smrt. Samota naredi vse še bolj grenko. Samota je v Trstu doma, predvsem v mestu, v majhnih stanovanjih in v podstrešjih. Ljudje pogostokrat umirajo sami, brez pomoči, v stiski, ki je nihče ne vidi in sliši. Včeraj se je v Ul. Palladio 2 pripetila tragedija, ki je^ tako značilna za naše staro mesto. Žrtev ni bila sama, vendar ji šibek in ostarel tovariš ni mogel pomagati. Običajni telefonski klic je ob 12. uri obvestil policijste letečega oddelka, da se v stanovanju v Ul. Palladio verjetno nekaj dogaja. Na mesto je šel avtomobil letečega oddelka, nato so prišli gasilci in rešilec rdečega križa. Bilo je prepozno. Na tleh so našli 79-letnega Luigija Vimolo, ki je bil močno zmeden na postelji pa njegovo mrtvo ženo, 80-letno Marijo Jozzo. Po vsej verjetnosti ji je postalo slabo, mož ji je želel pomagati, a je padel. Bil je namreč ranjen po nogah in rokah in duševno zmeden, tako da so ga odpeljali v bolnišnico na Trste-niku. Ženi na žalost niso mogli pomagati in so jo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo na razpolago sodnim oblastem. Smrt je seveda nekaj naravnega, ko človek doseže visoko starost, je nekaj povsem pričakovanega. Smrt v urbanih središčih pa je večkrat nekaj zelo žalostnega, saj se pogostokrat vse dogodi med štirimi stenami, brez tolažbe in brez človeške prisotnosti. Včasih pa ne more pomagati niti, kdor je zraven, saj je tudi sam star in betežen. Vse to pa je mnogo manj naravno od smrti same, saj je tudi to cena, ki jo plačujemo moderni civilizaciji. ■ Danes bo ob 18. uri v gledališču Rossetti prva lekcija o ameriškem gledališču. Danes bo govor o velikem ameriškem dramatiku E. 0'Neillu, njegovo delo "Čudno medigro" bodo namreč igrali prav na deskah Rossettija. Izvajalo jo bo Stalno gledališče iz Turina in sicer od 7. do 18. februarja. Sinovi obiskali domovino očetov Odbornik Dario Rinaldi je včeraj sprejel na sedežu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine približno trideset sinov italijanskih izseljencev. Bili so to večina univerzitetni študenti, ki so prišli v nekdanjo domovino očetov iz Argentine, Avstralije, Urugvaja in Brazilije. Mlade, zvečina sinove ali pa vnuke izseljencev iz Trsta in Gorice, je spremljal Alfredo Princich, tajnig Združenja izseljencev Julijske krajine. Med srečanjem z mladimi potomci izseljencev, je odbornik Rinaldi naglasil pomen, ki ga imajo podobni obiski. Njihov cilj je, da. sinovi izseljencev spoznajo domovino očetov in dedov. Obiski so tako organizirani, da se študijski del pridružuje bolj "turističnemu". Med obiskom bodo namreč mladi študentje obiskovali tečaje o industrijski, znanstveni in kulturni stvarnosti Trsta in vse dežele FJK. Poleg tega pa se bodo seznanili tudi s kraji, kjer so nekoč poganjale njihove "korenine". v stalni pripravljenosti v ljubljanskem Kliničnem centru pa sta bila tudi dva slovenska zdravnika. Kot smo omenili, bodo truplo nesrečnega Massimiliana Puntarja po predvidevanjih potegnili na površje nekje do sobote, potem pa bi morali opraviti še dolgotrajni uradni postopek za njegov prevoz v Trst. Najprej bi morali truplo prepeljati v dolino, potem na bližnjo postajo milice, kjer bi morali opraviti mrliški pregled in nato končno na italijanski konzulat v Koper. Tam bi ga po vseh opravljenih formalnostih zaprli v zapečateno krsto in ga končno prepeljali čez mejo. Po vsej verjetnosti pa bodo stvari stekle veliko bolj preprosto in predvsem mnogo hitreje. Pristojne jugoslovanske oblasti so namreč včeraj uradno ponudile italijanskim možnost, da bi truplo pregledal sodni zdravnik takoj pri izstopu iz brezna, nato pa bi ga s helikopterjem (jugoslovanskim ali italijanskim) prepeljali naravnost v Trst. To je vsekakor dobrodošla humanitarna gesta, ki dokazuje, da je z razumevanjem tudi meji mogoče preseči sicer razumljive, a za prebivalce db njej vse prevečkrat pretoge predpise. KATJA ROŠ Redni občni zbor Krožka Istria V ponedeljek bo s pričetkom ob 17.30 (v prvem sklicanju in ob 18. v drugem) redni občni zbor Krožka za istrsko in beneško kulturo Istria. Zbor bo na sedežu Inštituta Gramsci v Ul. S. Francesco 14/1. Na občnem zboru bodo porazdelili tudi funkcije Krožka. Po kratki bolezni nas je zapustila Romana Štok vd. Carli Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Gianni in Marino z družinama ter ostalo sorodstvo. Opčine, 20. januarja 1990 Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Marinom Kraljem in prizadetimi svojci družine Čok, Mezgec, Mihalič, Petaros in Kocjančič. Ob bridki izgubi mame Romane izrekajo Marinu Kralju in svojcem iskreno sožalje upravni svet in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Albin Klabjan Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 15. uri izpred hiše žalosti v Ospu št. 80. Žalujoča žena Marija, sinova Pino in Pavel ter hči Anica z družinami. Osp, 20. januarja 1990 Ob težki izgubi dragega Stankota sočustvujejo z družino Filipčič Ada, Pino in Alenka Družini Filipčič izrekajo iskreno sožalje uslužbenci in odbor Sklada Mitja Čuk Led prekril kontovelsko mlako Namesto plavanja so se račke podale na nevsakdanji sprehod Letošnja je res čudna zima. Turistični delavci v zimskih smučarskih središčih zaman čakajo na sneg, pa čeprav jim vremenoslovci obljubljajo, da jih bo kmalu razveselil. Ne vemo pa, če je led, ki je včeraj zjutraj s tanko plastjo prekril kontovelsko mlako, razveselil račke. Naš fotograf Mario Magajna jih je posnel, ko so se sprehajale (ali drsale?), namesto da bi plavale po svoji mlaki. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Natalja GUTMAN in Elisso VIR-SALADZE. Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605. Palača Ferdinandeo Jutri, 21. t. m., dopoldne bo v koncertni dvorani palače Ferdinandeo zaključni del festivala komorne glasbe C. Bari-son. Nastopil bo oboist Francesco Qua-ranta, kateremu bodo podelili letošnjo nagrado Cesare Barison", in komorni ansambel Aurora Ensemble. Na sporedu so skladbe Mozarta, Brittna, Bottesinija in Salierija. razna obvestila Skavtinje z Repentabra bodo danes, 20. t. m., od 15. ure dalje izvršile akcijo pobiranja papirja in kartona. Lepo prosijo vse prebivalce Repentabra, da pustijo papir in karton pred vhodnimi vrati. Obvestilo ZSKD - 31. t. m. zapade rok za predložitev prošenj na Pokrajino za prispevke v smislu deželnih zakonov 68/81, 15/87, 49/83 in 43/80, ki so osnovni zakoni s katerimi podpira naša dežela kulturno, glasbeno, rekreacijsko in športno dejavnost. V ta namen priredi ZSKD v ponedeljek, 22. t. m., ob 19. uri v Gre-gočičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, POSVETOVANJE oz. INFORMATIVNO SREČANJE za sestavo prošenj, na katerega vabi včlanjena društva in godbe, ki so v prejšnjih letih že zaprosili za prispevek in tudi društva oz. skupine, ki to mislijo storiti prvič. Predsedstvo VZPI-ANPI Trst obvešča vse člane pokrajinskega odbora, da je seja zaradi bolezni nekaterih članov preložena na prihodnji četrtek, 25. t. m., ob 19. uri v Domu na Opčinah. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Otroci lahko obiskujejo popoldanski pouk do 16. ure. Za informacije tel. 812214 od 8. do 16. ure. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Scene dl lotta di classe a Beverly Hills, ZDA 1989, r. Paul Bartel, i. Jacgueline Bisset, □ EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □ EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 21.45 Oliver &' Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.50, 22.15 Vittime di guerra. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Sorveglia-to speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ho vlnto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Dustin Hoffman, Sean Connery. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.00 Alla ricerca del-la valle incantata, ris., prod. Števen Spielberg. EDEN - 15.00, 22.00 Momenti blu in Qu-ella viziosa, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari. LUMIERE - 15.30, 22.15 Indiana Jones e 1'ultima crociata. ALCIONE - 17.15, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 Conturbanti espe-rienze di una ragazzina in calore, pom. □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Berite »Novi Matajur« ALZATVRA TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 SEZONSKA RAZPRODAJA ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROSTI ČAS itani VELIKO la ^ierlea OSTANKOV IN IZREDNI POPUSTI pri tekstilu visoke mode, konfekciji in pleteninah TRST UL. MAZZINI 26 TEL. 631358 Obv. občini razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je še jutri, 21. t. m., na ogled razstava o ruskih baletih DIAG-HILEVA. Umik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo danes, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA. V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo danes,20. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja NICOLE SPONZE. Razstava bo trajala do 2. februarja po običajnem urniku. Na sedežu CENTRO VOLTAIRE - Trg S. Giovanni - bodo danes, 20. t. m., ob 18. uri odprli fotografsko razstavo CLAUDIA DEL BIANCA in FERRUCCIA BUTA. Razstava bo na ogled do 3. februarja s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je do 1. febmarja na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Umik ob delavnikih od 18. do 20. ure. razne prireditve KD Kraški dom obvešča, da predstava komedije J. Tavčarja LOČITEV danes, 20. t. m. ODPADE zaradi bolezni. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja danes, 20. t. m., ob 18.30 večer posvečen ZNANSTVENI FANTASTIKI. Predavala bosta Štefan Pahor in Aljoša Saksida. Prebrala bosta tudi nekatere odlomke iz največjih uspešnic znanstvene fantastike. Vsi prisrčno vabljeni! KD Fran Venturini vabi na POPOLDNE POSVEČENO HARMONIKI. Nastopajo gojenci dmštvenih šol za klavirsko in diatonično harmoniko jutri, 21. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. V ponedeljek, 22. t. m., bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril SOCIOLOG PROF. JOŽE PUČNIK, ki je na čelu Združene slovenske demokratične opozicije. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. včeraj - danes V Saležu pri Peganovih vse bobni, ker gledališča EDA danes Abrahamu roko drži. Mali Aleš na ves glas kriči: "Se na mnoga leta draga nona til' K voščilom se pridružujejo vsi, ki jo imajo radi. čestitke Danes praznuje 50 let SILVANA ŠKERK iz Praprota. Čestitajo ji mož Bruno, hčeri Patricija in Katja z družino, mama Ema in tašča Ivanka. V Praprotu hišica stoji, v njej SILVANA se z Abrahamom veseli. Se na mnoga leta ji vesela klapa želi. Privekal je mali MORENO! Veselijo se z mamo Danijelo, očkom Maurom, posebno pa z bratcem Andrejem nono Ilarijo, nona Livija ter pranona Lucija. Naša zlata nona GENKA ima danes rojstni dan. Mnogo poljubčkov ji pošiljata Aris in Ksenija. Naša DANA ima danes rojstni dan. Na torti bo ugasnila dve svečki. Veliko sreče in zdravja ji želijo nona Olga, nona Antonija, nono Miro, Nataša, Danijel ter vsi, ki jo imajo radi. mali oglasi Danes, SOBOTA, 20. januarja 1990 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 2.12 in zatone ob 11.20. Jutri, NEDELJA, 21. januarja 1990 NEŽA PLIMOVANJE DANES: ob 3.12 najvišja 27 cm, ob 12.42 najnižja -26 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1029,1 mb raste, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. .ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Chiara Buccolini, Fe-derico Palin, Giuliana Zanella, Laura De Stefani, Roberta Di Leonardo. UMRLI SO: 92-letni Giacomo Battigel-li, 77-letni Stanislav Filipčič, 85-letna Anna Germek, 88-letni Antonio Besen-ghi, 86-letna Giovanna Balbi, 70-letni Umberto Ruan, 83-letni Giovanni Cetini, 67-letna Teresa Grillo, 79-letna Romana Stok vd. Carli, 75-letna Maria Sega por. Rigonat, 76-letna Gisella Ušaj, 93-letna Giuseppina Goina, 92-letna Antonio Def-ranza, 73-letna Fernanda Cerchi vd. De-castro, 85-letna Anna Brunello por. Pezzi. OKLICI: delavec Giuliano Dougan in frizerka Rossella Bellini, uradnik Roberto Russo in uradnica Silvia Dean, uradnik Claudio Russo in tehnik EEG Rita Piemonte, skladiščnik Davide Macor in študentka Morena Miani, delavec Stefa-no Angeli in pomočnica Angela Capac-chione, agent tehničnih uradov Giorgio Cusma in v pričakovanju zaposlitve Sandra Stefanutti, uradnik Števen Frank Mogorovich in uradnica Barbara Abram, krojač Domenico Antonio Costanzo in v pričakovanju zaposlitve Antonia Signati, finančni agent Walter Lenardon in učiteljica tenisa Daniela Sain, uradnik Giuseppe Pergolis in gospodinja Margherita Stuper, uradnik Ugo Cecialiato in uradnica Mara Stocco, karabinjer Alessandro Porcella in uradnica Elena Corti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) ; samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. DRUŽINA išče varuško s Tržaškega, z vozniškim dovoljenjem, za dveletnega otroka. Tel. 575198 ob večernih urah. KUPIM stanovanje v okolici Trsta. Tel. 827094 v večernih urah. PROFESSIONAL ŠPORT - Ul. Udine 45/a, Trst, tel. 418315 - obvešča, da bo sezonska razprodaja zimske opreme do 27. februarja s popusti do 50 odst. 23- LETNA tajnica išče kakršnokoli službo, tudi kot varuška. Tel. 229402. 24- LETNA študentka iz Nove Gorice s pasivnim znanjem italijanskega jezika, išče resno zaposlitev v Gorici. Tel. (003865) 54543. PRI POSTAJI prodam 6-sobno prazno stanovanje, primerno tudi za urade, dvigalo in avtonomna kurjava. Tel. 943182 ob urah kosila. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Gorici išče uslužbenko/ca za komercialno dejavnost, tudi začetnika. Zahteva se poznanje jezikov. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV. maja št. 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komerciala". MLADA GOSPA išče službo par ur dnevno za vsa gospodinjska dela, posebno pridna kuharica. Tel. v večernih urah na št. 575145. KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Nudijo svež kruh in vino: v shrambi pa visijo dobrote iz jesenskih kolin. INŠTRUIRAM angleški in slovenski jezik. Imam izkušnje s poučevanjem učencev slovenskih srednjih šol v Gorici. Tel. (003865) 23733 v popoldanskih urah. ZAZIDLJIVO zemljišče v tržaški ali zgo-niški občini iščem. Plačilo v gotovini. Tel. 413142 po 20. uri. FINANČNO PODJETJE V TRSTU išče sodelavce z univerzitetno diplomo iz prava, ekonomije, socialnih ved, političnih ved ter informatike in sodelavce z diplomo višje srednje šole znanstveno/tehnične smeri in večletno delovno izkušnjo v komercialnem ali upravnem poslovanju v podjetjih terciarnega sektorja. Potrebno odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika; dobrodošlo znanje srbohrvaščine, nemščine in angleščine. Zaželeni: odprtost, prilagodljivost, komunikativnost. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Finance" do 31. januarja 1990. HOČEŠ imeti zadoščenje pri delu tudi kot part time? Če imaš več kot 23 let in imaš lasten avtomobil javi se v ponedeljek, 22. t. m., od 18. do 19. ure v Ronkah, Ul. Roma 76. PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju, letnik '87. Cena po dogovoru. Tel. 774103 v popoldanskih urah. PRODAM omologiran stolček za avto za otroke do 9 mesecev starosti. Tel. ob urah kosila na št. 228785. PRODAM avto alfa romeo giulietta 1600, letnik '85, km 43.000, v dobrem stanju. Tel. 228909. PRODAM renault 20 TS v dobrem stanju. Tel. 228616. PRODAM golf GTI, 16 ventilov, letnik '88 v dobrem stanju za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511. PRODAM nedozidano hišo z vrtom v bližini bolnice Burlo. Tel. 364977. PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536. PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741. IZREDNO ugodno prodam alfo 33, letnik '87, odlično vzdrževano. Tel. na št. 213233. NUDIM inštrukcije iz italijanščine in latinščine. Tel. 948080. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. V petek, 26. t. m., ob 20. url bo v gledališču Verdi na sporedu premiera Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red A). Dirigent Daniel Oren, režiser. Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzu-cato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Bolta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red 2. sobota) bo gledališka skupina Teatro delle Arti ponovila Wilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava bo jutri ob 16. uri. Od 23. do 28. t. m. bo skupina Osi 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera glasbene komedije Ashmana in Menkena LA PICCOLA BOTTEGA DEGLI ORRORI. izleti SPDT obvešča člane in prijatelje, da je še nekaj prostih mest za smučarski izlet v SESTO - Monte Elmo jutri, 21. t. m. Prijave pri načelniku smučarskega odseka Pavlu Fakinu - tel. 742488. prispevki , V spomin na dragega očeta in na nepozabno mamo darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinama 150.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina drage Ljube Cerlenizze vd. Gržinič daruje Ljuba Sla-vik z družino 100.000 lir za Dijaško matico in 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Lučkota Malalana daruje žena Zmaga 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Marije Bonete por. Lorenzi daruje Marija Pirc 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Pepke Štolfe vd. Grilanc daruje Marija Pirc 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Emo Štrekelj daruje družina štrekelj 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Danilo Čač daruje 50.000 lir za ŠD Adria. Ob obletnici smrti moža in očeta Mirka Grudna darujeta Pavla in Živa 50.000 lir za nakup klavirja Glasbeni šoli v Špetru. Namesto cvetja na grob Pepija Kocmana daruje Ivan Budin 50.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Ninota Kanteja darujeta Bogomila in Berto Doljak z družino 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Karla Grilanca darujejo svojci 100.000 lir za balinarski odsek SK Kras in 100.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Dore Starc daruje Lojzka Guštin 10.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel. V spomin na Doro Starc darujeta Marina in Žarko 20.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen daruje Anči Trobec 20.000 lir za ŠK Kontovel. V spomin na Ljubo Gržinič daruje Tončka Tomažič 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ljubo Gržinič darujeta Dimitrij in Sonja di Demetrio 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Stanka Širco daruje Rudi Zidarič 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Alojzija Devetaka darujeta žena Marija in sin Ivo 250.000 lir za MPZ Fantje izpod Gripade. Ob 5. obletnici smrti drage mame Melite Pregare darujeta Ljonka in Silva 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Viktorijo Verginello darujejo hčerka Viktorija s sinom žarkom in hčerko Ido 50.000 lir, družina Dušan Klarain 50.000 lir ter Rozina, Vera, Ida, Mari, Hilda, Anica in Marta Sossi 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Berta Tenceja in Antona Ivančiča darujeta Dauči in Marta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. menjalnica 19. 1. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . ... 1276,050 1265.— Japonski jen 8,741 8,400 Nemška marka . 744,350 743,— Švicarski frank 837,300 833 — Francoski frank 218,970 217,— Avstrijski šiling 105,642 105,200 Holandski florint ... 660,450 658 — Norveška krona 193,530 190 — Belgijski frank 35,564 35,200 Švedska krona 205,220 202.— Funt šterling .. 2095,600 2070.— Portugalski eskudo . 8,469 8,— Irski šterling .. 1974,800 1950,— Španska peseta 11,484 11,200 Danska krona . 192,260 190,— Avstralski dolar 1013,900 950.— Grška drahma. 7,970 7,500 Jugoslov. dinar — 102.— Kanadski dolar 1085,650 1050.