Leto XIV. [Štev. 199 TELEFON UREDNIŠTVA: *5-«7 UPRAVE: 25-67 ta zHct POSLOVALNICA CELJE. Prešernovi 3. tel. 280 TfeLEFON LJUBLJANA* «_B1 Maribor, torek S. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Pretentan * wnl oo »W M dto. Cena din 1— | Vedno večji odpor v Romuniji Kljub najstrožjfm odredbam vlade se upor romunskega naroda proti odstopitvl Transilvanije stopnjuje — Na stran upornikov stopajo tudi že posamezni generali in deli vojske —* V Transilvaniji se formirajo obrambne čete — Obstaja resna nevarnost, da vlada ne bo kos poloiaju BUKAREŠTA, 3. sept. Ass. Press. Napetost v Romuniji, ki se zaradi odsto-pitve Transilvanije Madžarski po dunajski razsodbi stalno stopnjuje, grozi z obsegom, ki bi utegnil narasti v upor, katerega vlada ne bi več mogla obvladati Vsa država je v vrvenju. Odboru protiizročitvi Transilvanije Madžarom se pridružujejo tudi generali in razni deli redne vojske. V Transilvaniji se formirajo poleg tega prostovoljske Čete pod Maniuovim vodstvom, ki hočejo nuditi Madžarom oborožen odpor. Sklepi madžarsko - romunske komisije BUDIMPEŠTA, 3. sept. ZPV. Na včerajšnji prvi seji madža r sko - romun ske razmejitvene in likvidacijske komisije, ki 5» // Romunski kralj CAROL IL je trajala 10 ur, je bilo sklenjeno, da bo madžarska vojska prvič prekoračila ma- jo Madžarski odstopljenega, doslej romunskega ozemlja, dne 5. t. m. Do dne 18. t. m. mora biti zasedba v celoti končana. Za zasedbo posameznih mest in področij so natanko določeni dnevi, 'io jih mora romunska vojska izprazniti in madžarska zasesti. Dalje je bilo določeno, da se bodo dne 14. t. m. pričela ro-munsko-madžarska pogajanja o vseh nevojaških vprašanjih, ki jih je treba rešiti v zvezi s teritorialnimi spremembami. Jutri se tu sestane na izredno sejo madžarski parlament, da sprejme zakon o priključitvi od Romunije dobljenega ozemlja. BUDIMPEŠTA, 3. sept. MTI. Madžar-sko-romunska komisija, ki je pričela včeraj svoje delo, je sklepala včeraj o načinu izpraznitve in zasedbe odstopljenega ozemlja. Potem je razpravljala o varnr.sti prebivalstva na omenjenem ozemlju. Dosežen je bil sporazum tudi glede onih ljudi, ki so po dunajski razsodbi postali madžarski državljani, a so sedaj v romunski vojsk?. Vsi ti bodo takoj odpuščeni iz romunske vojske. Druga seja se je pričela danes dopoldne. Brezuspešne odredbe romunske vlade BUDIMPEŠTA, 3. sept. ZPV. Madžarska vlada je predvčerajšnjim zvečer poslala romunski vladi v Bukarešto svarilo, v katerem pravi, da bodo madžarske čete prisiljene takoj vkorakati v odstopljeni del Transilvanije, ako se bo še nadalje ogražala osebna varnost in imo-vina tamkajšnjih Madžarov. Romunska vlada je izdala takoj nato vse potrebne odredbe za vzpostavitev reda in miru, toda kljub temu so madžarske Čete že včeraj na svojo roko prekoračile mejo in zasedle mesto Oradea Mare (Veliki Va-radln). BUKAREŠTA, 3. sept. ZPV. Vlada je zaradi vedno naraščajočega