^- ECU 1515,750 Mlad, neodvisen, nekonlormist, skratka brez vsakršnih vezi: to je sodnik Dario De Santis, glavni junak novega televizijskega filma, ki bo na sporedu v nedeljo in ponedeljek ob 20.30 po RAI 1. Italijanski naslov je Un cane sciolto, v slovenščino bi lahko tokrat prevedli »Odvezan pes«, saj za svoje delo navdušenega in energičnega sodnika res primerjamo nezavezanemu psu, ki si upa povsod. Ni ga strah sprejeti vse težke in nevarne primere, ki se jih njegovi kolegi izogibajo, in dregniti v gadje gnezdo. Režiser Giorgio Capitani pa se ni omejil le na opisovanje sodnikovega dela, ampak ga je tesno povezal z njegovim družinskim življenjem. Dario De Santis je ločen od žene, začasno pa z njim živi hčerka Miki, s katero težavno spleta vezi nežnosti in zaupanja. (Na sliki oče in hčerka: Sergio Castellitto in Laila Tondi). film sobota 20.30 RAI 2 Quella sporca dozzina (vojni) sobota 20.30 Rete 4 La segretaria guasi privata (kom.) nedelja 16.30 Rete 4 Govemante rubacuori (kom.) nedelja 21.30 TMC Zabriskie Point (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Bagdad Cafe (kom.) torek 20.30 RAI 2 Airport (dram.) torek 23.15 RAI 3 Come in uno specchio (dram.) sreda 20.30 RAI 3 La notte dei generali (dram.) četrtek 20.30 RAI 1 Impiccalo piu in alto (vestern) petek 20.30 Italia 1 Incontri ravvicinati... (fant.) petek 20.30 Rete 4 Femmina folle (dram.) glasba_______________________ nedelja 23.15 Rete 4 Giulini dirigira Brahmsa nedelja 1.30 RAI 2 Dizzy Gillespie in Phil Woods petek 23.30 RAI 1 Zucchero - Un uomo in blues šport____________________________ sobota 15.15 in 22.00 TV-Kp nedelja 11.30 in 22.00 TV-Kp od pon. do čet. 13.45 in 22.00 TV-Kp petek 13.45 in 20.30 TV-Kp Tenis: Australian Open sobota 9.55, 13.25 TMC in RAI 3 Ženski veleslalom sobota 12.15 RAI 3, 12.25 TMC Moški smuk nedelja 9.25, 12.15 TMC in TV-Lj 1 Ženski slalom nedelja 10.25 RAI 2, 12.55 RAI 3 nedelja 10.20, 12.50 TMC in TV-Lj 1 Moški slalom torek 9.55, 12.25 TV-Lj 1 Ženski veleslalom torek 10.40 RAI 1, 13.20 RAI 3 torek 10.40, 13.20 TV-Lj 1 in TMC Moški veleslalom četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Maccabi-Philips ali nedelja 13.45 Rete 4 I pagliacci (opera) I T A L I JANŠKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 7.00 Film: II mistero delllsola male-detta (pust., It. 1965, r. Piero Pie-rotti, i. Rock Stevens) 8.30 Dokumentarec (v angl.) 9.30 Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti - La trappola 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.45 Sobotni šport: biljard, nato ženski veleslalom (povzetki) 16.30 Sedemdni v parlamentu 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Jugoslavija 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Domenica in... Carneva-le '90 (neposredno iz Viareggia) 23.00 Dnevnik, nato Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme - 0.10 Film: Jazzmen (kom., SZ 1983, r. Karen Šakhnazarov, i. Igor Skljar, Aleksandr Pankratov) | RAI 2______________________________ 7.00 Otroški variete: Patratac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattino 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Izobraž. oddaja: Stara in nova bazilika sv. Petra 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.00 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.50 Variete: La rete 16.15 Variete: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Rotosport: vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Ouella sporca dozzina (vojni, ZDA 1967, r. Robert Al-drich, i. Lee Marvin, Ernest Bor-gnine, Jim Brown) 23.00 Dnevnik nocoj in vreme 23.30 Nočni šport: boks, Bronco-Ron-zoni, nato EP v malem nogometu, Italija-Španija | RAI 3_____________________________ 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Maribora) 11.00 Koncert: Poklon baletu - Beethovnova Simfonija št. 7 v A-duru op. 92, Brahmsovi Madžarski plesi in Ravelov Bolero (Orkester Akademije sv. Cecilije dirigira George Pretre) 12.00 Black and Blue 12.15 SP v smučanju: moški smuk (iz Kitzbiihela), (13.30) ženski veleslalom (2. tek, iz Maribora) 14.00 Deželne vesti 14.25 Italijanske dežele 15.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 15.25 Rugby: Turnir 5 narodnosti, Walles-Francija (iz Cardiffa) 17.10 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Dok. oddaja: Alla ricerca dell ar-ca (vodi Mino Damato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Magazine 3 Jugoslavija v pričakovanju mundiala Na svojem popotovanju po državah, ki se bodo udeležile mundiala, je Gianni Mina prispel v Jugoslavijo. Med oddajo Nel mondo nel pallone (ob 17.00 na RAI 1) bo predstavil junake jugoslovanskega nogometa, od mitičnega Vladimirja Beare do nogometašev, ki igrajo v italijanskih ekipah. Poleg tega bosta na sporedu še intervju s predsednikom Janezom Drnovškom in nastop malega violinista Stevana Milenkoviča. (Na sliki: nogometaš Cesene Davor Jožič). Z A S EBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e trovo 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Aktualno: La danza e sogno (z L. Cuccarini) 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Holiday on Ice 22.30 Nanizanka: Top secret 23.30 Aktualno: Sfoghi 0.35 Nanizanki: Lou Grant, 1.35 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: H Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La segretaria guasi privata (kom., ZDA 1957, r. W. Lang, i. Spencer Tracy, Katha-rine Hepburn) 22.40 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - Il testamente 23.00 Vesti iz parlamenta 23.45 Rubrika: Regione 4 23.55 Film: L isola scono- sciuta (pust., ZDA 1948, r. Jack Bernhard, i. Philip Reed, Virginia Grey) 1.25 Nanizanki: Dragnet, 1.55 Adam 12 »TALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.25 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke 18.00 Filmske nvosti 18.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 19.30 Nanizanka: Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Professione gius-tiziere (krim., ŽDA 1984, r. Jack Lee Thompson, i. Charles 9 Bronson) 22.10 Nogomet: pokal Žico, Italija-Argentina 23.00 Rubrika: Veliki boks 24.00 Italijanske smešnice 0.10 Noč filmskih odlomkov o vesternu ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.30 Zdravniška rubrika 10.30 Nan.: Good Times 13.00 Rubriki: Top motori, . 13.30 Forza Italia 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Film: Sangue di Caino (vestern, ŽDA 1935, r. Robert N. Bradbury, i. John Wayne) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Il brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mammma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Davan, i. Lino Banfi) 22.30 Rubrika: Top Motori, Pariz-Dakar (pon.) 23.00 Film: Le dolci zie (kom., It. 1975, r. Mario Imperoli, i. Pascale Pe-tit, Femi Benussi) TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 9.55 Šport: SP. v smučanju -ženski veleslalom (iz Maribora) 11.15 Nanizanka: Petrocelli 12.20 Šport: SP v smučanju -moški smuk (iz Kitzbii- hela), (13.25) ženski veleslalom (iz Maribora) 17.10 Aktualno: Megawatt 17.25 Film: La mano insan-guinata (pust., Hong Kong 1972, r. Chin Hsin, Jackie Chan) 19.00 Nanizanka: Na.vy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Fuoco nel cie- lo (dram., ZDA 1978, r. Jerry Jameson, i. Richard Crenna) 23.00 Glas. oddaja: Shakatak 24.00 TV film: Il bandito del-la luce rossa (dram., ZDA 1977, r. Buzz Ku-lik, i. Alan Alda) TELEFRIULI___________ 12.00 Nan.: Boysand Girls 12.30 Želja po glasbi: Mladi interpreti 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Rubrika: Ouark 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: Casanova '70 (kom., It. 1965, r. Mario Monicelli, i. Marcello Mastroianni, Virna' Lisi) 22.00 Nanizanka: Kodjak 22.30 Opera: La scala di seta (G. Rossini) 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1 _________ 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Govorica telesa, 9.15 ZBIS Storžkovo popoldne, 9.35 Ciciban dober dan 9.55 14. izredni kongres ZKJ (prenos iz Beograda) 14.00 SP v smučanju: ženski veleslalom (posnetek iz Maribora) 15.10 Ropot (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Spored za otroke in mlade: Igrače so znorele 16.55 Košarka: Partizan-Bosna (prenos iz Beograda) 18.30 Dokumentarna oddaja: Iz tropskega deževnega gozda - Življenjski krogi 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Kolo sreče 22.35 Dnevnik, šport in vreme 22.55 Nad.: Lepi upi (L. Greer, r. Phi-lippe Monnier-Pierre Lary, l.del) 23.45 Film: Iznenadenja sodobnega ara (dram., Fr. 1985, r. Pierre outron, i. Delphine Seyring) TV Koper 11.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 12.00 Golden Juke Box (pon.) 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.30 Košarka NCAA (posnetki) 15.15 Teniški turnir Australian Open 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Americanball 18.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo 21.45 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.00 Nogomet - angleško prvenstvo 0.45 Dok.: Čampo base (ponj TV Ljubljana 2 9.55 Ženski veleslalom (1. tek) 11.00 Izbor programske tvornosti 12.15 Moški smuk 13.20 Ženski veleslalom (2. tek) 14.15 Poje vam Esma Redepova 14.30 Nad.: Mladi Sherlock (2. del) 14.55 Videonoč (pon.) 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik, TV Okno, Dediščina 20.15 Film: Oficir in gentleman (dram., ZDA 1982, r. Taylor Hackford, i. Richard Gere, Debra Winger) RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.11 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV Ljubljana in zbor Consortium musicum; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Alamut (2. del); 18.35 Orkestri; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Prizma optimizma; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Orkestralna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Sozvočje; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.30 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos košarkarske tekme Jadran-Cesena; 23.30 Nočna glasba. I I FILMI NA MALEM EKRANU TV NOVOSTI Izlivi Italijani v zadnjih časih kar nekam radi pripovedujejo v javnosti svoje tegobe in težave, pa naj bodo ljubezenskega, delovnega ali drugačnega značaja. Javne izpovedi so, kot kaže, prava moda. Zakaj ne bi torej dali ljudem možnost, da spraznejo malho svoje jeze pred širokim občinstvom, ki ga doseže televizija? Tako si je mislil Maurizio Costanzo, ki je kot star televizijski maček ocenil, da bi program lahko pritegnil gledalce, obenem pa bi ga lahko uresničili s sorazmerno nizkimi stroški. Rečeno, storjeno. Tako je nastala oddaja Sfoghi, med katero bo osem do dčset gledalcev lahko »izbruhalo« to, kar jim leži na duši. Vsakdo od nastopajočih bo imel na razpolago tri minute, da svobodno pove, kar ga teži. Edina omejitev je izrazoslovje: grde besede niso dovoljene. Za omejevanje morebitnih ekscesov pa bo skbel igralec Mino Bellei. Po oceni Giorgia Gambina bo oddaja neke vrste telezijska rubrika pisem uredništvu. »Ljudje pišejo, da bi izpovedali svoje težave, povedali svoje mnenje o dogajanju, da bi se izpovedali. To možnost mislimo dati tudi tistim, ki bi radi nastopili pred kamero. Morda pa bomo celo stopili v stik z avtorji zanimivih pisem uredništvu in jim predlagali sodelovanja v naši oddaji.« Kdaj bo Izliv na sporedu, ni povsem jasno. V 'skladu z naslovom oddaje - ki bo zaradi svoje vsebine najbrž tarča ostrih Grillovih bodic v njegovi križarski vojni proti poneumnenju - naj bo tudi urednikom priloge dovoljeno, da potožijo: agencije napovedujejo »premiero« za prihodnjo soboto, televizijsko sporedi pa jo navajajo že za drevi. Kdo ima prav? IZNENADENJA SODOBNEGA PARA — Les čtonnements d’un cuople moderne, Francija 1985. V soboto, 20. januarja, ob 23.45, na TV-Lj 1. Dramatični Ulm. Navadna prijetna večerja med starimi prijatelji se lahko spremeni v neverjetno in srhljivo dogodiviščino? Zakonca Poitevin, ki sta gosta dolgoletnih prijateljev gospoda in gospe Morane, to doživita. Gostitelj Morane jima namreč zaupa, da oba z ženo prihajata iz drugega planeta in se po dolgem bivanju na zemlji vračata v »domovino«, ker se Zemljanom obeta apokaliptičen konec. Morane podkrepi te trditve z zgovornimi dokazi. Pa tudi drugi njegovi znanci se odpravljajo neznano kam, ker bo baje Zemlja propadla... Francoski režiser Pierre Boutron je z odločilnim posredovanjem znanega scenarista Jeana-Claudea Carriera posnel šarmanten film z res dvoumnim vzdušjem, v katerem se v realistično nadstavbo zgodbe nezaznavno vsiljujejo drobci fantastike. K A VIDEO NOTES Oddaja:.:........ Postaja:_______________ Ura:___________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1_________________________ 7.00 Film: I tre capelli d'oro (fant., It,-Jug., r. Martin Tapak) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in...(vodita Edwige Fenech in Pupo) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV filnt: Un cane sciolto (dram., It.-Fr. 1989, r. Giorgio Capitani, i. Sergio Castellitto, Marc Ad-jadj, Nancy Brilli, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: La costa dei barbari (pust., ZDA 1935, r. Howard Hawks, i. Miriam Flopkins) RAI 2__________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.25 SP v smučanju: moški slalom 11.25 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 14.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 15.15 Variete (3. del) 16.40 Film: Vienna amori al congresso (kom., Avs. 1965, r. Geza von Radvanyi, i. Kurd Jiirgens) 18.20 SP v smučanju: ženski in moški slalom (povzetki) 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Dudu Dudu 22.00 Film: No grazie il caffe mi rende nervoso (kom., It. 1982, r. L. Gasparini, i. Massimo Troisi), vmes (22.50) dnevnik 24.00 Rubrika o Protestantizmu 0.30 Oddaja o kulturi: L'aquilone 1.30 Umbria Jazz '89: Dizzy Gillespie, Phil Woods Ali Starš RAI 3 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - La copia perfetta 9.50 Nedeljski dnevnik 10.30 Film: Sono stato io! (kom., It. 1938, r. Raffaele Matarazzo, i. Eduardo in Peppino de Filippo) 12.40 Drobci 12.55 SP v smučanju: moški slalom (2. tek, iz Kitzbiihela) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di tras-missione 16.30 Blob Cartoon 16.45 Film: Lo spione (krim., Fr. 1962, r. Jean Pierre Melville, i. Jean Paul Belmondo) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 It. nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Dnevnik 23.25 Deželni nogomet Domenica in tokrat iz pustnega Viareggia Še skoraj poldrugi mesec nas loči od pusta, a v Viareggiu baje že vsi živijo v predpustnem vzdušju. Zato se je ekipa oddaje Domenica in množično preselila v znano letoviščarsko mestece ob Tiren-skem morju in posvetila kar dve oddaji najslavnejšemu pustnemu sprevodu v Italiji. Šarmantna gostiteljica Edwige Fenech nas bo v družbi s komikom Mauriziom I^errinijem in pevcem Pupom (vsi trije na sliki) sprejela v salonu Grand Hotel & Royal (RAI 1 ob 14. uri). ZA SEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: I re delFavventura (pon.) 10.00 Nan.:Mannix 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Popoldanski variete, vmes film: Mamma Roma (dram., It. 1962, r. Pier Paolo Pasolini, i. Anna Magnani) 16.30 Aktualnosti: Novosti 16.55 Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 TV film: L'artiglio in-sanguinato (kom., It. 1989, r. Fosco Gasperi, i. Gigi Sammarchi, An-drea Roncato) 22.20 Nan.: Baby Boom 22.50 Aktualnosti: Nonsolomoda 23.20 Italija sprašuje 0.20 Nanizanke: Top Sec-ret, 1.20 Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 10.00 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: I pagliacci (R. Leoncavallo, orkester Scale, dir. Herbert Von Karajan) 15.00 Nanizanka: Sceriffo a New York 16.30 Film: Governante ru-bacuori (kom., ZDA 1948, r. Walter Lang, i. Robert M. Young) 18.30 Film: Il capitalista (kom., ZDA 1952, r. Douglas Sirk, i. Charles Coburn, Piper Laurie) 20.30 Film: La pista degli elefanti (pust., ZDA 1954, r. VVilliam Die-terle, i. Elizabeth Tay-lor, Peter Finch) 22.30 Dok.: Big Bang 23.15 Koncert v Scali z dirigentom Carlom Mario Giulinijem 0.05 Film: Una sera... un treno (dram., Bel. 1968, r. Andre Delvaux, i. Ives Montand, Anouk Aimee) 1.50 Nanizanki: Dragnet, 2.20 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Športna oddaja: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Solimano il con-guistatore (pust., It. 1961, r. Mario Tota, i. Edmund Purdom) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, risanke 18.00 Nanizanka: 0'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Variete: I grandi sce-neggiati - Sandokan 23.00 Nogomet: pokal Žico, Italija-Brazilija 1.05 Nan.: Crime Story, 2.00 Gli intoccabili ODEON______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Variete: Sugar 15.30 Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pasi-ones, Čuore di pietra 18.00 TV film: Strano inter-ludio (dram., r. Herbert Wise, i. Glenda Jackson) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Il prode Anselmo e il suo scudiero (kom., It. 1972, r. Bruno Cor-bucci, i. Alighiero Noschese, Enrico Montesano) 22.30 Film: L inguilina del piano di sopra (kom., It. 1977, r. Ferdinande Baldi, i. Pippo Franco) 0.30 Nanizanka: I classici delFerotismo TMC__________________ 9.25 SP v smučanju: ženski in moški slalom 12.00 Papežev blagoslov 12.10 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes ženski in moški slalom 14.00 Glas. oddaja: Famous For Fifteen Minutes 14.15 Film: Il film pirata (fant., 1982, r. Ken An- nakin, i. .Christopher Atkins) 16.00 Glas. oddaja: Elvis Preslay - 68 Special 17.00 Odbojka 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Doppio delit-to (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna) 21.30 Film: Zabriskie Point (dram., ZDA 1970, r. Michelangelo Antoniom, i. Mark Frechette) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 Film: Omerta (dram., ZDA 1951, r. John Stur-ges, i. Spencer Tracy) TELEFRIULI__________ 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistralo 22.30 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.00 Športne vesti 1.40 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________ 8.00 Otroška matineja: Živ žav, 8.50 nan. Pika Nogavička (18. del) 9.25 SP v smučanju: ženski slalom (v Mariboru, 1. tek), 10.20 moški slalom (v Kitzbiihelu, 1. tek) 11.25 20 let Ptujskega festivala 11.50 Risanka 12.00 SP v smučanju: ženski in moški slalom (2. tek) 13.40 Nad.: Dediščina Guldenburgo-vih (Michael Bayer, 3. del) 14.25 Rock koncert: Zebra Image 14.45 Križkraž 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Kraljeva končnica (dram., Jug. 1987, r. Živorad Tomič, i. Ir-fan Mensur, Ena Begovič) 18.20 Nanizanka: A16, alo 18.50 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje Prodam dobim 20.50 Nadaljevanka: Glembajevi (Miroslav Krleža, zadnji del) 21.30 TV Okno in Zdravo 22.55 Dnevnik, šport, vreme 23.00 Video strani TV Koper_____________________ 9.30 Športna oddaja: Juke box 10.00 Nedeljska rubrika o nogometu: Calciomania 11.30 Teniški turnir Australian Open 13.30 TVD Novice 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.30) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Rubrika: A tutto campo (pon.) 1.00 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2________________ 13.05 Kmetijska oddaja 14.05 Športno popoldne 17.05 Gala humanitarna prireditve v Cankarjevem domu (posnetek) 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.50 Dok.: Netopir pod srajco 21.35 Športni pregled 22.05 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (14.10) Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala, (15.30) Šport in glasba z izidi in komentarji; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Igra za otroke: Ostržek; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Pojo amterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje kdo bo tebe ljudil; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. ■M FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Rod Stewart THE BEST Izšle so najlepše pesmi Roda Stewarta, ki že dolgo časa spi v svojem brlogu in verjetno prešteva težke denarje še iz starih časov. Ne več plavolasi Rod ima že dobrih 45 let in je zato pomislil, da bi bil že enkrat čas za album s podrobno obnovo najlepših let. Treba je omeniti, da je Rod Ste-wart imel kar se da zapleteno življenje, saj je bila družina izredno revna, otrok pa na pretek. Njegov edini konjiček je bil nogomet. V trenutku, ko je Rod spoznal, da ima hripav, a ne zato slab glas, se je začel ukvarjati s petjem. Baje je minilo precej let, preden je dodobra izvežbal svoj glas, kmalu pa so se začeli njegovi popolnoma zasluženi uspehi. Prvi Rodov ansambel, baje boljši od Rol-ling Stonesov, je bil Faces, s katerim je Stetvart dokazal svoje glasovne zmožnosti, glasbena spremljava članov skupine pa je bila enkratna. Njegov prvi album Every Picture Teliš A Story je bil takoj razprodan po vsem svetu: začela se je tako uspešna »nanizanka« The Best Of Rod Stewart. Seveda v tej glasbeno-življenjski zgodbi ni manjkalo polemik, predvsem na račun pevčevega privatnega življenja. Marsikatera znana filmska ali televizijska zvezda se je namreč prepozno zavedala, s kom ima pravzaprav opravka. Pesmi v albumu so: Maggie May, You Wear It Well, Baby Jane, Da Ya Think Tm Sexy, I Was Only Joking, This Old Heart Oi Mine, Sailing, I Don't Want To Talk About It, You're In My Heart, Young Turks, What Am I Gonna Do, The First Cut Is The Deepest, The Killing Of Georgie, Tonighfs The Night, Every Beat Of My Heart, Down-town Train. KRALJEVA KONČNICA — Kraljeva završnica, Jugoslavija 1987. V nedeljo, 21. januarja, ob 16.45, na TV-Lj 1. Dramatični film. Jugoslovanski film, zlasti hrvaški in srbski, se od časa do časa odreče »varnemu« konceptu avtorskega filma in izbere bolj »tvegano« žanrsko opredelitev filmske zgodbe, za katero pa, očitno, nima velike tradicije in izkušnje. Ta izbira kolikor toliko uspe Hrvatu Živoradu Tomiču (r. 1951) ob njegovem režiserskem debutu. Ugledni pravnik Branko Kralj (Irfan Mensur) je poročen z univerzitetno asistentko Višnjo (lepa Ena Begovič), imata petletnega sina, a njun zakon je nekako v krizi in Branko išče utehe pri nekdanji ljubici Ireni (Vladica Milosavljevič). Do sem sega sicer profesionalna in tankočutna analiza »navadnih« medčloveških odnosov, zgodba pa se zasukne v dokaj ne-predviljivo in napeto kriminalko tedaj, ko trije huligani v kupeju napadejo in posilijo Višnjo. Medtem pa Branko mirno igra šah na drugem koncu vlaka... VIDEO NOTES Oddaja:: .___ ...____ P o s t aj a: O"-'"' C C, . /:■ /",v;; | Ura:___________________ v_________________________V ITALIJANSKE TV MREŽE iP«ip!ipii Sl MII RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja: Parola e vita 18.00 Kratke vesti in loto 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Un cane sciolto (dram., It.-Fr. 1989, r. Giorgio Capitani, 2. in zadnji del) 22.05 Dnevnik 22.25 Rubrika: Cinema! 23.15 Koncert: Simfonični orkester in zbor milanske RAI (dir. Gianan-drea Gavazzeni) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2___________________■ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ohando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in loto 17.05 Aktualno: Odprti, prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.40 Film: Dai sbirro (krim., Fr. 1975, r. Pierre Granier-Deferre, i. Lino Ventura) 23.20 Dnevnik, vreme, horoskop 23.35 Film: Caccia al montone (kom., Fr. 1975, r. Gerard Pires, i. Jean Louis Trintignant, Lea Massari) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Ros-sellini, Lofficina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30' Otroški laboratorij: Otroci, šola, zvoki in glasba 15.00 Otroški laboratorij: Govorica sporazumevanja - risani filmi 15.30 Šport: ženska odbojka in biatlon 16.20 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Rim 17.15 Nanizanka: I mostri - II clande-stino 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pa-sanisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport (ured. Aldo Biscardi) 24.00 Nočni dnevnik STAJE Lascia o raddoppia se vrača na ekrane “Sloviti kviz italijanske televizije Lascia o raddoppia bo letos na sporedu vsak dan pozno popoldne. Se vedno ga bo vodil Bruno Gambarotta, ki mu bo pomagal Giancarlo Magalli (oba na sliki): prvi bo »izpraševal« običajne tri tekmovalce, medtem ko so drugemu poverili glasbeni kviz, sponzorjevo icjro in seveda neizogibni telefonski kviz. Kot ponavadi je zagotovljena tudi prisotnost lepega dekleta: vsak teden bo v studiu druga »miss« (RAI 1 ob 18.40). • ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12,00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: Rocky IV. (dram., ZDA 1985, r.-i. Sylves-ter Stallone, i. Talia Shire) 22.20 Dokumentarec: I re dellavventura 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.:Tl Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Viaggio al cen-tro della terra (pust., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone, James Mason) 22.50 Film: Il campo di ci-polle (dram., ZDA 1979, r. Harold Becker, i. John Savage, James Woods) 0.55 Film: II giorno di San Valentino (krim., Kan. 1981, r. George Mihal-ka, i. Paul Kelman) 2.40 Nanizanki: Dragnet ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanke: Denver 20.30 Film: Bagdad Cafe (kom., ZRN-ZDA 1987, r. Percy Adlon, i. Mari-anne Sagebrecht, Jack Palance) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.00 Be Bop a Lula 24.00 Rock opolnoči: Salsa 1.10 Nan.: Crime Story OPEON________________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Ldsola del dottor Moreau (dram., ZDA 1977, r. Don Taylor, i. Burt Lancaster, Michael Jork) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Transformations (srh., r. Jay Kamen, i. Pamela Prati) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Il paradiso non pub piu attendere (fant., ZDA 1978, r. Ernest Pintoff, i. Nancy Walker, Billy Crystal) 18.00 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il caso Laig (krim., ZDA 1972, r. David Lowell Rich, i. Roy Scheider, Richard Ba-sehart) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Cacciatore di taglie (vestern, ZDA 1971, r. E. Bellamy, i. Sammy Davis jr.) TELEFRIULI_________ 12.00 Nanizanka: La sgua-dra segreta 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport 23.00 Rugby: Crup Pordeno-ne-A.S. Rugby Milano 23.30 Nočne vesti 0.40 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi ■ SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNA TV Ljubljana 1_________________ 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored: Risanke, 9.35 Periskop, 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.40 Sokoli (6. del), 10.55 dok. Dekan, 11.35 risanka, 12.05 film Lolek in Bolek na Divjem zahodu (mlad., Pol. 1987) 13.20 Video strani 16.15 Žrebanje Podarim dobim 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev - Kaj je to islam (1. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 TV drama: Deški bič (M. Pletl-S. Jovanov) 21.55 TV Okno 22.00 Osmi dan 22.45 Dnevnik, šport in vreme 23.05 Človek in glasba (7. del) 23.55 Video strani TV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.45 Teniški turnir Australian Open: osmina finala (iz Melbourna) 18.45 Dnevnik 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sedem dni 20.30 Golden Juke Box (vodi Dan Pe-terson) 22.00 Teniški turnir Australian Open: osmina finala (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Cle-rici in Ubaldo Scannagatta) TV Ljubljana 2________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Turnir v malem nogometu (iz Titovega Velenja) l| 19.00 Dokumentarna oddaja: S poti po || Indiji - Okamenela kultura || 19.30 Dnevnik in TV okno f| 20.00 Dok.: Po sledeh napredka - Merilni dajalnik! 1 20.25 Sedma steza || 20.40 Večer hitov: Zagrebfest 89 §f 21.15 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja: In exilium (pon.); 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtor-ji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Oddaja o ekologiji: Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (15. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Glasbena lepljenka, 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Merkurček; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 15.00 Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mi-xage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; l‘2.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Bagdad Cafe OUT OF ROSENHEIM, ZDA-ZRN 1987 Režija: Percy Adlon □ Scenarij: Percy in Eleonore Adlon □ Fotografija: Bernard Heinl □ Scenografija: Bernt A. Capra, Byrnadette Di Santo □ Montaža: Nor-bert Herzner □ Glasba: Bob Telson □ Igrajo: Marianne Sagebrecht, CCH Poun-der, Jack Palance, Christine Kaufmann, Monica Calhoun TV premiera, v ponedeljek, 22. januarja, ob 20.30, na Italia 1 Filmska komedija. Par zrelih nemških turistov potuje' po ameriški puščavi med Disneylandom in Las Vegasom. Ob ponovnem prepiru se zakonca Munchgstetner ločita: mož nadaljuje svojo pot z avtom, žena - naravnost simpatična in okroglasta Jasmin (Marianne Sagebrecht) - pa se po večurnem pešačenju znajde v samotnem motelu Bagdad Cafe. Tu smo spet priča zakonskemu kreganju med temnopoltima lastnikoma motela, v katerem na koncu ostane le žena Brenda (CCH Pounder), ki nezaupljivo sprejme sestradano turistko. Kljub diametralno nasprotnim fizičnim in značajskim lastnostim med ženskama kmalu zrase izredno močno prijateljsko in ustvarjalno razmerje. Mariannina posebna radoživost, razigranost in neposrednost povsem zasvojijo stalne (čudaške) stranke in tudi številne nove obiskovalce motela, ki sredi ameriške prerije naenkrat zaslovi. Po zelo uspešni predstavitvi v kinodvoranah si sedaj lahko tudi po TV ekranih ogledamo to zelo zabavno in tudi - zakaj ne? - ganljivo »komično pravljico«, prvo ameriško delo Percy Adlon (Sugarbaby, 1986), ki spominja na vesele roosveltsko-optimistične komedije Franka Capre. ROCKV IV.— ZDA 1985. V ponedeljek, 22. januarja, ob 20.35, na Canale 5. Dramatični Ulm. Sylvester Stallone je eden od najbolj avtentičnih - ni važno če bolj umetnih kot pristnih - junakov naše potrošniško-filmvideo dobe. Značilni glasnik ameriške »way of Live« se opredmeti predvsem v dveh simetrično skladnih superherojih: v ljudskem junaku, požrtvovalnem italoameriškem .boksarju Rockyju Balboi, ki le za ceno nepopisnega truda zmaga; in v prav tako postavnem, fanatičnem vietnamskem veteranu Johnu Rambu, ki brani ugled in dostojanstvo ameriškega vojaštva v domovini in po svetu. V nadljevanki štev. 4 Roc-kyjeve sage se oba idealna lika spojita v boksarskem dvoboju med Rockyjem in orjaškim sovjetskim prvakom Ivanom Dragom, kateremu se hoče Američan maščevati zaradi smrti prijatelja in bivšega svetovnega prvaka Apolla Creeda. \ VIDEO NOTES Oddaja:.:......———— Postaja: _________— Ura:_____2__- '.L'---— V_______________________J ■ 1 T A L 1 J A N S K E TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.:Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Moški veleslalom 11.45 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika 15.30 Italijanske dežele 16.00 Moški veleslalom (povzetki) 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: II cassetto segreto (dram., Fr. 1985, r. Danielle Thompson, 2. del), vmes (22.30) dnevnik 23.25 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Izobr. oddaja: Otroški laboratorij 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.10 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Airport (dram., ZDA 1970, r. George Seaton, i. Burt Lancas-ter, Dean Martin, Jacgueline Bisset) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Dnevnik - aktualnosti 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: La valle della vendetta (dram., ZDA 1979, r. Richard Thorpe, i. Burt Lancaster) 12.00 Dokumentarec: Meridiana 13.20 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Adelbodna) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Zupiack ali igra za razvoj razumnosti 15.00 Dokumentarec: Ambiente vivo 15.30 Rokoment, hokej, kotalkanje 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Rubrika: Cartolina di Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Telefono giallo (2. del) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Come in uno specchio (dram., Šve. 1961, r. Ingmar Bergman, i. Max von Sydow, Gun-nar Bjbrnstrand) 0.45 Dnevnik - v kiosku Televizijski dosje o žgočih vprašanjih Nocoj se na Canale 5 začenja ciklus sedmih filmov z naslovom Film dossier. vsak film bo posvečen vprašanju, ki je posebno aktualno v današnjem času, po filmu pa bo na sporedu televizijski dosje na isto temo. Ciklus ureja Gioraio Medail, nocojšnji dosje, ki je osredotočen na problematiko spolnega nasilja, pa je pripravil Paolo Di Mizio. V naslednjih tednih bodo podrobno raziskana še vprašanja, kot so posledice presaditve srca, nasilje v nogometu in ugrabitve. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.30 Film: Testimoni del si-lenzio (dram., ZDA 1985, r. Michael Miller, i. Valerie Bertinel-li, John Savage) 23.30 Dosje: Abuso di donna 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Striscia la notizia 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Driver Timpre-vedibile (krim., ZDA 1977, r. Walter Hill, i. Ryan 0'Neil, Isabelle Adjani) 22.20 Film: Zelig (kom., ZDA 1983, r.-i. Woody Al-len, i. Mia Farrovv) 23.55 Dok.: I misteri del Mato Grosso 1.30 Nanizanki: Dragnet, 2.00 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke 20.30 Film: Soul Man (kom., ZDA 1986, r. Steve Miner, i. C. Thomas Ho-well, Rae Dawn Chong) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Šport: Settimana gol 0.20 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.20 Gli intoccabili ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche , i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: I seduttori della domenica (kom., It.-Fr. 1980, r. D. Risi-E. Moli-naro, i. Roger Moore, Gene Wilder) 22.30 Variete: Sportacus 23.15 Film: 5 bambole per la luna d’agosto (dram., It. 1970, r. Mario Bava, i. William Berger, Ira Fiirstemberg) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.40 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Adelbodna) 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.20 SP v smučanju: moški veleslalom (2. tek) 13.45 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Luomo che mori due volte (dram., ZDA 1970, i. Stuart Whit-man) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport, vmes ženski veleslalom (povzetki) 24.00 Film: Ore di paura (krim., ZDA 1978, r. Arthur Kean, i. Warren Oates) TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Boys and Girls 12.00 Rubrika: H salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della mprte 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________ 8.40 Risanke in Zgodbe iz školjke 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (v Berchtesgadnu, 1. tek), 10.40 moški veleslalom (v Adel-bodnu, 1. tek) 11.25 Zimski počitniški spored: Ljubezenske zgodbe, 12.10 Kam, kje, kako med počitnicami 12.25 SP v smučanju: ženski in moški veleslalom (2. tek) 14.15 Nanizanka: Sokoli (6. del) 14.40 Dok.: Popotovanje po velikih železnicah sveta 15.40 Sedma steza (pon.) 15.55 SP v smučanju: ženski in moški veleslalom (posnetki), vmes Dnevnik in poslovne informacije 17.35 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 17.50 Po sledi ptice Dodo, 18.55 Deset medvedjih 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nad.: Vedno popoldne (Gwen Kelly-David Stevens, 3. del) 21.00 Tribute to Tommy Dorsey 22.05 Dnevnik, šport, vreme TV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.45 Teniški turnir Australian Open: četrtfinale (iz Melbourna) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Šprtna oddaja Juke Box 20.30 Rubrika: Obiettivo Sci (vodi Gi-ovanni Bruno) 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.00 Teniški turnir Australian Open: čertfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scanagatta) TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.25 Dok.: Teleški '90 18.50 Naša pesem (21. del) 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: film Sen kresne noči (W. Shakespeare, kom., VB, r. Elijah Moshinsky, i. Nigel Davenport, Estelle Kohler) ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (16. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU ; j :1 Zapoznela resnica S svojim filmom L'Aveu (Priznanje) sta grški režiser Costa Gavras in francoski igralec Yves Montand močno iznenadila vso levico. Dotlej je dvojica s svojimi filmi uspešno postavila na zatožno klop fašistični grški režim in podporo ameriške vohunske službe CIA najbolj reakcionarnim latinskoameriškim režimom. S Priznanjem pa sta se lotila realsocialističnega sveta, kar so mnogi imeli malodane za izdajstvo. Film Priznanje je posnet po delu češkega pisatelja Arthurja Londona in opisuje stalinistične procese na Češkoslovaškem v začetku petdesetih let. Na teh procesih, na katerih je bila kopica komunističnih voditeljev obsojena na smrt (med njimi sekretar partije Rudolf Slanski, ki je bil rehabilitiran v šestdesetih letih), so sodili tudi Londonu, ki je bil tedaj namestnik zunanjega ministra. London, ki je bil pred procesom mučen, je bil obsojen na dosmrtno ječo, pozneje pa izgnan na tuje. Film, ki je v 70. letih povzročil precejšnje iznenadenje, opisuje doživljaje in intimno Londonovo stisko ob soočenju s krivičnostjo in nadutostjo režima, v katerega je verjel in za katerega je delal v prepričanju, da je na poti osvobajanja človeka. Zaradi te vsebine je samoumevno, da je bil film doslej prepovedan na Češkoslovaškem. Prav v teh dnehjra bodo s ponovno praško pomladjo tudi Čehi in Slovaki lahko gledali film v domačih kinodvoranah. To bo eden od prvih prispevkov za objek-tivnejše branje polpretekle zgodovine. Film je na tiskovni konferenci v Pragi predstavil osebno Yves Montand, ki je v Priznanju imel nosilno vlogo. DRIVER LTMPREVEDIBILE - The Driver - Dirkač, ZDA 1978. V torek, 23. januarja, ob 20.30 na Rete 4. Akcijski film. Rete 4 predstavlja ta teden dinamična in spektakularna filma sodobnega ameriškega režiserja Waltera Hilla. V manj znanem Driveru nam Hill posreduje trikotnik, ki povezuje tri značilne like: »dirkača« Ryana 0'Neala, »detektiva« Brucea Derna, »igralko« Isabelle Adjani. O Neal je najhitrejši in neustrašni šofer na razpolago roparskim tolpam; Dem je do paranoidnosti trmast kifeljc, ki z vsemi sredstvi (dovoljenimi in ne) zalezuje »dirkača«; Adjanijeva je skrivnostna ONealova zaveznica. V četrtek, ob 22.30, pa je sporedu Hillov slovit The Warriors -1 guerrieri della notte (v izvirni ameriški verziji z ital. podnapisi), ki slikovito šokantno prikazuje nočni povratni pohod-anabazo »VVarriorsev« skozi newyorško apokaliptično mestno džunglo. K A VIDEO NOTES Oddaja: L ..aČ . ;i::. Postaja:____________ RAI 1 RAI 2 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.tCreature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Izobraž. oddaja: Odprta šola 15.30 Oddaja o kulturi: Novecento 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: I promessi sposi (kom., It. 1989, r.-i. Solenghi-Marchesi- ' ni-Lopez, 3. del) 21.30 Film: Giallo alla regola (krim., It. 1988, r. Stefano Roncoroni, i. Remo Girone, Daniela Poggi), vmes (22.40) dnevnik 23.15 Šport v sredo, vmes boks Kalam-bay-DeH'Aquila 0.30 Nočni dnevnik in vreme 0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok. oddaja: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igri: Lamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Aktualno: Odprti prostor 17.30 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (7. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 23.00 Film: La Bandera - Marcia o mu-ori (pust., VB 1977, r. Dick Ric-hards, i. Terence Hill) 0.35 Film: I Docks di New Orleans (krim., ZDA 1948, r. Derwin Ab-rahams, i. Roland Winter) RAI 3_________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana - Legende naših gradov, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Lekcije o astrofiziki, nato Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu in atletika 16.45 Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: La notte dei generali (dram., VB 1967, r. Anatole Lit-vak, i. Peter OToole, Omar Sha-rif), vmes (21.45) dnevnik 23.00 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Barbato) 0.05 Nočni dnevnik Večer z vsemi Berlusconijevimi zvezdniki Joj, kakšen večer nas čaka nocoj, ob 20.35, na Canale 5! Zvrstili se bodo vsi zvezdniki in zvezdnice mreže Fininvest, da bi nam predstavili svoje nove oddaje: Corrado z novo Corrido, Gerry Scotti s tretjim nizom Candid Camera Show, Red Ronnie z oddajo Robin Hood, Marco Columbro, ki bo vodil oddajo za zaljubljence na Valentinov god, in seveda še veliko drugih. Vse skupaj bodo »povezovali« Lorella Cuccarini, Ezio Greggio (oba na sliki) in Mario Pišu. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 11 pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Variete: Stasera che sera! (vodijo Lorella Cuccarini, Ezio Greggio in Raffaele Pišu, sodelujejo Corrado, Red Ronnie, Carol Alt, Gerry Scotti, Marco Columbro) 22.10 Rubrika: Forum 23.55 Nan.: Top Secret 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza 8.00 Nan.: II Viriginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell -amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.00 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo . tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La spina dorsale del diavolo (vestern, It. 1971, r. Niška Fulgozi, i. Richard Crenna, Be-kim Fehmiu) 22.25 Film: Il vecchio e il mare (dram., ZDA 1958, r. John Sturges, i. Spencer Tracy, Felipe Pazos) 0.10 Film: Scobie Malone (krim., Avstral. 1975, r. Terry Ohlsson, i. Jack Thompson) 2.05 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Il professo-re cerca časa 21.30 Aktualnosti: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Nogomet: finale za pokal Žico ODEON_______________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: L amante proibi- ta (dram., VB, r. Alan Bridges, i. Michel Pic-coli, Claudia Cardina-le) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Rally Pariz-Dakar 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasa: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Lasciarsi (kom., ZDA 1978, r. Delbert Mann, i. Lee Remick) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Non c'e pošto per nascondersi (krim., ZDA 1977, r. Jack Ster-ret, i. Lee Van Cleef, Tony Musante) 21.55 Dok.: Galileo 22.45 Vesti in šport 24.00 Film: Buona notte, amore mio (krim., ZDA 1972, r. Peter Hyams, i. Richard Boone) TELEFRIULI_________ 12.30 Nadaljevanka: Vida de mi vida 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, 9.10 Smrkci, 9.35 Ljubezenske zgodbe, 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.15 Sokoli (8. del), 10.40 dok. Zambezi eks-press, 11.40 risanka 11.45 TV drama: Deški bič (pon.) 13.05 Nad.: Vedno popoldne (3. del) 15.25 Teleski '89 (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarca: Netopir pod srajco in Merilni dajalniki 17.55 Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.20 Ge-dališka predstava Ostržek (2. del), 18.45 Preproste besede 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film tedna: Trije kondorjevi dnevi (dram., ZDA 1975, r. Syd-ney Pollack, i. Robert Redford, Faye Dunaway, Cliff Robertson) 21.45 Dnevnik, šport in vreme 22.05 Videogodba 22.55 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.45 Teniški turnir Australian Open: čertfinale (iz Melbourna) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja Juke Box 20.30 Košarka NBA 22.00 Teniški turnir Australian Open: četrtfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scanagatta) TV Ljubljana 2________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.40 Svet športa 18.30 Alpe Jadran 19.00 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (zadnji del) 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Slavnostni koncert ob 80-letnici Marijana Lipovška (prenos iz Cankarjevega doma), vmes Žarišče 22.00 Svet poroča 23.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Vojna in mir (17. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Glasbeni portret; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Črne maske; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30/ 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30_Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONISTI Belinda, mi in Hvali Najbrž res ni veliko umetnikov, ki bi se odpovedali blesteči karieri v Hollywoodu zato, da bi lahko skrbeli za svojo papigo in peterico psov. Med izjemami pa je gotovo prikupna Belinda Carlisle, ki ji domače živali, dom, mož in obilo časa za športno udejstvovanje pomenijo preveč, da bi jih zapostavila. Belinda je svojo glasbeno kariero začela pred dobrimi desetimi leti, ko se je najprej posvetila punku, nato pa je s čisto žensko rock skupino Go-Go’s v obdobju 1981-84 dosegla velik uspeh. Dekleta so se nato razšla, vendar ne zaradi notranjih nesporazumov, pač pa, kot je poudarila sama Car-lisleova, ker ni nobena imela jasnih pojmov o svoji karieri. Najbolje se je seveda znašla Belinda, lider skupine, ki je začela čudovito solistično kariero. Leta 1986 je izdala prvo ploščo z preprostim naslovom Belinda, naslednje leto pa se je proslavila s svojo Heaven on Earth, ki so jo navdušeni oboževalci pokupili v treh milijonih izvodov. Čisto nova pa je zadnja velika plošče lepe Belinde, ki je zanjo izbrala naslov Runaway Horses. O osebnosti pevke pa tokrat ne govorijo le brazde na vinilu, pač pa tudi zavitek ameriške izdaje, na katerem so natisnjene informacije o dveh organizacijah za zaščito živali, ki ji ob možu predstavljajo največjo ljubezen. TRIJE KONDORJEVI DNEVI - Three Days of the Condor , ZDA 1975. V sredo, 24. januarja, ob 20.05, na TV-LJ 1. Vohunski film. Privrženci tega žanra, pa tudi ljubitelji bivanjsko zasnovanih filmov ne bodo zamudili priložnosti in si bodo ponovno ogledali Pollackov »mali« klasik. Dramatična in vseskozi napeta zgodba razkriva značilni svet vohunskih spletk, izigravanj, zasledovanj, množičnih in samotnih ubojev, a tokrat iz neobičajno tesnobnega zornega kota. Neznani morilci likvidirajo vse uslužbence nekega dokumentacijskega središča, ki proučuje vohunsko literaturo za CIA. Preživi samo Robert Redford, ki je bil po naključju odsoten. V afero je vpletena podtalna organizacija v okviru same CIA, ki skuša na vsak način odstraniti zadnjo preživelo pričo. Zato se osamljeni junak v stiski obrne za pomoč k nepoznani nakupovalki Faye Dunaway... V vlogi iz Evrope »uvoženega« plačanega morilca nastopa tudi Šved Max Von Sydow. r ■ VIDEO NOTES Oddaja:_______________ Postaja:___________— RAI 1__________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Impiccalo piu in alto (vestern, ZDA 1968, r. Ted Post, i. Clint Eastvrood, Inger Stevens) 22.10 Dnevnik 22.20 Film: VVanted (vestern, It. 1967, r. Giorgio Ferroni, i. Giuliano Gemma, Teresa Gimpera) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.40 Dnevnik in politična tribuna 22.20 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: za pokal prvakov, Mac-cabi-Philips 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: Luomo che mori tre volte (krim., VB 1962, r. Ouentin Lau-rence, i. Stanley Baker) RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Nervi sotto la pelle, Vita degli animali, Italian Style, II nuovo processo penale 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Telestoria - O Sredozemlju 15.30 Videosport: športni prenosi, komentarji in zanimivosti - turnir v biljardu, nogomet in rokomet 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Le voci bi-anche, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo ^ 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda, vmes (22.50) dnevnik 23.00 Variete: Fuori orario - Cose (mai) viste 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - v kiosku Vse o človekovem najboljšem prijatelju V današnji oddaji Kvarkov svet (na RAI 1 ob 14.10)_boste lahko zvedeli vse »o človekovem najboljšem prijatelju« - psu. Že pred davnimi deset tisoč leti so ljudje redili in vzgajali voleje mladiče, ki so nato v gospodarju prepoznali vodjo krdela. Iz teh volkov se je nato razvilo današnjih približno tristo petdeset pasjih ras: od ogromnega bernardinca do pritlikavega čiuaue. Zanimivi dokumentarec je za National Geographic realizirala Barbara Jampel. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Flotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La pantera rosa sfida 1'ispettore Clou-seau (kom., VB 1976, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, Herbert Lom) 22.30 Film: The Wariors - I guerrieri della notte (pust., ZDA 1979, r. Walter Hill, i. Michael Beck, James Remar) 0.20 Film: Drive in 2000 (kom., Avstral. 1986, r. B. Trenchard-Smith, i. Ned Manning) 2.05 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Codice Magnum (krim., ZDA 1986, r. John Irvin, i. Arnold Schwarzenegger, Kat-hryn Harrold) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Nogomet: Viva il mon-diale 23.40 Šport: Grand Prix 1.00 Nanizanki: Crime Sto-ry, 2.00 Gli intoccabili ODEON_______________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Afyon Oppio (dram., It. 1972, r. Ferdinande Baldi, i. Ben Gazzara, Silvia Monti) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Reportaža 23.15 Nanizanka: Ouinta di-mensione TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre,sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Lotta per la vita (dram., ZDA 1979, r. William Graham, i. Ronny Cox^ 18.00 Aktualno: Zenska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Addio al celibato (kom., ZDA 1984, r. Neal Israel, i. Tom Hanks, Adrian Zmed) 22.25 Šport: Snežni planet 22.55 Vesti in šport 24.00 Film: Il giglio nero (dram., ZDA 1956, r. Mervin Le Roy, i. Nan-cy Kelly, Patty Cor-mack) TELEFRIULI 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.00 Glasbena oddaja: Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 TV film: A viso coper-to (dram., It. 1985, r. G. Albano, 1. del) 22.00 Nad.: Vida de mi vida 23.00 Nan.: Kodjak 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 TV Koper 9.00 Zimski počitniški spored: risanki, 9.35 Ljubezenske zgodbe, 10.25. Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Sokoli (9. del), 11.05 dok. Tri milje visoko, 12.05 risanka, 12.05 film Kraj bistrih voda (mlad., VB 1969, r. Jack Co-uffer, i. Bill Travers) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Alpe Jadran, 17.15 dok. Možje, ki zaupajo ribam 18.00 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Mladi Sherlock (3. del), 18.25 Ciciban, dober dan, 18.40 Preproste besede 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nadaljevanka: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, i. Jeffrey Daunton, William Roache, 2. del) 20.55 TV Okno, nato Tednik 22.00 Dnevnik, šport in vreme 22.20 Komedija na slovenskem odru: Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski (I. Cankar, SLG Celje) 13.30 TVD Novice 13.45 Teniški turnir Australian Open: polfinale (iz Melbourna) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (vodi Bruno Longhi) 21.45 Teniški turnir Australian Open: polfinale (vodijo Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scana-gatta) TV Ljubljana 2 17.30 Teleski 90 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: Alb, A16 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Mali koncert: Franc Žibert (harmonika) 20.45 Košarka: Jugoplastika-ARIS 21.30 Dok.: V hribih se dela dan 22.05 Dokumentarna oddaja: Gostilna 22.50 Svet na zaslonu 22.35 Poskusni satelitski programi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkbva srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (18. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Športni portret i Dino Meneghin Eden najboljših italijanskih košarkarjev vseh časov, Dino Meneghin, je prav v četrtek dopolnil štirideseto leto. To pa je za vsakega športnika kar čedna starost. Kare-en Abdul Jabbar je igral še pri 42 letih, toda tudi »super Dino« še ne misli odnehati in bi lahko še presegel Jabbarijev rekord. Na čem temelji dolga in uspešna kariera? Pred nekaj leti, ko je bilo Meneghinu »šele« 38, nam je na to vprašanje odgovoril takole: »Najprej moram priznati, da precej zaslužim s košarko in obenem se z njo zelo zabavam. Ni vsakemu dano, da se z delom in garanjem tudi zabava.« Mislimo, da je prav tu skrivnost neuničljivega italijanskega košarkarskega borca, ki je v svoji karieri imel kar devet težkih poškodb. Njegova košarkarska filozofija je od vedno bila, da se moraš najprej fizično uveljaviti, da moraš pokazati nasprotniku, da se nikogar ne bojiš. Tak odnos do igre je drago plačal z poškodbami, po drugi strani pa tudi z vrsto uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Meneghin je v Vareseju in v Milanu osvojil kar 12 državnih naslovov, 7 naslovov pokala prvakov, 3 medcelinske in Koračev pokal in ima največ nastopov v A-ligi (689). 271-krat je oblekel državni dres, s katerim je osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Moskvi in zlato odličje na evropskem prvenstvu v Nantesu. Meneghin pa je še vedno steber milanskega moštva Philips. Do kdaj? Dokler bo pošteno služil s košarko in se predvsem z njo zabaval. CODICE MAGNUM — Raw Deal, ZDA 1986. TV premiera, v četrtek, 25. januarja, ob 20.30, na Italia 1. Policijski film. Italia 1 že dalj časa ponuja svojemu poljudno-mladinskemu občinstvu ciklus uspešnic mišičastega avstrijsko-ameriškega zvezdnika Arnolda Schwarzeneggra: Conan il barbara, Conan il distruttore, Yado, Predator, Limpla-cabile, Terminator in končno Codice Magnum. Bivši agent FBI Mark Kaminsky (Arnold Schwarzenegger) priskoči na pomoč stanovskemu kolegu Shannonu, ki so mu gangsterji pobili sina. Kaminsky se s posredovanjem lepe Monigue vključi v zločinsko tolpo z lažnim imenom gangsterja Josepha Brennana, a šef tolpe Max ga razkrinka kot agenta FBI... Tudi v tej inačici smo priča običajnemu, že preizkušenemu menuju, ki temelji skoraj izključno na atletsko-telesnih vrlinah nekdanjega Misterja Vesolje in na nabiti montaži krvoprelitja in streljanja. \ VIDEO NOTES Oddaja: ___________ v Posta, a- ^ RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.:Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Glas. oddaja: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Nata libera (pust., ZDA 1966, r. James Hill, i. Virginia McKenna, Bill Travers) 22.05 Aktualno: Za kulisami filma Te-soro, mi si sono ristretti i ragazzi 22.35 Dnevnik 22.45 Aktualno: Aspettando Sanremo 23.30 Glasbena oddaja: Zucchero - Un uomo in blues 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Izobr. oddaja: Otroški laboratorij RAI 2_________________________| 7.00 Otroški variete: Patatrac, nanizanka in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi (vodi Raffaella Carra) 22.40 Dnevnik - nocoj 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: La donna del ricatto (dram., ZDA 1944, r. Fritz Lang, i. Joan Bennett, Raymond Massey) RAI 3_________________________ 10.00 Tenis: Italija-Avstrija (iz Rima) 12.00 Gledališka predstava: L’Ippo-campo (Sergio Pugliese, r. Franco Enriguez, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladino-va svetilka 15.30 Tenis: Italija-Avstrija (iz Rima) 16.55 Aktualno: Odprti prostor 17.15 Nan.: I mostri - II cugino lupo mannaro, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? 22.00 Dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (2. niz, vodi Catherine Spaak) 23.05 Pubblimania 23.45 Nočni dnevnik 24.00 Pred 20 leti Tri ženske generacije in De Michelis Oddaja o ženski polovici sveta Harem, ki jo vodi belgijska igralka Catherine Spaak (na sliki), je doživela tolikšen uspeh, da so se na tretji mreži RAI odločili še za drugi niz. Tokrat je na sporedu ob petkih: nocojšnja tematika nosi naslov Dvajset, štirideset, šestdeset: soočenje treh generacij. Poleg Catherine bodo v studiu še Shir-ley Verret, Marina Malfatti in Natalia Augias, moški del sveta pa bo predstavljal minister Gianni de Michelis (RAI 3 ob 22.05). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Scuola di ladri (kom., It. 1986, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, Lino Banfi, Massimo Boldi) 22.30 Rubrika: Rivediamoli 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell’-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Femmina folle (dram., ZDA 1945, r. John M. Stahl, i. Gene Tierney, Cornel Wil-de) 22.35 Filmski tednik: Ciak 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: La strada di časa (dram., ZDA, r. Delbert Mann, i. Sally Field, William Hurt) 2.25 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper. 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Incontri ravvici-nati del terzo tipo (fant., ZDA 1977, r. Ste-ve Spielberg, i. Richard Dreyfuss, Fran-cois Truffaut) 23.05 Športna rubrika: Cal-ciomania ,0.05 Variete: Playboy Show 1.15 Košarka NBA ODEON_______________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: American Drea- mer (kom., ZDA 1984, r. Rick Rosenthal, i. Tom Conti, JoBeth Willi-ams) 22.45 Rubrika: Forza Italia 0.30 Variete: Sportacus TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre_ sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: I pirati dell aria (pust., ZDA 1986, r. C. Eggleson, i. J. Hargre-aves) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport, vmes ženski smuk (iz Pfron-tna, povzetki) 24.00 Film: L'ape regina (kom., It. 1963, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognaz-zi, Marina Vlady) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Detective in pantofole 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-t anni, Versilia 1966, • 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.00 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: A viso coper-to (dram., It. 1985, r. G. Albano, 2. del) 22.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nan.: Orson Welles 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.10 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE MODA TA HIP TV Ljubljana 1_________________| 9.00 Zimski počitniški spored. 9.35 Ljubezenske zgodbe, 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.20 nan. Sokoli (10. del), 10.45 dok. Prestopanje, vmes risanke 12.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: V hribih se dela dan, 12.35 nad. Domovina (zadnji del) 14.55 Teleski 90 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 18.00 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam, 18.15 nad. Pika Nogavička (19. del), 18.40 Otroci glasbe 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Nafta (4. del) 21.20 Nanizanka: Ulice San Francisca (zadnji del) 22.10 Dnevnik, šport in vreme 22.30 Ex libris: Jazz ples 23.25 Film: Satyricon (zgod., It. 1969, r. Federico Fellini, i. Hiram Keller) TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.45 Teniški turnir Australian Open: moški polfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scanagatta) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box - zgodovina športa 20.30 Teniški turnir Australian Open: moški polfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scanagatta) TV Ljubljana 2__________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 20 let Ptujskega festivala (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Človek in glasba (ponovitev 1. dela) 21.20 Poskusni satelitski prenosi • RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (19. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik; nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17..05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU i Donosna dvojica Film ima vrsto zaslužnih botrov: od avtorjev, ki s svojim delom dvigajo kulturno in umetniško raven, do zvezdnikov, ki s svojim slovesom prikličejo v filmske dvorane gledalce in jamčijo filmski industriji zadosten priliv sredstev in nujno potrebno gospodarsko uspešnost. Obe dve plati se ne združita pogosto v uspešno sintezo, sta pa enako potrebni preživetju filma. K finančni uspešnosti filma sta kot igralca v osemdesetih letih največ pripomogla Harrison Ford in Kirn Bassinger. Filmi, v katerih je nastopal Ford, so v pravkar zaključenem desetletju navrgli producentom 1.064 milijonov dolarjev. S tem dosežkom je Ford krepko prehitel drugouvrščenega Dana Aykroyda, ki je dosegel 871 milijonov, na tretjem mestu pa je pristal Eddie Murphy z 828 milijoni. Fordovi filmi najbrž niso umetnine, ki bodo ostale zapisane z velikimi črkami v zgodovini filma, so pa vselej na dostojni obrtni ravni, kar ni malo. Med filmskimi zvezdnicami pa je bila najbolj uspešna Kirn Bassinger, ki je zaslovela s svojim nastopom v erotičnem Devet tednov in pol. Kirn Bassinger je le za las prehitela Sigourney Weaver (432 milijonov dolarjev proti 419), na tretjem mestu pa je bila Geena Davis s 378 milijoni. Zanimivo je, da Harison Ford in Kirn Bassinger nista nikoli nastopala skupaj v nobenem filmu. LA DONNA DEL RITRATTO — The Woman in the Window — Ženska iz izložbe, ZDA 1944. V petek, 26. januarja, ob 0.20, na RAI 2. Dramatični film. Avtor Nibelungov in Metropolisa Fritz Lang je v hollywo-odski tovarni sanj, v katero se je zatekel iz nacistične Nemčije, realiziral tudi to pol realistično, pol sanjsko kriminalko. Ugledni profesor Edward G. Robinson se po naključju zagleda v skrivnostno Joan Bennet, ki se pojavi za izložbo, in se vanjo strastno zaljubi. Zaradi nje pozabi na ženo in družino, pripravljen je celo ubijati. Do tega ga prisili podli Dan Duryea, ki pa je paradoksalno sam obtožen Robinsonovega zločina... Na koncu se izkaže, da je to bila le huda mora. Lang je z ironičnim nastopom zrelega Edwarda G. Robinsona zgradil brezhibno dramaturško strukturo, v kateri je še enkrat izpostavil svojo značilno temo o »krivdi«, ki lahko usodno doleti prav vsakogar. / \ VIDEO NOTES Oddaja: ' __________ Postaja: __.___________ Od časov, ko je bil Jim Morrison prava mora za vse dobromisleče Američane, sta minili že dve desetletji, toda lider skupine Doors, ki je eden od najzačilnejših rock ansamblov vseh časov, še vedno buri duhove. Nekdo je zapisal, da je svoje kratko življenje živel kot zvezda, ki v plamenih uniči vse, česar se dotakne. Njegova samouničevalna sila še danes priteguje mlade, ki večkrat poznajo prej njegovo podobo kot odlično glasbo, ki jo je znal ustvariti z Manzarekom, Kriegerjem in Densmorjem. Doors so se na prizorišču iznenada pojavili leta 1967 in se takoj uveljavili z istoimensko ploščo. Občinstvo sta najbolj prevzeli pesmi Light My Fire, ki je takoj postala uspešnica, in The End, dolga onirična skladba z edipovskimi primesmi, ki je silno razburila dobromislečo Ameriko. Jamesu Douglasu Morrisonu, kot drugim tedanjim velikim rock zvezdam, seveda ni bilo usojeno, da bi doživel visoko starost, saj je bil pri sedemindvajsetih, ko ga je v Parizu srečala smrt, že popolnoma zasvojen z mamili in alkoholom. Kot se pogosto dogaja, je priljubljeni pevec po skrivnostni smrti takoj prešel v legendo. Njegovo priljubljenost skuša sedaj izkoristiti tudi diskograiska hiša WEA, ki je ravno te dni izdala ploščo z največjimi uspehi skupine Doors. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Novi sodelavec S kolegico sva dalj časa bila sama v pisarni, nekega dne pa so nama sporočili, da bova dobila novega sodelavca. Res se je nekega jutra pojavil. Bil je lepo sfriziran, čist, zlikan. Dišal je najmanj po treh vodicah in dezodorantih. Skratka, kot iz škatlice. Prijazno je pozdravil in se usedel za prosto mizo. Metka je ravno kuhala kavo, zato je novinca vprašala: »Pijete kavo?« »O ja, prav rad,« je odgovoril. Midva sva že dalj časa pila kavo skupaj. Vsakikrat, ko je zmanjkalo kave ali sladkorja, je prinesel manjkajoče tisti, ki je bil na vrsti. Sedaj smo pa bili naenkrat trije. Spili smo kavo in se lotili dela. Naslednjega dne se je vse skupaj ponovilo. Tako je minil prvi teden. Nekoč, ko novega kolega ni bilo v pisarni, me je Metka vprašala: »Tale pa misli, da je kava zastonj?« »Mogoče misli, da jo pridelujeva na vrtu.« Počakala sva še nekaj dni. Spet smo vsi trije sedeli pri kavi in se prijetno pomenkovali. Metka je vprašala: »Vam je všeč kava?« »O ja,« je odgovoril. »Midva izmenično prineseva kavo in slad- kor,« je rekla. »Sedaj ste vi na vrsti.« Potrdil je, da se popolnoma strinja s takšnim sistemom. Kljub temu pa s kavo ni bilo nič, še manj pa s sladkorjem. Spet je preteklo nekaj dni. Boris, tako je bilo ime novincu, je z dišečimi vodicami in uglajenim obnašanjem osvojil skoraj vse. Imel pa je še eno dobro lastnost, na vse strani je ponujal mentol bombone. Tako si je nehote ustvarjal nekakšno prednost pred ostalimi. Marsikdo je zaradi tistega mentola občutil v odnosu do njega nekakšen občutek krivde. Saj mu vendar ta vedno nekaj ponuja, on njemu pa nič. Stvar z mentoli je kar dobro tekla, s kavo pa je bilo bolj žalostno. Spet sva ga vprašala, kako mu tekne kava. Kar v redu, kava je dobra, ima številne dobre lastnosti, da širi žile in ureja prekrvavitev in ne vem kaj še vse, je pravil. Seveda pa je to bila teorija, praksa pa je nekaj povsem drugega. Govoriti o kavi je eno, iti v trgovino in jo kupiti pa drugo. Spet je preteklo nekaj dni, o Borisu in kavi pa niti duha, niti sluha. Boris se je sicer redno pojavljal, kava pa nikoli, razen najina Borivoj Repe seveda, ki jo je vneto pil. Po vsem videzu, mu je šla v slast. Spet sva se z Metko posvetovala. »Ta misli, da imava strica v Braziliji, ki ima plantažo kave,« sem rekel. »Stric gor ali dol, zastonj jo ne bo več pil.« Pa ga je ob priliki spet nagovorila: »Kave nam je zmanjkalo, prinesti jo bo treba.« Pričel je na dolgo in široko razlagati, da je kava hud strup, da blokira možgane, v večjih količinah pa, da je prava smrt. Sploh pa, nacejati se s kavo, ne pelje nikamor. Človek več ne dela, le še na kavo misli. Prava droga, mamilo, ki zasvoji človeka. »Razen tega,« pa je končal predavanje, »pijem pred odhodom v službo kavo z ženo. To je prijetna domača atmosfera.« Naslednjega dne je Metka, kot pred njegovim prihodom, skuhala le dve kavici. Midva sva jo pila, kljub temu da je mamilo, da postajaš len in nedelaven. Gledal naju je z dolgim nosom, rekel pa ni nič. Kmalu za tem je po prihodu v službo začel zahajati v druge pisarne, mogoče so tam bili bolj velikodušni ali pa so imeli raje mentol bombone. /Ti Tedenski pregovor: N Precej besed povemo, ki bi jih zadržali v torbi, če bi bile besede cekini. ( nemški) Spominski datumi: □ Pred 70 leti: 20. 1. 1920 se je v Julijski krajini začela splošna stavka železničarjev, ki se je tudi uspešno končala. Osebnosti: □ 24. 1. 1915 se je na Proseku rodil prevajalec, publicist in profesor Franc Husu. A gledališča______________________________________________ LJUBLJANA Opera SNG Nocoj, 20. 1., ob 19. uri: balet Labodje jezero (P. I. Čajkovski), dir. Angel Surev. V sredo, 24. 1., ob 19. uri: balet Giselle, kor. Valentin Elizarev, dir. Angel Šurev. Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 21. 1., ob 20. uri: Čapov film Vesna v gledališki varianti kot diplomska predstava študentov AGRFT v sodelovanju z Gledališčem Glej in Čankarjevim domom; rež. Polona Sosič, igrajo Urška Hlebec, Robi Valti, Zoran More, Valter Dragan, Alenka Vidrih, Primož Ekart, Mojca Turk, Ludvik Bagari, Iva Zupančič, Danilo Benedičič, Alja Tkačev, Tanja Premk, Mateja Koležnik in Ana Monro (ponovitvi 27. in 28. 1.). V OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 22. 1., ob 20. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal (pon. 24., 26. in 31. 1. ob 20.30). Festival V VITEŠKI DVORANI v sredo, 31. 1., ob 19.30: večer šansonov Cet amour s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal. Drama SNG Nocoj, 20. 1., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer (ponovitev 22. L). V torek, 23. 1., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko * Petan, prevod Lado Kralj, scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Žerdin, glasba Urban Koder (pon. 27. 1.). V sredo, 24. L, ob 19.30: Neznosno lahko (Vaclav Havel), rež. Egon Savin, gostovanje Gledališča Duško Radovič iz Beograda. V četrtek, 25. L, ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič. V petek, 26. 1., ob 19.30: Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar, igrajo Milena Zupančič, Matjaž Tribušon, Dare Valič, Barbara Lapajne, Maja Končar, Štefka Drolc, Majda Potokar, Zvone Hribar, Mojca Ribič. Mala drama Nocoj, 20. 1., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič. V petek, 26. 1., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman. MGL Nocoj, 20. L, ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež.. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Božiča (ponovitve 22., 23. in 26. 1.). Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 20. 1.,-ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren (pon. 24. 1. ob 17. uri). V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 23. L, ob 17. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. , V VELIKI DVORANI v četrtek, 25. L, ob 19.30: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetina), rež. Janez Pipan, scena Alenka Vogelnik, glasba Gregor Strniša, kor. Ksenija Hribar. Mladinsko gledališče Nocoj, 20. 1., ob 20. uri: gledališče Rdeči pilot s predstavo Dramski observatorij Zenit. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 23., in sredo, 24. L: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa Teatro delle Arti. ČEDAD Gledališče Ristori V petek, 26. 1., ob 21. uri: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa Teatro delle Arti. VIDEM Palamostre Nocoj, 20. L, ob 20.45: Comparse (Richard Attenborough), rež. Massimo Somaglino, kor. Fabiana Dallavalle, nastopa gledališka in baletna skupina videmskega Piccolo Teatro. PONTEBBA Gledališče Zardini V nedeljo, 21. 1., ob 20.45: Zoo di vetro (Tennesee Williams), rež. Furio Bordon, nastopa Piera degli Esposti. koncerti LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI CD sredo, 24. L, ob 20. uri: Svečani koncert ob 80-letnici Marijana Lipovška - mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Marijan Lipovšek izvajata samospeve slovenskih skladateljev. Hala Tivoli V ponedeljek, 22. L, in torek, 23. L, ob 19.30: koncert ansambla Spandau Ballet. (Predprodaja vstopnic v Turistični poslovalnici, Šubičeva 1, in v kiosku Hale Tivoli.) TRŽIČ Cerkev Della Marcelliana V petek, 26. L: orgelski koncert Klemensa Schnorra (Muffat, Eberlin, Mozart, Lefebure-Wely, Widor, Dupre). VIDEM Auditorium Zanon Nocoj, 20. L, ob 21. uri: Contatto Musiča - koncert jugoslovanskih rock skupin Demolition Group in Disciplina Kicme. TREVISO Palaverde V četrtek, 25. L, ob 21. uri: koncert ansambla Spandau Ballett. (Predprodaja vstopnic na agenciji UT AT, Pasaža Protti 2, tel. 040/65700.) januarja v gorici_____________________________________ GORICA Kulturni dom V nedeljo, 21. 1., ob 10. uri: občni zbor goriške sekcije WWF. V torek, 23. L, ob 18. uri: srečanje z jugoslovansko kajakaško reprezentanco; prirejata KD in ZSŠDI. V četrtek, 25. L, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Money, rež. Doris Dorrie; prireja Kinoatelje. V soboto, 27. L, ob 20.30: Planinski ples; prireja PDG. V nedeljo, 28. 1., ob 9.30: ZSŠDI prireja posvet o športu. V ponedeljek, 29. L, in v torek, 30. L, ob 20.30: gledališka predstava SSG - Tetovirana roža (Tennessee Willims), rež. Mario Uršič . • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. razstave______________________________________________ LJUBLJANA □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): slikar Marko Pogačnik (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 1. 2.). □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): jugoslovanski bienale male plastike (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, samo še do 21. L). □ MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): slikar Bernard Bayonnette (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 2.). PIRAN □ MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): Izkušnja predmeta - mladi slovenski likovni umetniki (vsak dan 10-12 in 18-20, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto). KOPER □ MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): razstavlja rimski slikar Piero Pizzi Cannella (od ponedeljka do petka 9-12 in 18-20, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto). □ LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): olja in risbe avstrijskega umetnika Herberta Brandla (od torka do sobote 10-12 in 18-20, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto). VIDEM □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo. Diacono 22): razstava Silvio Maria Buiatti in Enrico Del Torso fotografa (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljekih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 2.). □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): 29. deželna razstava umetnikov (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 27. L). □ MUSEO DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): II mobile friulano tra tradizione e innovamento (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 3.). ,□ GALERIJA COLUSSA (Trg Matteotti): Slike in risbe Uga Pelli-sa (vsak dan 10-12 in 16-19, ob nedeljah in praznikih samo 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 10. 2.). □ GALERIJA IL VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11): skupinska razstava sodobnih furlanskih umetnikov (vsak dan 10-12.30 in 17- 19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 10. 2.). TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO (Ul. Del Din, 2. nadstropje): Vsakdanje življenje iz fotografskih arhivov Antonellija in Molinarija - razstava fotografij iz 20. in 30. let (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, do 31. 1.). SPILIMBERGO □ OBČINSKA KNJIŽNICA (Ul. Piave 2): fotografska razstava Enza Nocere - Pefsonaggi e interpreti nel tempo (vsak dan 10.30- 12.30 in 16-20, do 31. L). BENETKE □ KULTURNI INŠTITUT S. MARIA DELLE GRAZIE (Ul. Poerio 32); Od Kandinskega do Chagalla (vsak dan 9.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 3.). □ MUZEJ CORRER: Palma il Giovane (1548-1628) - risbe in slike beneškega umetnika (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 29. 4.). Horoskop od sobote, 20. januarja, do petka, 26. januarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) - VI IN DELO: " I * Zvezde vam še vedno niso kaj pre-■ več prijazne. Obstaja precejšnja verjetnost prehodnih težav ter slabšega počutja. To ni ugoden čas za pomembne odločitve ali zahtevnejše načrte. Poskusite raje odložiti nekatere obveznosti. Možnost nepričakovanih stroškov. Sreda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte preveč trdovratno na svojih stališčih. Ugodna bosta ponedeljek in torek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Pričakujete lah-. ko dobre delovne rezultate in nekaj ugodnih priložnosti, ki vam lahko delo precej olajšajo. Nasmehnila se vam bo sreča na poslovnem področju. Ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno lahko kaj pokvarita. Ne prenaglite se v neki odločitvi. VI IN DRUGI: Le povejte to, kar vam leži na srcu. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne. Počutili se boste v formi. Izkoristite pozitiven vpliv neba in vse vam bo šlo tako, kot si najbolj želite. Okoliščine vam bodo naklonjene in v pomoč pri uresničevanju vaših zamisli. Obstaja verjetnost pomembnih delovnih uspehov. V soboto možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti bolj iskreni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) ^ V VI IN DELO: Veči-na zvezd vam je še vedno precej na-klonjena. Obeta se vam izjemno prijeten in v vsa- kem pogledu uspešen teden. Ponudile se vam bodo nove priložnosti, ki bodo pospešile izpeljavo vaših načrtov. Uspehi bodo spodbudili vaš delovni elan. Možnost veselih presenečenj. Muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vas bodo sprostili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Na-poved za vas ni |j preveč ugodna. Glede na to, da vam je večina zvezd precej nasprotna, obstaja nevarnost kakšnih neprijetnih presenečenj ali nesporazumov. Okoliščine bodo zahtevale od vas resnejši odnos do dela. Prva polovica tedna vam bo bolj naklonjena. Počitek bi vam prav prišel. VI IN DRUGI: Pokažite do nekaterih ljudi več samozavesti. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN \\y DELO: Teden bo I IX prav prijeten in de- “ ** lovno ugoden. Merkur, Jupiter in Venera bodo spodbudili srečen potek dela in pripomogli k uresničitvi vaših želj in načrtov. Marsikje boste napredovali. Nasmehne se vam lahko sreča na denarnem področju. Ponedeljek in torek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9,-22.10) VI IN DELO: Zvezde vam niso zelo naklonjene. Možni so nepričakovani stroški, prehodne težave ali sitnosti. Bodite kar se da preudarni v odločitvah in v dejanjih. V začetku in ob koncu tedna vam bodo zvezde prijaznejše. Sreda in četrtek pa vam ne bosta preveč po godu. VI IN DRUGI: Ne govorite o osebnih stvareh ljudem, ki vas niso pripravljeni razumeti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. STRELEC (22.11.-mjf 21.12.) VI IN, DELO: Obeta se vam prijeten in pester teden. Ustvarjalni in uspešni boste pri delu, pa tudi izven delovnega časa. Obstaja možnost pozitiv- nih sprememb in novosti na delovnem področju. V začetku tedna vas čaka presenečenje. To je ugoden čas, v katerem lahko dosežete marsikaj, kar si želite. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetom ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. AV AV VODNAR (20.1-18.2) VI IN DELO: Pred vami je dokaj razgiban teden. Precej bo novosti in nekaj novih delovnih priložnosti. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za najpomembnejše načrte. To je ugoden čas za nove iniciative. V začetku tedna obstaja sicer možnost kakšnih manjših zapletov, vendar večjih težav ne bo. VI IN DRUGI: Pomoč starega znanca vam bo prav prišla. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. ŠKORPIJON (23.10-21.11.) VI IN DELO: Pred vami je ustvarjalen in uspešen delovnik. Glede na to, da vam je nebo naklonjeno, je to najugodnejši čas za uspešno izpeljavo zastavljenih načrtov. Pozitivni vplivi Merkurja, Venere in Jupitra bodo spodbudili vaše velike delovne sposobnosti. Obstaja možnost pomembnih delovnih uspehov.VI IN DRUGI: Pokažite do nekoga več diplomatske spretnosti. Ugodna bosta sreda in četrtek. KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Teden vam bo ponudil nekaj res enkratnih priložnosti, ki jih le dajte čim bolj spretno izkoristiti. Obstaja možnost zavidljivih delovnih dosežkov. Merkur in Venera sta vam naklonjena. Precejšnja je verjetnost veselih novosti. Nekaj se bo obrnilo na bolje. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vam je všeč, vas bo prijetno presenetil. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ VI IN DELO: Izko- ristite izredno ugo-J den vpliv zvezd za ^ ^ izpeljavo vaših za- misli in uspelo vam bo to, kar si želite. Vaš trud in prizadevnost bosta poplačana. Pozitivni vplivi Merkurja in Venere bodo pripomogli k razrešitvi nekaterih problemov. Obstaja verjetnost dodatnega zaslužka. Ponedeljek in torek lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Posvetite čustvenim zadevam več časa. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. Srečanje podtajnika de Luče z gospodarstveniki Priznanje carinskih olajšav Težave predvsem s strani EGS Razmišljanje o delu duhovnika V. Ščeka Predavanja ob 100-letnici rojstva Stefano de Luca, podtajnik pri Ministrstvu za finance, ki je te dni na obisku v naši deželi, se je sinoči v Gorici srečal s predstavniki gospodarskega življenja in tudi s predstavniki širše javnosti. Na Trgovinski zbornici je bil govor o specifičnih vprašanjih povezanih z upravljanjem Goriškega sklada in proste cone, kasnejše srečanje pa je zadevalo problematiko finančne politike. Obisk na Goriškem sta skupaj organizirali Trgovinska zbornica in Združenje komercialistov. Prvo srečanje podtajnika de Luče, ki sicer pripada liberalni stranki, je bilo s člani upravnega odbora Trgovinske zbornice. Predsednik dr. Enzo Bevilacgua je predstavnika vlade posebej opozoril na pet vprašanj, za katera si tukajšnja skupnost pričakuje pozitiven odgovor. Tudi zato, ker je finančno ministrstvo doslej s posebno pozornostjo prisluhnilo potrebam tukajšnjega prebivalstva. Razen v enem primeru gre za že znane zadeve. Tako naj bi ministrstvo izdalo soglasje glede dodelitve bencina proste cone tudi za dsrugi avto v družini, dovolilo uvoz v letu 1990 dela kontingenta bencina, ki lani ni bil uporabljen (milijon litrov). Predsednik Trgovinske zbornice je zatem opozoril na nekoliko bolj zapletena vprašanja priznanja enakega tratmana za carinske operacije v tržiški luki in na mednarodnem prehodu Štandrež, kakor ga imajo operaterji, ki se poslužujejo carinarnice v Trstu. Gre za tako imenovano odgoditev plačevanja carine in drugih pristojbin. Spričo oživljanja tekstilne industrije in povečanega obsega dejavnosti ladjedelnice goriški gospodarski operaterji smatrajo potrebno, da se tudi carinarnica v Gorici ponovno pooblasti za carinjenje tekstilnih in železarskih izdelkov. Dr. Bevilacgua je podtajnika seznanil tudi s smelim načrtom ustanovitve borze za tropski les v Tržiču. Po besedah predstavnika vlade ne bi smelo biti velikih problemov glede razrešitve vprašanj v zvezi s kontingenti goriva, pač pa, je dejal, ima vlada precej vezane roke glede drugih vprašanj. Pomisleki prihajajo predvsem s strani EGS. Za zanimiv in upoštevanja vreden je ocenil predlog o ustanovitvi borze za tropski les. Na širšem, javnem srečanju z gospodarstveniki, ki je prav tako potekalo na Trgovinski zbornici, je bil govor o finančnih ukrepih vlade za leto 1990, ki, po besedah predsednika združenja komercialistov dr. Romolija, ne predstavljajo osnovo za daljnoročno davčno politiko, ampak so, že spet samo način, kako v hitrem času napolniti luknje v državni blagajni. Romoli je opozoril tudi na pomanjkljivosti finančne uprave v lokalnem merilu, zlasti kar zadeva osebje. Dokaj razvejan je bil odgovor visokega funkcionarja, ki je v bistvu potrdil utemeljenost kritik, vendar pa obenem nakazal, da se skuša vlada, na področju davčne politike, gibati v neki novi smeri, čeprav so elementi improvizacije še zmeraj močno prisotni. Ob stoletnici rojstva Virgila Ščeka je Zveza slovenske katoliške prosvete pripravila niz predavanj, s katerim želi širši javnosti orisati lik duhovnika, organizatorja in družbenopolitičnega delavca, ki je v okviru goriške Krščansko socialne zveze deloval predvsem v obdobju po prvi svetovni vojni. O Virgilu Ščeku predvsem kot družbenopolitičnem delavcu je v četrtek zvečer v mali dvorani Katoliškega doma spregovoril zgodovinar in aktivni politični delavec (sodi v krog Krščanskih demokratov) prof. Peter Stres. V svojem ekspozeju je predavatelj skušal orisati lik Ščeka predvsem kot organizatorja krščansko-socialne-ga gibanja, ki je svoje misli in nazore objavljal tudi v tedniku Goriška straža, kasneje, ko je njeno vodstvo prevzel Engelbert Besednjak, pa v Edinosti. In prav v tem časopisu je skupina, ki jo je vodil Virgil Sček, objavila leta 1921 krščanskosocialni program, ki je vseboval nekaj osnovnih točk, s katerimi so skušali obvarovati slovenskega človeka predvsem pred italijan- Prostorske Jugoslovanski kanuisti in kajakaši v Kulturnem domu 'v*™?!?1 Obisk zlate reprezentance Prostorska stiska ne zadeva samo bolnišnice v Gorici. S podobnimi težavami se ukvarjajo tudi v Tržiču. To vprašanje je posebej občuteno na orto- s pedskem oddelku. Stanje zaostruje še pomanjkanje pomožnega osebja. Težave izvirajo iz dejstva, da je oddelek razporejen v dveh nadstropjih. Pred letom dni je bil s sindikati dosežen sporazum o preselitvi oddelka v prostore okulistike. Tako bi dobili dovolj prostora v enem samem nadstropju. Žal se dogovor doslej še ni uresničil. Na to opozarja sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, ki napoveduje tudi protestno stavko v kolikor ne bodo našli hitre rešitve. Zaenkrat so oklicali stavkovno gibanje. Sindikalni boj pa se lahko zelo hitro zaostri. Sindikati zahtevajo tudi, da se zamenja, oziroma nadomesti pomožno osebje, saj stanje, kakršno se kaže, je nevzdržno. Če ne bo mogoče povečati organika, uslužbenci zahtevajo, naj se zniža število postelj v oddelku. Dogovor na katerega se sklicujejo sindikati je bil sklenjen že več kakor pred letom dni in, po mnenju sindikatov, ni bilo spornih vprašanj, da ga he bi mogli izpeljati. Rešitev, ki jo nakazujejo sindikati je začasnega značaja, kajti trajna rešitev bo prišla le z dokončanjem nove bolnišnice v Tržiču. Člani jugoslovanske reprezentance v kanuju in kajaku, sicer predstavniki solkanskega društva Soških elektrarn, bodo v torek, 23. januarja, gostje Kulturnega doma, kjer bodo na razpolago občinstva za pogovor o velikih uspehih, ki so jih zabeležili predvsem na zadnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v ZDA. V Gorico bodo prišli Andrej Grobiša, svetovni prvak v kanuju dvosedu, Jernej Abramič in Marjan Štrukelj, ki sta osvojila zlato medaljo v ekipni vožnji slaloma, ter Jožko Kancler, ki ši je zagotovil bronasto medaljo v spustu ekipno. Z njimi bodo prišli tudi Zlatko Oblokar, zmagovalec najdaljšega kajakaškega maratona na svetu, zvezni trener za slalom Silvan Poberaj, predsednik kluba Soške elektrarne Albin Špacal ter tajnik organizacijskega odbora za pripravo svetovnega prvenstva na Soči leta 1991 Jože Tomažič. Obisk šampionov bo vsekakor marsikateremu od prisotnih nudil možnost, da se bo pobliže spoznal s tema športnima panogama, ki si, čeprav na amaterski ravni, utirata pot tudi med našimi goriškimi mladinci. Ne smemo namreč pozabiti, da so v Podgori pripravili več zanimivih pobud in da že nekaj lebpoteka Soška regata. Večer bo povezovaj novogoriški športni novinar Ervin Čurlič, ki se je tudi udeležil svetovnega prvenstva v ZDA. Za to priložnost pa bodo predvajali kratkometražni film, ki opisuje dogodke s svetovnega prvenstva na divjih vodah, ki je bilo lani poleti na reki Savage. Film je posnel snemalec TV Koper-Capodistria Matej Brus. Srečanje z jugoslovanskimi reprezentanti, ki ga prireja uprava Kulturnega doma in TO ZSŠDI za Goriško, se bo začelo ob 18. uri v mali dvorani KD. Na sliki kajakaška slalomska ekipa na tekmi za svetovni pokal v ZDA. Z leve so: Jernej Abramič, Albin Čizman, Marjan Štrukelj, Janez Skok in trener Silvan Poberaj. SAMO lO DNI SEZONSKI OBIŠČITE NAS Obv. občini LA MAGUA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Celoletna Mesečna Težave v bolnišnici trajajo Nadaljuje se dogovarjanje Položaj v goriški splošni bolnišnici glede gneče in prostorske stiske v nekaterih oddelkih, ostaja še naprej zapleten, vendar vse kaže, da bodo v kratkem problem vsaj delno rešili. Včeraj okrog poldneva so se namreč ponovno sestali primariji obeh medicinskih oddelkov in nefrologije ter predstavniki vodstva bolnišnice, da bi izpilili še zadnje sporne točke v zvezi s premestitvijo nekaterih zdravstvenih oddelkov. Že v prejšnjih dneh smo poročali o problematičnem delovanju obeh medicinskih oddelkov goriške splošne bolnišnice. Prvi oddelek, v tretjem nadstropju glavne stavbe, deluje brez ženskega odseka že celo leto. Tu namreč že nekaj mesecev opravljajo vzdrževalna in posodobitvena dela. Nič boljšim položaj na drugem medicinskem oddelku v bivši pnevmološki bolnišnici. Več bolnikov so namreč namestili v sprejemnih prostorih oddelka in celo na 192.000 lir 20.000 lir II hodnikih. Bolniško o*sebje, ki številčno ne zadošča potrebam oddelka, je ogorčeno protestiralo, češ da ne more nuditi bolnikom zadostne oskrbe. Prejšnji teden so upravitelji bolnišnice v dogovoru s primariji omenjenih oddelkov sklenili, da bodo v kratkem preselili nefrološki oddelek v prvo nadstropje, kjer nekako sameva oddelek za samoplačnike. Na ta način se bo prvi medicinski oddelek začasno razširil na nefrološkega in bo na ta način razpolagal z dodatnimi 35 ležišči. Včeraj nam je primarij drugega medicinskega oddelka dr. Lipizer povedal, da bi morali v kratkem sprejeti dokončno odločitev za selitev omenjenih oddelkov. Povedal nam je, da je sedanji položaj, kar zadeva njegov oddelek še naprej kritičen, saj negujejo kar 54 bolnikov. Dodal je še, da bodo najverjetneje v naslednjih tednih izkoristili tudi dermatološki oddelek, ki leži v glavni stavbi bolnišnice. Tja naj bi se namreč preselil celotni drugi medicinski oddelek in bi na ta način oba medicinska oddelka ležala v istem nadstropju. ,ZM0BJAVP0NEV~O^ □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašale! h časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Požar Precejšen preplah in tudi precejšnja škoda je nastala ob požaru večje količine lesa v skladišču podjetja Gene-ralscambi v Šlovrencu, na cesti za Faro. Podjetje, ki ima glavni sedež v Gorici, se bavi v glavnem z uvozom in izvozom. Ogenj je izbruhnil nekaj pred 15. uro, gasilci pa so bili na delu približno dve uri. Plameni so uničili, poleg lahko vnetljivega materiala tudi traktor in avtomobil, ki sta bila parkirana v neposredni bližini. Vzroke požara ugotavljajo. sko raznarodovalno politiko, pa tudi pred takratno levičarsko-liberalno miselnostjo. Med osnovnimi točkami tega programa povejmo, da so si krščanski sociale! prizadevali za uveljavljanje zadružništva in za odpravo kolonata, ki je v takratnih časih pestil slovenskega kmeta. Politično delo duhovnika Virgila Ščeka se je uveljavilo v širši javnosti tudi, ko je bil leta 1921 izvoljen za poslanca v rimski parlament, čeravno je treba pristaviti, kot je povedal prof. Stres, da je bogata tudi njegova izdajateljska dejavnost. . Krščansko-socialno gibanje pa je v kasnejših letih, ko je prišlo tudi znotraj njega samega do določenih nesoglasij, zadobilo predvsem kulturne, duhovne in izdajateljske vsebine, manj odziva pa je imelo v takratnih dijaških gibanjih. Na drugem večeru o Virgilu Ščeku, ki bo v četrtek, 25. januarja, bo Marko Tavčar govoril o njem kot pobudniku katoliških organizacij na Goriškem, niz predavanj pa bo 1. februarja sklenil prof. Anton Požar, ki bo orisal Ščeka kot človeka in duhovnika. Na Peči ni bilo zadružne trgovine V torek smo poročali o zaprtju edine trgovine jestvin na Vrhu in tako posredno obvestili na po našem družbeno in gospodarsko zelo pomembno vprašanje. V članek pa je nehote zašla netočnost, glede navajanja krajev, kjer so bile v letih po vojni zadružne trgovine. Take trgovine ni bilo na Peči, na kar nas je opozoril Oskar Kovic, lastnik trgovine v tem kraju. Sam je sicer začel ta poklic v zadružni trgovini, vendar se je leta 1951, kakor se temu reče, postavil na lastne noge. Prihodnje leto bo minilo štirideset let, odkar vodi lastno trgovino na Peči. razstave V pokrajinskem muzeju na gradu je odprta zanimiva arheološka in dokumentarna razstava o kulturi gradišč na Do-berdobskem krasu. Posebno podrobno je prikazano arheološko najdišče Gradina, nad Doberdobskim jezerom. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Dramski odsek uprizori komedijo J. Sterija Popoviča Jara meščanka režija Emil Aberšek danes, 20. januarja, ob 20.30 v župnijski dvorani "A. Gregorčič" v Štandrežu. _________prispevki____________ Namesto cvetja na grob Milke Budal darujeta Danica in Vida Rijavec 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00-22.00 »The Abyss«. VITTORIA 17.30-22.00 »Ma tu mi ami?«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE (Občinsko gledališče) 18.00-22.00 »Skin deep. II piacere e tut-to mio«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Leviatan«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Maškarada«. 22.00 Nočni kino: »Šefica pozna vsebino«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Pet pogumnih«. DESKLE 19.30 »Nevaren posel«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani — Catterinijev trg Piazza Medaglie d oro — Tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — Ul. A. Man-lio 14 — Tel. 480405. __________pogrebi_____________ Danes ob 10.25 Anna Bruna Medeot vd. Tonel iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11. uri Maria Trollis iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. Zaključen dolgotrajni upravni postopek Občina Doberdob ima končno uradno priznani občinski grb Osvetlitev dogajanja v tržaški KD do 1975 Knjigo C. Belcija so predstavili v Gorici Novo leto je tudi v Doberdobski občini prineslo novost. Predsednik Republike je namreč pred nedavnim podpisal dekret s katerim Občini Doberdob potrjuje, oziroma določa grb. 13. decembra je bil grb registriran pri Državnem uradu za heraldiko, pred kratkim pa so obvestilo o dokončanem postopku prejeli tudi na Občini. Z novim letom torej Občina lahko uradno uporablja ta grb, ki ima v osrednjem polju, kakor je lepo vidno na sliki (foto Pavšič) hrastovo vejico, simbol kraja. Osnutek za grb je izdelal arhitekt Danilo Antoni, ob upoštevanju predvsem starih listin. Hrastova vejica je bila prisotna že v žigu županstva v Doberdobu. Treba je bilo torej le prenesti ta znak v točno določene okvire uradne heraldike. Zdaj se lepo odraža na srebrnem polju, obrobljenem z rdečima črtama in na modri podlagi. Arhitekt Antoni je imel glede tega izkušnje, saj je pripravil tudi osnutek za grb in prapor Občine Devin-Nabrežina. Prizadevanja za uradno priznanje grba in občinskega praporja segajo že kar nekaj let nazaj. S tem vprašanjem so se ukvarjali že v prejšnji mandatni dobi. Občinska uprava je v tej mandatni dobi postopek, tako za grb, kakor za prapor (na njem je bil predviden dvojezičen napis) pričela istočasno. Iz Rima pa je kmalu prišlo sporočilo, da dovoljenja za prapor ne morejo izdati, ker zakonsko da še ni urejena raba slovenščine. Upravitelji so se zato odločili, da zadevo izpeljejo ločeno: najprej grb, potem pa tudi prapor, ko bodo za to tudi zakonske možnosti. O vprašanju so odločali na seji občinskega sveta. Prvi del postopka se je zdaj zaključil, na drugi del pa bo treba, kot se zdi, še počakati. Predstavitev knjige Corrada Belcija, bivšega poslanca ter odgovornega urednika »II Popolo«, zdaj pa predsednika zavoda Združenega sveta v Devinu, »Tries-te - memorie di trenfanni (1945-1975)«, na pobudo Centra za politične in socialne. vede »Rizzati«, Inštituta za versko in socialno zgodovino ter tednika »Voce Isontina« je bila priložnost za oceno tržaškega političnega življenja v povojnem obdobju, predvsem pa znotraj Krščanske demokracije, ki je imela in še danes ima vodilno vlogo pri upravljanju najpomembnejših struktur javnega življenja. Po uvodnih besedah urednika »Voce Isontina« Renza Boscarola, ki je ugotovil, da knjiga predstavlja prerez tržaške politične stvarnosti, je o knjigi spregovoril zgodovinar Raoul Pupo, ki je svoje izvajanje utemeljil z ugotovitvijo, da Belcije-vo delo zapolnjuje vrzel o določeni zgodovinski resnici, ki je bila do danes malo poznana javnosti. Gre namreč za prizadevanje nekaterih vodilnih oseb predvsem znotraj Krščanske demokracije, ki so svojo politično vizijo usmerili mimo ozkih lokalističnih meja, v širše politične dimenzije, v želji, da bi dežela postala resnično središče srednjevropskega in slovanskega križpotja. Zaradi tega, je še ugotovil Pupo, je tak pogled na stvarnost naletel na neodobravanje s strani večine Tržačanov in to tudi znotraj stranke relativne večine; sam Corrado Belci pa je zaradi takega političnega nazora »plačal« tudi velik davek, saj so ga izrinili iz aktivnega političnega dogajanja. Sicer je avtor sam najbolj nazorno prikazal položaj tržaške politične sredine, ki je skrbela predvsem za evidentiranje nerešenih problemov, nič pa ni storila, da bi začela njihovo reševanje. To je bil tudi eden glavnih razlogov, zaradi katerih je Belci sklenil pisati knjigo, s katero je želel posredovati javnosti gledanja in izbire, ki so bile bistvene važnosti za samo italijansko državo, niso pa bile sprejete v samem Trstu. Pri tem je prvenstveno mislil na podpis Osimskih sporazumov, za katere se je prizadeval v prvi osebi, ki so v Trstu sprožili val polemik in nastanek melonarske liste. »Ne glede na to,.« je še ugotovil Corrado Belci, »pa so bili ti sporazumi potrebni tudi v perspektivi odpiranja na Vzhod in današnji dogodki v tem evropskem predelu samo potrjujejo to tezo.« S tem v zvezf se je dotaknil vprašanja odnosov med Italijani in Slovenci. Ugotovil je, da se hoče na vsak način izostriti le nasprotovanja, pozablja pa se na bogastvo, ki ga predstavljata poznanje in prepletanje dveh kultur in to tudi v kristjanski želji po miru in sožitju. Lokvarji razmišljajo o topovih za sneg Prijeten društveni večer v SPD Diapozitivi o lanski dejavnosti Že tretja brezsnežna zima je spodbudila turistične delavce z Lokvi, da so začeli drugače razmišljati glede zimskega turizma v tem kraju. V teh dneh so si ogledali sistem zasneževanja v Kranjski gori in takoj navezali stike z HE Hidromontaža Maribor ki dela tovrstne projekte za vso Jugoslavijo. Prvi jugoslovanski strokovnjak tega področja dr. Boris Čebašek iz Maribora si je na povabilo turističnih delavcev že ogledal terene na Lokvah in dal pozitivno mnenje, enako pa je potrdil tudi predstavnik Goriških vodovodov, glede vodovodnega omrežja. Ne smemo namreč pozabiti, da je voda na Lokve prišla komaj v lanskem septembru. Umetna osnežitev prihaja trenutno v poštev ob mali vlečnici na Lokvah v dolžini 200 m in širini 40 m in zasnežite v trase male vlečnice ter manjša za-snežitev sankališča. Celoten projekt bi znašal od 90.000 do 120.000 nemških mark oziroma dinarsko protivrednost. Turistično društvo Lokve kot pobudnik tega projekta je v teh dneh že obvestilo vse dejavnike na občinskem nivoju, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom, da v zvezi s to možnostjo nekaj dokončno rečejo. V kolikor bi do zbiranja prišlo in v kolikor bi stvari stekle kot so predvidene, bi lahko že v sezoni 1990/91 Lokve ponudile sigurno smuko zlasti v tistih naj hujših konicah to pa so novoletni prazniki, šolske počitnice in smučanje ob vikendih. (R. Kolenc) Tomo Česen v Novi Gorici Planinsko društvo Nova Gorica pripravlja v ponedeljek, 22. januarja, predavanje znanega in uspešnega slovenskega alpinista in plezalca Toma Česna z naslovom "Jannu - na moj način". Tomo Česen bo ob predvajanju diapozitivov in filma predstavil svoj imeniten podvig, ki zelo odmeva v svetovnih alpinističnih krogih. Zanimivo predavanje bo v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma ob 19. uri. Planinci, člani, prijatelji, rekreativci, jamarji smo se po dolgem času zopet srečali na društvenem večeru Slovenskega Planinskega društva Gorica. Dne 11. t. m. se je lepo število ljubiteljev narave in planin zbralo na prvem društvenem večeru v novem letu. Zbrali smo se v prenovljenih udobnih in okusno ter funkcionalno opremljenih prostorih knjižnice "D. Feigel" v poslopju nekdanjega "Šolskega doma" v Križni ulici. Vzdušje je bilo res prijetno. Od prisotnih se nekateri niso videli od zadnjega izleta v gore, od Martinovanja, od občnega zbora in ta večer je vsem res prav prišel. Čitalnica je bila pretesna, zmanjkalo je stolic. Pesimisti so že pred leti napovedovali žalostni konec te vrste družabnosti zaradi nezanimanja publike. Pravili so, da so mimo "čitalniški" časi, ko so se naši ljudje zbirali na podobnih društvenih večerih in sledili strokovnemu predavanju ali pogovoru o društvenem delovanju ob prikazu diapozitivov in filmov. Zgleda pa, da so se ljudje končno naveličali vsakdanjih in največkrat nam tujih, neslanih in puhlih predstav, ki jih televizija stresa v naše hiše. Duhovna praznota večine prikazanega, raznovrstno reklamno borbardiranje, prostaški poceni prodani psevdo humor, bedasti filmi, ameriške marmeladne nanizanke... so streznile našega človeka, ki si ponovno želi poleg obiska gledaliških predstav, koncertov in drugih kulturnih prireditev tudi kaj pristnega, našega, čeprav skromnega razvedrila v domačem krogu. Na takih društvenih večerih ostane le čas za iznašanje predlogov in sugestij za bodoče delovanje, organizacijo skupnih izletov, obiskov, ogledov zanimivih krajev in kulturnih spomenikov ter za strokovna in potopisna predavanja. Nenazadnje pa se v prostem razgovoru in klepetu utrdijo medsebojne prijateljske vezi. Prav v tem smislu so razni udeleženci našega večera predlagali odbornikom, da bi redno prirejali po nekajkrat v sezoni podobne "večere". Po pozdravu podpredsednika društva, uvoda in napovedi programa s strani organizatorja tega srečanja je sledil delni prikaz bogatega delovanja društva v pretekli sezoni (okrogla miza o dr. H. Tumi, predavanja prof. Skoberneta po goriških šolah, izleti, srečanja, tradicionalne prireditve, akcije jamarskega odseka...). Zanimivi barvni diapozitivi avtorjev Zorka, Mirana in Zdenka so pritregnili pozornost prisotnih. Ob gledanju živobarvnih slik je bilo prijetno obujati spomine na opravljene izlete, doživete dogodke. S posebnim zanimanjem smo potem sledili predvajanju slik Silvana in Hijacinta O lanskem pohodu rekreativcev na Triglav. Prof. Aldo Rupel organizator in vaditelj skupine rekreacijske telovadbe je v svojem značilnem slogu živo komentiral slike in obenem strokovno opisoval lepote, zanimivosti, težave pa tudi nevarnosti poti na Triglav. Izrabil je to priložnost, da je podal manj izkušenim planincem nekaj splošnih nasvetov o pripravi, kondiciji, opremi, opazovanju vremenskih razmer in o previdnosti, ko se podajamo na visokogorske ture. Jamarji društva "Kraški krti" so prikazali nekaj slik in opisali lepote zlate Prage in jam na Moravskem krasu, ki so jih obiskali na večdnevnem potovanju po Češkoslovaški. Zanimiv večer se je sklenil v pravem planinsko-jamarskem vzdušju s skromno a precej visoko kalorično zakusko in kozarčkom zlatorumenega briškega. Za to pa je poskrbel naš izkušeni gorohodec Ivo, ljubitelj narave, znani krotilec in rejec strupenih modrasov in gadov ter skrbni krmitelj lačnih in žejnih planincev. Z. V. Lani za štiri odstotke več avtomobilov Sredi leta predvidoma tablica GO 200.000 Število avtomobilov, kljub vsej ekološki problematiki in kljub sklicevanju na gospodarske težave stalno narašča. Zelo jasen pokazatelj je prostorska stiska tudi v manjših mestih, kakor je recimo Gorica. Tu sicer še nimamo večjih problemov z zastrupljenim zrakom, ob konicah in zlasti ob koncu tedna pa postaja parkiranje že hudo problematična zadeva. Iskanje prostega parkirišča nas kajpak spravi v nejevoljo. Je že res, da je človek že po naravi nekoliko leno bitje in se zato najraje z avtom pripelje prav pred trgovino, v katero bo nato stopil. Sicer ni naš namen razpravljati o urbanistiki, oziroma o tem, kako so se dosedanji, tudi goriški upravitelji, bore malo zanimali za reševanje prometnih zadev. Če je gneča iz dneva v dan večja, pomeni, da je v obtoku vsak dan več avtomobilov. In to potrjujejo tudi podatki, ki smo jih zbrali v goriškem uradu Italijanskega avtomobilskega kluba. Ravnatelj, dr. Guido Palma nam je Povedal, da so v letu 1989 vknjižili kar 6942 novih vozil, in sicer 6158 avtomobilov in 784 težjih vozil. V primerjavi 2 letom 1988, ko so vknjižili skupno 6713 vozil, je število novih vozil naraslo za kake štiri odstotke. V letu 1989 je bilo vpisanih v register urada za motorizacijo tudi nekoliko višje število novih vozil, ki so jih Neposredno uvozili v našo pokrajino, t^re za avtomobile, oziroma druga vodila, ki so jih zasebniki direktno kupili tj Nemški zvezni republiki, Franciji ali OfUgih državah Evrospke gospodarske kupnosti. Leta 1988 so namreč zabele- žili 190 tako registriranih vozil, lani pa je število naraslo na 294. Prav tako zanimiv je podatek o skupnem številu vknjiženih vozil za leto 1989 (tu pridejo v poštev tudi vozila, ki so jih iz drugih italijanskih pokrajin vpisali v našo pokrajino): teh je 10 tisoč 221, v letu 1988 pa je to število bilo nižje le za kakih 150 avtomobilov (10 tisoč 46). Hitro se torej bližamo avtomobilski registrski tablici GO 200000. Tablico s to številko naj bi, po kolikortoliko ve- rodostojnih predvidevanjih, izročili nekje aprila ali maja meseca. Sredi tedna so namreč že izročili tablico GO 195466. Kako se obnašajo Goričani glede izbire znamke avtomobila? Večina novih ali starih voznikov (takih, ki so zamenjali avto) se je v lanskem letu odločila, kot je nekako tudi razumljivo, za avtomobil italijanske tovarne. Vendar tudi število tistih, ki menijo, da je avtomobil tuje znamke solidnejši in funkcionalnejši, ni prav majhno. Avtomobilsko tržišče je na Goriškem tako nekako porazdeljeno: 60 odstotkov za italijansko vozilo, 40 pa za tuje. Kdaj je najboljši čas za nakup novega avtomobila? Iz podatkov, ki smo jih zbrali, je razvidno, da se največ oseb odloči za nakup avtomobila ali v januarju, ali julija in avgusta. Vsak kupec namreč dobro ve, da bo lahko avtomobil kasneje prodal upoštevajoč letnico vknjiženja. Kdor bo torej kupil nov avto decembra meseca, bo imel za leto starejši avto v primerjavi s kupcem, ki se bo za to odločil le mesec kasneje, in sicer januarja. V zadnjih dveh letih se je število vozil na Goriškem zvišalo za kakih dva do tri tisoč enot. Leta 1986 je bilo namreč v prometu okrog 67 tisoč vozil, lani je to število poskočilo na dobrih 69 tisoč. Ravnatelj goriškega avtomobilskega kluba ACI dr. Palma nam je povedal, da imajo v teh dneh nemalo dela z ugotavljanjem vseh avtomobilov, ki jim bodo po novem pravilniku nakazani dodatni bencinski boni. Na koncu našega obiska nas je dr. Palma popeljal še v spodnje prostore sedeža na Tržaški cesti, kjer imajo arhiv. Tu smo se prepričali, kateri je najstarejši avto, ki še samozavestno vozi po naših cestah. Gre za fiat balil-lo iz leta 1933. Njen lastnik je Albano Pettarin iz Fare. Tudi evidenčna tablica je starosti primerna - GO 1851. Prvi lastnik omenjene balille si verjetno še zdaleč ni mogel predstavljati, da bomo leta 1990 prekoračili mejo 200 tisoč. Na sliki (foto Čubej): pločevinasto morje na Travniku. Občinski svet bo v ponedeljek V ponedeljek, 22. januarja, ob 18.30 se bo ponovno sestal goriški občinski svet. Svetovalci bodo pregledali več odlokov in ratifikacij, ki jih niso na prejšnji seji uspeli obravnavati. Tudi tokrat je dnevni red precej bogat. V primeru, da jim ne bo uspelo vzeti v pretres vseh točk, se bo seja nadaljevala dan kasneje, v torek, 23. t. m., ob 17. uri. Imenovan odbor Zelenega križa Ustvarjeni so bili vsi pogoji za normalno vodenje dejavnosti Zelenega križa, znane goriške humanitarne ustanove, ki pa je že lep časa v finančnih težavah. Predsednik je postal Fulvio Cabrini, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Mario Liubich in Roberto Silvestri. Ljubič predstavlja Deželo, Silvestri pa združenje prostovoljcev. V upravnem odboru so še Luciano Urdan, Marco Tusnar (predstavlja pro-stovolce iz Červinjana), Dante Gugli-elmotti, Gianfranco Stacchi (predstavnik Občine) ter Giorgio Miseri. Konec decembra je bila zelo burna skupščina članov Zelenega križa, kjer so izvolili ožje vodstvo. Naslednja faza je bilo imenovanje izvršnega organa. V tekmovanju za svetovni smučarski pokal Danes moški smuk v Kitzbiihlu V Mariboru za »Zlato lisico« Ob povratku v domači kraj Veliko slavje za zmagovalca rallvja Pariz-Dakar Oriolija MARIBOR, KITZBUHEL Kljub s snegom skopuški zimi bodo ljubitelji smučanja danes prišli na svoj račun, saj bodo kljub izrednim težavam le izpeljali tako moški smuk v Kitzbiihlu kot ženski veleslalom za »Zlato lisico« v Mariboru. Obe tekmi sta veljavni za svetovni pokal. Proga na Pohorju je odlično pripravljena. Prvi spust bo ob 10. uri, drugi ob 13.30. V jugoslovanskem taboru si precej obetajo od današnje tekme, še zlasti po spodbudnih rezultatih v Hinterstoderju v Avstriji, kjer so kar štiri tekmovalke osvojile točke. Prav v veleslalomu jim doslej ni šlo po pričakovanju, zlasti Mateji Svet, kaže pa, da so trenutno dobro pripravljene. Poleg Svetove bodo jugoslovanske barve branile Veronika Šarec, Katjuša Pušnik, Nataša Bokal, Mojca Dežman in Urška Horvat. Tekmovanje v Mariboru je včeraj otvoril predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki je na svečanosti v dvorani Tabor v Mariboru zaželel vsem udeležencem veliko športne sreče in najboljše rezultate. Poleg tega je tudi izročil Mateji Svet bronasto kolajno, ki jo je osvojila v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v Vailu. Svetova je bila tedaj četrta, zatem pa so Francozinjo Guignardovo zaradi jema- Teniško prvenstvo Avstralije Malo presenečenj MELBOURNE — V 5. dnevu teniškega prvenstva Avstralije je Italijanka Reggijeva s težavo strla odpor šele 15-letne Zahodne Nemke Huberjeve, ki jo imajo za naslednico Grafove. Brez težav pa je zmagal Noah, medtem ko je Lendl nasprotniku prepustil set, a McEnroe se očitno vrača v formo. Presenečata vsekakor poraza Novot-ne in Shriverjeve. Nekaj rezultatov 3. kola: MOŠKI: Youl (Avstral.) - Muster (Av.) 3:6, 6:4, 6:3, 6:2; Lendl (ČSSR) -Novacek (ČSSR) 6:4, 3:6, 6:4, 6:1; Noah (Fr.) - Bloom (Izr.) 6:3, 6:3, 6:3; McEnroe (ZDA) - Goldie (ZDA) 6:3, 6:2, 6:2; Pern-forns (Šve.) - Leconte (Fr.) 6:4, 6:1, 6:3. ŽENSKE: Reggi (It.) - Huber (ZRN) 7:5, 4:6, 6:4; Graf (ZRN) - Meški (SZ) 6:4, 6:1; Fendick (ZDA) - Novotna (ČSSR) 1:6, 7:6, 6:4; Date (Jap.) - Shri-ver (ZDA) 6:4, 6:3; Paulus (Av.) - Smy-lie (Avstral.) 6:4, 6:3; Sukova (ČSSR) -Loosemore (VB) 6:3, 4:6, 6:3; Maleeva (Bol.) - Jagerman (Niz.) 6:0, 6:4; McQu-illan (Avstral.) - Kelesi (Kan.) 6:2, 7:6. nja poživil diskvalificirali in ji tudi odvzeli kolajno. Drnovšek si bo ogledal tudi današnjo tekmo. Precej drugačno je vzdušje v Kit-zbiihlu, saj tam ne manjka polemik. Organizatorji so se sicer izjemno potrudili, potrosili ogromno denarja (sneg so dovažali celo s helikopterji, poleg tega so priredili še vrsto obrobnih manifestacij ob letošnji 50-letnici, čeprav vsega tega seveda ne delajo zastonj, saj jim turizem vse bogato vrača), vseh pa očitno niso mogli zadovoljiti. Da bi rešili tekmo, so se namreč pri mednarodni smučarski zvezi odločili, da smuk opravijo v dveh krajših spustih, čemur so številni tekmovalci nasprotovali, začenši z Zur-briggnom. Včeraj so tudi končno izpeljali dva poskusna spusta. V prvem je najboljši čas dosegel Hoeflehner pred Zurbriggnom, Reyem in Ruppom, v drugem pa je Rupp prehitel Skaardala in Ortlieba. Italijo bodo danes zastopali Ghedi-na, Sbardellotto, Runggaldier in Vita-lini. Prva tekma bo ob 10. uri, druga ob 13. uri. V Kitzbiihlu bo jutri še moški slalom, na katerem bosta nastopila tudi Jugoslovana Benedik in Planinšek. ŽENSKA A LIGA Y 9. kolu ženske maniznoteniške A lige bodo Krasove prvoligašice gostovale v Bocnu pri ekipi Ora Auer Plat-ter. Če smo ob obisku bocenske ekipe v Zgoniku zapisali, da gre Kras naproti prvemu paru prvenstvenih točk, sedaj upamo, da gre po drugi par v Bočen. Naše so doma z velikim naporom strle odpor nasprotnic s tesnim izidom 5:4. Sestava ekipe iz Bočna se iz sezone 1987/88 ni spremenila, saj je tedaj novincu v A ligi uspelo obdržati status prvoligaša. Tretjekategornici Wieserjeva in Pernsticheva ter drugokategornica Re-nete Mattivi so lastne mlade sile bo-censkega društva, glava motorja pa je vsekakor nekdanja poljska reprezentantka Stellmachova. Ob vedno zanesljivih treh zmagah Branke Batinič sloni usoda naše ekipe na drugi in tretji garnituri. Dve koli pred koncem prvega dela prvenstva se s Krasovo zmago v Bocnu razmerje med »play-off« in »play-out« skupino Danes ob 17.00 po RAI1 Tokrat o Jugoslaviji RIM Televizijska nadaljevanka »Un mondo nel pallone« (svet v žogi), ki jo vodi Gianni Mina, bo danes posvečena Jugoslaviji in njenemu nogometu, pa ne samo temu. V oddaji bo jugoslovanski predsednik Janez Drnovšek govoril o sedanjem težkem političnem, družbenem in gospodarskem položaju. Sodelovali bodo še mitični nogometni vratar iz petdesetih let Beara, sedanji as Stojkovič, čudežni otrok, violinist Milenkovič, o katerem kritiki pravijo, da je današnji Paganini, pa še Vujadin Boškov, Dragan Djajič (slednji bo obudil spomin na EP leta 1968, ko je naslov nepravično osvojila Italija), sedanji jugoslovanski trener Osim in drugi. Kulturni del programa bodo zapolnili plesalca zagrebške in miinchenske opere Perasičeva in Bogdanič ter pevka lahke glasbe Kesovija, predstavili pa bodo tudi »Kopački rt«, kjer se ustavljajo ptice selivke. ne more spremeniti, vendar bi zmaga dala Krasovemu taboru novega elana za borbo v skupini »play-out«, ko se bo odločala usoda naših prvoligašic. ŽENSKA B LIGA 9. kolo bo za igralke Bora Farco težko: igrale bodo sicer doma, a proti močni ekipi Azzurra iz Gorice, proti kateri so v prvem delu prvenstva zmagale, vendar bo ta izid težko ponoviti. Igralke Krasa Corium bodo v tem kolu počivale. MOŠKA C LIGA Krašovci Cristian Mersi, Igor in Marjan Milič imajo nov par prvenstvenih točk tako rekoč že v žepu. V 9. kolu se bodo srečali z bocenskim Alto Adige, ki so ga doma odpravili s 5:3. Razen Malbertija, ki je na ravni naših prvih dveh igralcev, nasprotnik razpolaga še z dvema slabšima igralcema, zato pričakujemo, da bo kakšno točko za Kras osvojil tudi Marjan Milič. (J. J.) CERESETTO (Videm) Ceresetto, vasica v občini Martignacco, si je nadela praznično obleko. Vzdolž glavne ulice, ob kateri stojijo številne vile in stanovanjska poslopja, je bilo včeraj opaziti vsepovsod pozdravne napise za najbolj znanega občana tega kraja, Edija Oriolija, letošnjega zmagovalca rallyja Pariz-Dakar ali Padaka, kot je med ljubitelji bolj znana ta mučna tekma na peščenih progah severozahodne Afrike. Mladi furlanski pilot cagive elephant 900 je na afriškem tekmovanju drugič stopil na naj višjo zmagovalno stopničko, tokrat pa prvič v abinaciji z italijanskim motorjem, saj je leta 1988 zmagal z motorjem znamke Honda. Po četrtkovem prihodu na milansko letališče so Oriolija kar s helikopterjem pripeljali na nogometno igrišče v Martignacco, kjer so ga pričakali velika množica domačinov in številni novinarji. Časa za pogovor je bilo malo, saj je Orioli kaj kmalu odšel domov in se dodobra odpočil. Obljubil pa je, da se bo z novinarji srečal naslednjega dne in obljubo je tudi držal. Velika skupina časnikarjev, fotografov in televizijskih snemalcev se je včeraj popoldne zbrala na županstvu v Martig-naccu. Vprašanja so se vrstila kot na tekočem traku, na vse pa je Orioli odgovarjal s precejšnjo natančnostjo, čeravno so mu jih v zadnjih dneh postavili kar večkrat. Kakšni so bili tvoji prvi občutki, ko si po 11 tisoč prevoženih kilometrih na peščenih progah sredi afriških dun kot zmagovalec dospel v Dakar? »Povedati moram, da sem izredno zadovoljen nad tem uspehom, posebno ker sem vozil italijanski motor, kar bo gotovo v veliko zadoščenje številnim mladim privržencem tega športa. Ob tem sem zadovoljen, da smo se izkazali tudi kot ekipa, saj smo kar v treh posegli po najboljših mestih.« Kdaj si bil prepričan v zmago? »Samo po zadnji etapi, ko sem prvi privozil na ciljno črto. Moram pa pristaviti, da sem precejšnjo prednost izbojeval na etapi v Agadezu, ko sem neposrednim tekmecem "vsilil" kar polurno zamudo. Mislim, da je bil to odločilni trenutek letošnjega rallyja, saj sem odtlej le nadzoroval najnevarnejše nasprotnike in skrbel, da se slučajno ne izgubim v peščenih pasteh afriške proge.« Je tvoji zmagi kaj posebnega botrovalo? »Rekel bi, da mi je bila v veliko pomoč izredna zbranost, ki sem jo imel od začetka do konca rallyja. Sicer to ni dovolj za zmago, saj za tako zahtevno tekmovanje moraš biti v odlični psihofizični formi, obvladati moraš vse tehnike orientacije, ob tem pa ti tudi vozilo ne sme odpovedati.« Pred štartom nisi sodil v ožji krog favoritov. Zakaj? »Prvi razlog, zaradi katerega so bili nekateri skeptični glede končnega uspeha, je zadeval zdravstveno stanje. Zaradi Edi Orioli kamna na ledvici sem imel precej težav in hujše bolečine. Med tekmovanjem sem moral stalno jemati zdravila. Drugi razlog pa so nekateri videli v mojem slabem lanskem nastopu, ko sem imel precej težav z motorjem, predvsem pa z gorivom.« Cagiva je letos prvič zmagala na tako zahtevni preizkušnji. Kakšna je tvoja ocena o motorju, na katerem si se vozil? »Resnici na ljubo je treba povedati, da je precej zaslug za končni uspeh treba pripisati prav brezhibnosti cagive, s katero nisem imel skorajda problemov. Dober motor daje tudi pilotu večjo samozavest in nimaš strahu, da te stroj pusti na cedilu.« Se te je v vseh teh dneh zahtevnega tekmovanja kdaj lotila bojazen, da ne boš prišel do konca? »Nikoli. Na taka tekmovanja se je treba resda pošteno pripraviti in ničesar prepustiti slučaju, če pa te je strah, je bolje, da ostaneš kar doma.« Oriolijevega uspeha je bil seveda vesel tudi predsednik Cagive Claudio Cas-tiglioni, ki je že napovedal, da bo furlanski pilot tekmoval na tem motorju tudi v prihodnji sezoni. Uspeh Oriolija bo vsekakor znatno povečal prodajo Cagivinih motorjev, tako da poznavalci zagotavljajo, da bodo v tovarni iz Vareseja imeli več desetin milijard dodatnega dobička. Za Edija Oriolija pa bosta današnji in jutrišnji dan povsem praznična. Danes popoldan ob 18.30 bo v spremstvu številnih motociklistov prevozil glavne videmske ulice, zvečer pa bo sodeloval na slovesnosti, ki jo prirejajo v športni palači Camera. Jutri popoldan, po sprejemu na županstvu v Martignaccu, pa bo Edija Oriolija triumfalno pozdravila večdesettisočglava množica, ki se bo zbrala na stadionu Fri-uli, kjer bo nogometno srečanje med Udinesejem in Milanom. RUDI PAVŠIČ Ženska namiznoteniška A liga Krasova dekleta v Bocnu domači šport Jutri v amaterskih nogometnih prvenstvih Vesna - Zarja in Kras DANES SOBOTA, 20. JANUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Cesena. MOŠKA D LIGA 18.00 v Sacileju: Sacile - Bor Radenska. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.00 v Miljah: CGI - Cicibona-, 18.00 v Gorici, športna palača: Goriziana -Dom. DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Foglianu: Corridoni - Konto-vel Techna; 18.30 v Gorici: San Bene-detto - Cicibona. DRŽAVNI KADETI 17.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Indules -Legnonord Oderzo; 18.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Kontovel Techna. DEŽELNI KADETI 20.00 v Dolini: Breg - Servolana B; 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -ITC. NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Indules -Polet. DEČKI 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Liber-tas - Breg. MINIBASKET TURNIR ZINI-ROSENWASSER 15.00 v Repnu: Polet - Egida; 17.00 v Trstu, telovadnica Melara: Ricreatori -Breg. ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proseku, dom Ervatti: Bor Elpro - Otlica Tomasini Cordenons. MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Gorici, športni center: 01ym-pia - Vivil; 18.00 v Tržiču, športna palača: Crismare - Bor Cunja Avtopre-voz; 21.00 v Sacileju, športna palača: Cima Truciolari - Meblo Imsa. ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Liber-tas Martignacco; 20.30 v Maniagu, športna palača: Celinia - Sloga Koim-pex; 18.00 v Tržiču: Fincantieri - Sokol Indules. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 na Opčinah: Sloga - OMA Trst. 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Caprin: Club Al-tura - Bor; 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club Trst - Sloga. JUTRI NEDELJA, 21. JANUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Comu di Rosazzo: Corno -Juventina Radenska. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Vesna - Zarja; 14.30 v Pierisu: Pieris - Primorje. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Primorec; 14.30 v Nabrežini: Hermada - Breg; 14.30 pri Sv. Ivanu: Stock - Gaja; 14.30 v Fossa-lonu: Fossalon - Sovodnje; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Sagrado. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Fortitudo; 8.30 na Proseku: Primorje - Montebello. ZAČETNIKI 12.30 na Proseku: Primorje - Breg. ROKOMET MOŠKA C LIGA 10.00 v Trstu, športna palača: Liber-tas - Kras Trimac. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, telovadnica Cobolli: Scoglietto - Kontovel Electronic Shop. ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg Agrar - Julia. UNDER 16 MOŠKI 10.00 v Prati pri Pordenonu: Prata -Sloga; 11.00 v Villi Vicentini: Vivil -Teknoprogress. UNDER 16 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga - Zaule Ra-buiese; 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Fri-ulexport - Kontovel Electronic Shop. UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visentini: Club Al-tura - Kontovel Electronic Shop; 9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport B -OMA Trst. 1. AMATERSKA LIGA CORNO - JUVENTINA RADENSKA Jutrišnje srečanje v Cornu di Rosazzo bo lahko že odločilno za Štandrežce, ki so po seriji neuspehov v zadnjem kolu igrali neodločeno. Corno ima namreč 2 točki več od Juventine Radenska in sodi v isto skupino enajsteric, ki se borijo proti izpadu. Po tem kar smo slišali Furlani štartajo na zmago v upanju, da se bodo oddaljili od zadnje trojice, v katero trenutno spada tudi slovenska ekipa. Naloga Grionovih varovancev, ki bodo verjetno igrali v popolni postavi, bo predvsem ta, da prekrižajo račune Cornu in da iztržijo vsaj točko. Če pa bodo igrali bolj samozavestno, je lahko tudi zmaga možna. 2. AMATERSKA LIGA VESNA - ZARJA Zaradi obnovitvenih del na kriškem igrišču bodo jutrišnji 28. prvenstveni derbi (25 v 2. AL, 2 v 3. AL) med Križani in Bazovci odigrali v Trebčah. Ekipi sta se prvič srečali v okviru prvenstva 3. AL (skupina L) 12. decembra 1968 v Nabrežini. V našem arhivu smo zbrali nekaj podatkov prav o tem prvem spopadu, ki se je pred 150 najvijači končal z 2:1 v korist Vesne. Vidna in glavna osebnost tega derbija je bil sodnik Zorzetig iz Trsta, a tudi obramba Zarje je poskrbela za to, česar napadalci Vesne niso znali. Bazovci so namreč povedli že v 7. minuti s Scoccom, nato pa so v razmahu 6 minut (19' in 25j prejeli dva gola (oba iz 11-metrovke). Obe najstrožji kazni (streljal je De Michele) sta bili sicer po mnenju vseh dosojeni pravilno, vendar je sodnik z dokaj dvomljivimi odločitvami sam usmerjal potek srečanja, ki bi se lahko tudi drugače končalo, če bi žvižgal bolj objektivno. Kar 400 navdušenih navijačev se je zbralo na 2. derbiju 4. 5. 69 v Ul. Raffaele Sanzio. Izid je bil izredne važnosti za Križane, ki so bili na prvem mestu lestvice s točko več od Primorja. To pa je bilo zadnje prvenstveno kolo. Derbi je osvojila Vesna z golom Borisa Miliča in tako napredovala v 2. AL. Glavna značilnost derbijev med Vesno in Zarjo so neodločeni izidi. Doslej smo jih zabeležili že 16 (9 brez zadetkov in 6 z rezultatom 1:1). Omenili bi še, da so se vsi derbiji z izjemo 13. (10. 10. 76) in 26. (10. 4. 88) (oba sta bila v Križu, kjer je Vesna zmagala z dvema goloma razlike) vedno končali pri tesnem izidu. Tudi golov (z izjemo zadnjih dveh derbijev, ko smo videli kar 9 zadetkov), je padlo razmeroma malo, saj smo v prvih 25 derbijih videli le 28 golov. V 27 derbijih je torej skupno padlo 37 golov, Vesna jih je dala 23, Zarja pa 14. Križani so zmagali devetkrat , kar petkrat v gosteh, Zarja pa je izbojevala le 2 zmagi (obe doma). Težko je napovedati, kako bo jutri. Pri Vesni upajo, da bodo po šestih zaporednih porazih z zmago le prekinili negativno serijo. Zarja, ki je z nedeljskim remijem proti Pierisu dohitela Vesno na lestvici pa bi se zadovoljila tudi s točko. PIERIS - PRIMORJE Prosečani gostujejo pri žilavem Pierisu, ki je tudi v nedeljo v Bazovici potrdil, da spada med favorite za napredovanje. Če Pieris ne bi doma izgubil dveh derbijev (Terzo, Aguileia), bi položaj na lestvici bil gotovo boljši. Trenutno pa ima 20 točk, kot Primorje. Slednje bi se po dveh zaporednih zmagah verjetno sprijaznilo tudi s točko, ker bi tako ohranilo dober položaj na lestvici. 3. AMATERSKA LIGA FOSSALON - SOVODNJE Čeprav je sovodenjska enajsterica v zadnjih kolih pripravila svojim navijačem le razočaranja, si tokrat upamo trditi, da imajo Šuligojevi varovanci precej možnosti, da vknjižijo vsaj točko na gostovanju v. Fossalonu. Domači, ki so z 8 točkami na repu razpredelnice, ne bi smeli biti kaj posebej nevarni, čeprav so v nedeljo kar s 4:0 zmagali na tujem proti zadnjeuvrščenemu Brazzaneseju. MLADOST -SAGRADO Mladost ima priložnost, da popravi svoj trenutni položaj in zapusti predzadnje mesto na lestvici. Pred domačim občinstvom bo namreč sprejela Sagrado, ki je v začetku precej več obetal,' sedaj pa zaseda sredino lestvice brez posebnih ambicij glede napredovanja. KRAS - PRIMOREC V Repnu bo jutri 10. jubilejni derbi med Krasom in Primorcem, vedno v okviru 3. AL. Čeprav ekipi že vrsto let - Primorec nastopata v amaterskih prvenstvih (Primorec že od sezone 66/77, Kras od sezone 75/76), so usoda ali bolje rečeno športni uspehi in neuspehi botrovali, da se ekipi_ nista nikoli srečali v prvenstvu 2. AL. Če je bila v prvih derbijih premoč Trebencev očitna (osvojili so prve 4 derbije), je v naslednjih 5 derbijih prevladoval Kras, ki je zmagal trikrat, en derbi pa so osvojili Trebenci. Le 5. derbi (23. 12. 84) v Trebčah se je končal pri neodločenem izidu 1:1. Bil je tudi edini, ki se je končal brez zmagovalca. Prav v tem derbiju so krasovci vodili 1:0, ko je 5 minut pred končam branilec Krasa Suc, ki sedaj igra pri Gaji, namesto vratarju nerodno podal do napadalca Primorca Sul-linija, ki je brez težav zapečatil rezultat na 1:1. V dosedanjih 9 derbijih je skupno padlo 35 golov, v 4. derbiju (29. 5. 77) v Trebčah smo jih videli kar 9. Rezultat je bil 6:3 za Primorca. Trebenci so skupno dali 23, Kras pa 12 golov. Tudi kar se tiče zmag je Primorec na boljšem: slavil je petkrat, Kras pa je bil uspešen trikrat. Tudi za 10. derbi so seveda predvidevanja tvegana. Kras, ki je s 15 točkami na 3. mestu lestvice, ima za sabo serijo 11 pozitivnih nastopov, Trebenci, ki imajo 3 točke manj, čeprav že 5 tekem niso doživeli poraza, letos gotovo niso izpolnili pričakovanj. Omenili bi še, da Kras kljub dobremu položaju na lestvici letos ni še zmagal v Repnu, a Trebenci so v gosteh premagali le Fincantieri in Romano. HERMADA - BREG Brežani imajo po zmagi proti Gaji, čeprav igrajo v gosteh, lepo priliko, da še izboljšajo položaj. »Plavi« gostujejo pri povprečni Hermadi, ki je edino zmago izbojevala prav proti Bregu v 1. delu prvenstva. Prav zato morajo Brežani tokrat igrati zelo zagrizeno. Oddolžiti se je treba za ta poraz s prepričljivo zmago. STOCK - GAJA Gajevce čaka nevaren nasprotnik. Čeprav Stock igra precej nestabilno in pod pričakovanjem, saj je doslej zbral le 12 točk, je treba upoštevati, da ga je doma presenetila le Junior Aurisina. Zato morajo gajevci igrati zelo previdno. Točka je tokrat obvezna, drugače bi se vodeča Opicina lahko preveč oddaljila. BRUNO RUPEL Drevi ob 21, uri i’ Trstu v 17. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige Jadran TKB - Cesena Za jadranovce je imperativ le zmaga Rokometna C liga Krašovci jutri proti Libertasu Castel San Pietro in Cesena po 10 točk, Jadran TKB in San Dona po 8, Pierobon Padova 6 točk: to je stanje na spodnjem delu lestvice v prvenstvu B-2 lige (skupina B). Glede na to, da v nižjo ligo izpadejo kar štiri moštva, potem je jasno, kaj čaka Jadranove košarkarje v naslenjih kolih. Ognjeni izpit pa bodo naši košarkarji imeli že drevi v tržaški športni palači: nasproti bodo imeli enega od kandidatov v boju za obstanek, ekipo iz Cesene, proti kateri so v prvem delu izgubili po podaljšku. Bila je tista ena od »nesrečnih tekem« z uvodnega dela prvenstva naše združene ekipe, ko so jadranovci izgubljali z minimalno razliko in po podaljških. V prvem povratnem kolu so košarkarji Cesene izgubili doma proti Mon-tichiariju (68:7?), ki je tako skupno z Virtusom iz Padove ostal na vrhu lestvice. Jadranovci pa, kot znano, so tesno klonili v Ozzanu (76:80) in so, kljub porazu, zadovoljivo igrali. »Če hočemo uresničiti cilj obstanka v ligi, je seveda povsem logično, da proti Ceseni moramo zmagati. In ne samo proti Ceseni, tudi na drugem do- mačem srečanju v naslednjem kolu z vodilnim Montichiarijem. Če izgubimo proti Ceseni, potem res ne vem... kaj bi še lahko upali,« je dejal Jadra-nov trener Valter Vatovec. In res: izgubiti doma proti neposrednemu tekmecu za obstanek bi bil zelo težak, verjetno usoden udarec za našo ekipo, ki je tudi ta teden trenirala zdesetkana. Mladi center Martin Per-tot ves teden ni treniral zaradi gripe. Vprašanje je, če bo lahko drevi sploh sedel na Jadranovi klopi. Tudi Mauro Čuk se ni počutil najbolje in ni redno vadil. Kazalo je že na gripo... Upajmo, da si bo povsem opomogel in da bo dal ekipi svoj običajni (veliki) doprinos. »V Ozzanu smo igrali lepo, taktično zrelo itd. Sedaj pa je ura, da poleg dobre predstave zaigramo za zmago in točke, ki so za nas v tem obdobju krvavo potrebne,« je še dodal Vatovec. Tekma Jadran TKB - Cesena bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (bi) Jutri ob 10. uri se bosta v okviru 8. kola rokometnega prvenstva C lige, v tržaški športni palači pomerila Kras Tri-mac in Libertas. Medtem ko je Kras nepričakovano visoko na lestvici, je Libertas z eno samo točko prikovan na predzadnjem mestu, kar bi dalo misliti, da bodo jutri Krasovi rokometaši imeli opravka s šibkejšim nasprotnikom, in da jih torej čaka lahka naloga. Nasprotpo: Libertas je ekipa, ki igra z izredno spremenljivo srečo. To pa zato, ker se mora mnogo Libertasovih standardnih igralcev odpovedati marsikateri tekmi zaradi delavnih obveznosti. Tako je Libertas le redkokdaj nastopil v popolni postavi, kot takrat, ko je za las izgubil proti močnim ekipam kot sta Cividin (24:23 za Cividin) in Ouarto d'Altino (25:23 za Benečane). Proti šibkejšim ekipam je Libertas nastopil v hudo okrnjeni postavi in tako uspel zbrati le točko proti Jolliyu iz Campofor-mida. Izid jutrišnje tekem ni lahko napovedati: Libertas, ki krvavo potrebuje točk, bo po vsej verjetnosti nastopil v popolni postavi, z druge strani pa so Krasovi rokometaši dosegli kar zavidljivo formo. (Pjotr) Drevi v ženskem odbojkarskem prvenstvu C-l lige Borovke ne smejo zamuditi priložnosti Odbojkarice Bora Elpro so letošnje prvenstvo odlično pričele, saj so v. prvih petih nastopih štirikrat zmagale in samo enkrat izgubile. Po spodrslaju z vodilnim Albatrosom iz Trevisa so se zvrstli še trije zaporedni porazi. Glede poraza z odbojkaricami iz Trevisa ni potrebno izgubljati besed, saj ostaja prvi favorit za končno zmago in s tem kandidat za napredovanje celo v B-l ligo. Naše odbojkarice je bržkone iztiril skab nastop v Dolu, ki je bil tudi najslabši v letošnjem prvenstvu. V derbiju z OMA so borovke zaigrale občutno bolje, a ne tako dobro in zanesljivo, da bi izbojevale prestižni točki. Nezanesljivi igri naših zastopnic smo bili priča tudi pred tednom v Vidmu, toda ne gre pozabiti, da so morale na igrišče okrnjene in tudi gripa je terjala svoje. Domači nastop z Otlico Tomasini iz Cordenonsa, ki je sicer novinec v ligi slej ko prej prihaja ob pravem času. Vsekakor pa Furlank ne gre podcenjevati, saj imajo enako točk kot Bor Elpro. Doslej je Otlica Tomasini premagala v 1. kolu AUSO Pav sredi Červi-njana samo po treh nizih igre. Potem je ekipa iz Cordenonsa izbojevala drugi par točk v četrtem prvenstvenem zavrtljaju doma z Dolom po petih nizih igre. V 8. kolu so drevišnje nasprotnice Bora Elpro najprej premagale ekipo Foče Colori sredi Latisane in za konec pred tednom v domači areni še slabi Ghemar. Od štirih uspehov velja omeniti tisti proti Dolu, ki je višje na lestvici zaradi boljše razlike v nizih, toda z enakim številom točk. Ostali trije uspehi so sicer izredno dragoceni, izgubijo pa na veljavi, saj jih je ekipa izborila proti moštvom, ki so slabše uvrščene na letvicvi. Če je drevišnji nasprotnik Bora Elpro občutno slabši od prejšnjih, ga ne gre podcenjevatiin bo potrebno zaig- rati zanesljivo in zavzeto od samega začetka, ker bosta samo s takim pristopom do igre točki ostali v Trstu. Po štirih zaporednih porazih bi bila zmaga izredno dobrodošla tako za moralo kot tudi zaupanja v lastne moči in sposobnosti in ne nazadnje tudi za izboljšanja mesta na na sredini lestvice, ki postaja nekoliko zaskrbljujoč. V začetku tedna so imele naše precej težav z gripo, saj so trenirale samo v štirih. Potem se je stanje občutno izboljšalo in po vsej verjetnosti nocoj ne bo mogla pomagati soigralkem v tem izredno važnem nastopu Vitezova, ki ima spet povišano temperaturo. Tedenski ciklus priprav je potekal po ustaljenem urniku in zavzetost vseh igralk je bila običajna, tako da je razpoloženje v ekipi optimistično. To pa je tudi najboljši porok za uspešen nastop in osvojitev tako zaželenega petega para točk. Kadetski košarkarski turnir Alp e-Jadran Kontovelti boljši od domovcev DOM - KONTOVEL TECHNA 70:100 (24:47) DOM: Pintar 7, Silič 13, Pavšič 14, Bordon 24, Zavadlav 4, Covi 11, Skok, Primožič. KONTOVEL: Ban, Emili 2, Gulič 20, Danieli 4, Rebula 37, Krevatin 8, Gre-gori 29. ON: Dom 16, Kontovel 16. TRI TOČKE: Pavšič 1, Gregori 1. Domovci so v okviru 1. kola kadetskega turnirja Alpe-Jadran izgubili s precejšnjo razliko proti ekipi Konto-vela. Gostje so namreč že od vsega začetka izbojevali prednost, ki je znašala tudi 23 točk naskoka. V drugem polčasu so domači nekoliko znižali razliko v koših, nič pa niso mogli proti boljšim nasprotnikom. S. PRIMOŽIČ POVRATNA TEKMA KONTOVEL TECHNA - DOM 79:48 (34:28) KONTOVEL TECHNA: Turk 23 (4:6), Baitz 6, Briščik 22 (0:1), Gruden 10, Bizjak 5 (1:2), Hmeljak 4, Godnič 9 (1:4). DOM: Silič 18 (3:5), Pavšič 17, Shok 4, Primožič 2, Covi 7 (1:4). Za turnir Alpe-Jadran sta se v 2. kolu ob nekakovostnem sojenju pomerili zdesketani ekipi Kontovela in Doma. Pri Kontovelu so se poznale odsotnosti nekaterih standardnih igralcev in predvsem trenerja, ki zaradi bolezni spet ni mogel sedeti na klopi. Ekipi sta si bili enakovredni le do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so Kontovelci s pressingom po vsem igrišču zmedli domovce in s hitrimi prodori in protinapadi polnili njihov koš. Pri Kontovelu si zaslužita pohvalo Turk in Briščik, ker sta dala vse od sebe, pri Domu pa Silič in Pavšič zaradi požrtvovalnosti. (J. E. G.) Naše šesterke v deželnih prvenstvih Jutri popoldne v telovadnici šole F. Levstik na Proseku Naše čakajo težke tekme V deželnih odbojkarskih ligah so preostala do konca prvega dela prvenstva še tri kola. V moški C-2 ligi bodo zadnji trije prvenstveni nastopi izjemno zanimivi. Pred najtežjimi tremi nastopi so bržkone borovci, ki bodo drevi gostovali pri ekipi Crismare Fincantieri v Tržiču. Zmaga Tržačanov v derbiju z goriško 01ympio je prav gpotovo prišla ob pravem času, saj je vzdušje po sobotnem uspehuna višku, a v naslednjih nekaj več kot dvajsetih dneh bo nemara padla verjetno končna odločitev, če so borovci resnično srosobni se boriti za sam vrh lestvice v skupini' Razlika med najboljšimi je po 10. kolu minimalna in v nadaljevanju prvenstva se lahko še marsikaj spremeni, ker resnično ni mogoče med 9 šesterkami izrazitega favorita. Po spodbudnem začetku v derbiju z Meblom Imsa so borovci zašli v krizo in se potem izredno uspešno »pobrali«, saj šest zaporednih zmag niso muha enodnevnica. Srečanje, da Tržačani dokažejo dobro formo prihaja ob pravem času in neposredni obračun s Tržičani, ki igrajo zadnje čase kot prerojeni, je kot po naročilu. Pri šesterki Crismare je prišlo do preobrata v glavnem po zaslugi trenerja Zamoja, ki je znal svoje varovance odlično motivirati in uspehi niso zostali. Goriška 01ympia se je za domači nastop z Vivilom iz Ville Vicentine pričela pripravljati takoj v ponedeljek po kratkem sestanku. Po tistem, kar nam je povedal Andrej Terpin, so Goričani optimistično razpoloženi. Glede na dosedanje razplete ni prav nič odločeno, saj so ostale možnosti za visoko uvrstitev povsem odprte. Pred najtežjim nastopom so drevi bržkone zastopniki Mebla Imsa, ki odhajajo v goste vodilni Cimi Truciolari. Gostitelji morajo zmagati za vsako ceno, ker spodrsljaj v Vidmu ne bo kahko pozabiti in še težje preboleti. Gostovanje Sloge Koimpex v ženski C-2 ligi pri ekipi Celinie sredi Maniaga bo verjetno le gola formalnost. Razlika med šesterkama je več kot očitna, saj imajo slogašice samo po desetih hastopih nič manj kot 10 točk več. Odbojkarice jz Maniaga se otepajo nevarnega spodnjega dela lestvice. Pri goriškem Agorestu imajo veliko težav, trener Strgar je imel na treningih med tednom Samo tri igralke. Gripa je vrste Agoresta povsem Zdesetkala. Poškodba Zavadlavove pa je dokaj resna in bo lahko Spet priskočila na pomoč soig-ralkam čez 45 dni. Trener upa, da bo imel danes jja razpolago za nevarno srečanje z Libertasom iz "lartignacca od 6-7 igralk. Brez težav ni niti pri Sokolu Indules. Če na-sj°P kapetanke Kraljeve ni vprašljiv, sta izven i r°ja Ušajeva, ki je staknila staro poškodbo ko-teUa in se ji je pridružila še Škrkova, ki ima ezave z meniskusom. Med tednom ni trenirala tjjtl Pertotova, ki je občutila bolečine stare po-Verjetno bo imel trener De razpolago največ sedem igralk a izredno zahtevnem nastopu z ekipo Fincanti- •voabe zapestja. *^alderstain na eri. Gostovanje v bližnjem Tržiču je tako še bolj težavno, saj je Fincantieri trenutno na 3. mestu na lestvici zaradi slabše razlike v setih, ampak z enakim številom točk kot Sloga Koimpex. Ni potrebno posebej poudarjati, da je vsak izgubljeni niz izredno dragocen. Nabrežinke nimajo kaj izgubiti. in na igrišče bodo odšle brez vsakršne psihološke obremenitve. Naši dve ekipi v ženski D ligi igrata tokrat pred domačimi gledalci. Vprašanje pa je, če bo prednost domačega igrišča dovolj za uspešen nastop. Kontovelke bodo imele v šolski telovadnici na Proseku na drugi strani novinke v ligi zastopnice ASFJR iz Čedada, ki so na odličnem 4. mestu na lestvici z enakim številom točk kot Banca Popolare iz Čente. Za varovanke trenerja prof. Drasiča bo nastop dokaj zahteven. Točke potrebujejo tudi Brežanke, ki delijo s skromno Aguilo iz Spilimberga zadnje mesto na razpredelnici. Dolinčanke morajo drevi zaigrati res dobro, če želijo pospraviti drugi par točk. MLADINSKA ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE BOR A - CLUB AL TURA 2:0 (15:13, 15:5) BOR A: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Giugovaz, Fle-go. V prvem nastopu prvenstva under 14 so Borova dekleta gladko premagala ekipo Alture. Srečanje je bilo dokaj enosmerno, saj so bile plave tehnično mnogo boljše od nasprotnic. (Igor) UNDER 16 ŽENSKE RICREATORI B - BOR FRIUEXPORT 3:2 (3:15, 15:10, 9:15, 15:7, 16:14) BOR FRIUEXPORT: Ažman, Čok, Marija in Petra Krapež, Legovič, Neubauer, Vodopivec, Zubalič. Čeprav so nastopile brez Gregorijeve in Vitezove, ki sta bili »zaposleni« v prvenstvu under 18, nimajo plave nobenega opravičila za poraz proti ekipi, kot je Ricreatori B. Borove mlajše mladinke so stopile na igrišče premalo zbrane in so po prvem setu že mislile, da imajo točki v žepu. Toda ni bilo tako in Ricreatori B je slavil končno zmago. (Igor) UNDER 13 MOŠKI ACLI RONCHI - VAL 2:1 (15:6, 15:12, 4:15) VAL - SOČA 0:3 (2:15, 9:15, 3:15) VAL: Devetak, A. in J. Plesničar, Makuc, Far-ra, Grauner, Lutman, Pintar, Bonan, Radetti. SOČA: Trampuš, Matej, Marko, Matjaž in S. Černič, Pellegrin, Sobani, Perco, Mucci, D. Devetak. Začeli so se dvoboji tudi v tem prvenstvu, v katerem nastopata tudi dve slovenski ekipi, Soča in Val. Valovci, ki so začeli s treningi le pred kratkim, ker niso imeli telovadnice, so izgubili tako v derbiju s Sočo kot na tekmi v Ronkah. (Matej Makuc) 3. kolo Jadranove trofeje v minibasketu Jutri bo v šolski telovadnici F. Levstik na Proseku* 3. kolo Jadranove trofeje v minibasketu za letnike 1978 in mlajše. Upati je, da gripa ni preveč zdesetkala nastopajoče ekipe, kajti doslej je turnir uspel tako glede številne udeležbe kot izenačenih in še kar kakovostnih tekem. V prvem srečanju na sporedu med Kontovelci in minikošarkarji Sokola so v rahli prednosti prvi, sicer pa bi lahko Nabrežinci poskrbeli za presenečenje. Na drugi tekmi so še nepremagani borovci favorizirani proti domovcem, čeprav goriški minikošarkarji kažejo velik napredek iz kola v kolo. Najbolj izenačeno naj bi bilo tretje srečanje med Brežani in poletovci. SPORED 3. KOLA (21. 1.) 15.00: Kontovel - Sokol 16.30: Bor - Dom 18.00: Breg - Polet Vse tekme bodo v telovadnici proseš-ke šole F. Levstik. Na sliki: trenutek s tekme Polet - Sokol. m Naši mladi košarkarji v raznih prvenstvih Borovci in Brežani brez težav PROPAGANDA BOR INDULES - LIBERTAS 56:29 (24:9) BOR INDULES: Kovač, Uršič 10 (0:4), Ober-dan 23 (1:4), Colja 8, Požar 7 (1:1), Štolekj 2, Sancin 5 (1:5), Jagodic 1 (1:2). PON: Sancin (31). Čeprav glede rezultata ne bi kazalo, a borovci so tokrat slabo igrali. Skozi vso tekmo so izgubljali preveč žog in tudi pri izvajanju prostih metov so bili zelo poprečni (4:16). Najslabše pa je to, da so povsem odpovedali glede skupinske igre. Upajmo, da bo čimprej prišlo do korenitih sprememb, saj bodo naši v zadnjem srečanju tega turnirja igrali v gosteh z močnim Don Bos-com, jutri ob 16. uri. (U. A.) TURNIR ZINI-ROSENWASSER BREG - DLF 51:16 (19:10) BREG: Žiberna, Slavec 19 (1:2), Coslovich, Lista 4, Zobin 14, Kocjančič 2, Cova 2, Metlika 2, Žerjal, Kermac 2, Gigante 6, Mura. Mladim Bregovim košarkarjem je tekma proti skromnenu Ferroviariu služila kot zelo dobra šola, kaj pomeni zbranolst v športu. V prvem delu tekme je podcenjevanje tehnično slabšega nasprotnika slednjemu omogočilo, da je obdržal stik z našimi. V nadaljevanju je bilo Brežanom dovolj malo zbranosti v obrambi ter sodelovanja v napadu, da so tekmo osvojili brez nobene težave. Najbolje je tokrat igral Zobin, v napadu pa se je izkazal še Slavec. (Šik) TURNIR G. OBERSNEL RICREATORI B - POLET 36:26 POLET: Piccini, Brundula, Kalc 1, Kocjančič, Lakovič 10, Fonda 2, Rebecchi 7, Taučer, Štur-man 2, Corbatti 4, Hrovatin. V svojem tretjem nastopu na turnirju G. Obersnel so poletovci drugič izgubili, tokrat z manjšo razliko kot proti SGT. Našim sta bili usodni prva in tretja četrtina (18:6, oz. 10:2), v zadnji četrtini pa so poletovci igrali zares dobro, saj so v le-tej zmagali kar s 16:0. ____________obvestili______________ ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da zaradi pomanjkanja snega odpade tudi jutrišnji (21. t. m.) izlet v Sappado. PRIMOTOR KLUB obvešča člane, ki nameravajo tekmovati, da se morajo nujno javiti do konca tedna zaradi zdravniškega pregleda in ostale dokumentacije. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch član italijanske n italijans s časopisni ižnikov FlEi sobota, 20. januarja 1990 Gostovanje kljub odločitvi o bojkotu JAR Demonstracije v Johannesburgu proti igralcem kriketa iz VB JOHANNESBURG — Južnoafriška policija je včeraj s policijskimi psi in solzilcem (na sliki AP) razgnala skupino črnskih demonstrantov, ki so protestirali na letališču Jan Smuts v Johannesburgu ob prihodu 16 britanskih igralcev kriketa. Ti so kljub odločitvi mednarodne zveze za kriket o bojkotu Južnoafriške republike sprejeli povabilo na krajšo turnejo. Poseg policije je bil izredno brutalen, zaradi sodelovanja v protestni akciji pa se je za rešetkami znašlo tudi deset aktivistov gibanja proti apartheidu. Med demonstranti je bila tudi žena zaprtega voditelja gibanja ANC Nelsona Mandele (leta 1962 so ga južnoafriške rasistične oblasti obsodile na dosmrtno ječo) Winnie, ki je poseg policije obsodila. Zvedelo se je tudi, da naj bi angleški igralci kriketa, ki so vsi pred koncem športne kariere, za nastop v JAR dobili skupno več kot 2 milijardi lir, ob povratku v Veliko Britanijo pa naj bi britanska kriket zveza vsem prepovedala nastopanje za eno do sedem let. Konec kariere uspešnega temnopoltega upravitelja Washingtonskega župana aretirali zaradi mamil WASHINGTON — Predsinočnjim so agenti ameriške zvezne policije FBI aretirali washingtonskega temnopoltega župana Mariona Barryja pod obtožbo, da je v washing-tonskem hotelu Vista International Hotel kupil mamilo. Trenutno ni še jasno, ali je bilo mamilo kokain ali krak. Barryju so napravili tudi vse analize, da bi ugotovili, če uživa mamila, nato so ga izpustili. Njegov sodni položaj je sedaj izredno težak. Že pred petimi leti so se začele širiti govorice, da je uživalec kokaina. Te obtožbe je do sedaj Barry dosledno zavračal, predsinočnjim pa so njegov zločin posneli s televizijsko kamero, tako da mu ne bo uspelo več zanikati dejstev. To pomeni, da je v bistvu končal svojo briljantno kariero. Barry se je rodil leta 1936 v temnopolti kmečki družini. V šestdesetih letih je postal pomembna figura v boju za pravice temnopoltih v Washingtonu. Prvič je bil izvoljen za župana leta 1978, nato spet leta 1982 in leta 1986. Pred kratkim je napovedal, da bo na prihodnjih volitvah ponovno kandidiral, sedaj pa je lahko vsakomur jasno, da je njegovo politično življenje zapečateno. Vest je tako presenetila washingtonsko črnsko skupnost, da marsikdo še vedno misli, da je bil Barry žrtev zarote konservativnih krogov. Za Washington, ki ima nezavidljive podatke o številu umorov in ropov povezanih z uživanjem in prekupčevanjem mamil, pa je nedopustno, da je njegov prvi občan vpleten v to umazano trgovino. Danes zaključek poleta shuttla WASHINGTON — Gosta megla nad puščavo Mojave v Kaliforniji je včeraj preprečila pristanek vesoljske ladjice Columbia, ki ima na krovu pet astronavtov, iz vesolja pa prinaša tudi dragoceni satelit LDEF. Columbia bi morala včeraj pristati nekaj pred 12. uro po srednjeevropskem času, danes pa je njen pristanek programiran za 9. uro. Polet Kolumbije bo tako trajal 11 dni, kar je največ v 33 izstrelitvah »shuttla«. Marsikdo se komunizmu noče odreči RIM - Medtem ko v italijanski komunistični partiji poteka zanimiva debata o bodočnosti stranke kot take in v okviru te debate, če bo KPI sploh ohranila svoje ime, kratek in gotovo nepopoln pregled kaže, da je pridevnik »komunistični« in »marksistični« prisoten v imenu marsikatere partije širom po svetu. V mnogih državah je celo več partij, ki se imajo za komunistične. Tako na primer v Indiji obstajajo kar tri komunistične partije, v skladu seveda z ogromnimi razsežnosti te dežele. Vendar ima tudi majhen otok Reunion najmanj dve komunistični partiji. Morda pa ne vedo vsi, da sta tudi v Italiji dve komunistični partiji: ena je KPI, naj večja levičarska stranka, druga pa je majhna stranka, ki se imenuje »Partito comunista dTtalia (marxista-leninista)«. Največji razcvet je slednja doživela v burnem letu 1968, ko se je proslavila z veliko predanostjo Maocetungu. Njeni pripadniki so redno odhajali na redke kitajske ladje, ki so priplule v Italijo in se ponosno vračali na kopno s kakšno Maovo sliko ali s podobnimi spominčki. V Evropi ima samo še Grčija, poleg Italije, dve komunistični partiji. Drugod, na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Belgiji, Luksemburgu, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, pa na Skandinavskem, jim je dovolj ena sama komunistična partija. V Združenih državah, osrčju kapitalizma, obstaja, vsaj uradno ena sama komunistična partija »Communist Party«, vendar ponosno podčrtujejo, da je marksistično-leninistična. Cel kup komunističnih partij je v Južni Ameriki, argentinska partija pa se ponaša z dejstvom, da ima v kraju Ushaia na Ognjeni zemlji sekcijo, ki je najbližja Južnemu tečaju. O državah tako imenovanega realnega socializma tu ne bi govorili, tudi zato, ker se število komunističnih partij, ali vsaj številčnost njihovega članstva, tam iz dneva v dan krči in bi bili podatki vse prej kot verodostojni. jLa ^etle USNJENA OBLAČILA VISOKE MODE Trg Scorcola 3 - TRST Tel. 363316 SEDAJ SE NAKUP IZPLAČA usnje in krzna za vaše žepe! naj večja izbira KOŽUHOV in usnjenih oblačil najboljše kakovosti UGODNA ODPLAČILA V GORICI Prihajajo naše RAZPRODAJE Ul. S. Caterina 8 TRST Tel. 631470 Toplo in mehko krzno, krojeno po naj novejši modi, naj višje kakovosti! MARR USNJENA MODA v Ul. Carducci 46 Tel. 33793 4 korake več in dobili boste največjo izbiro KOŽUHOV in usnjenih oblačil po IZREDNIH CENAH UGODNA ODPLAČILA s popusti od 10% do 40% Ul. Udine 30 - vogal Ul. Tasso Tel. 413619 - TRST Prva STOCK - HOUSE trgovina v Trstu za konfekcijo, casual in pletenine. UGODNA ODPLAČILA Obišči nas... in boš gotov, da si napravil dobro kupčijo!!!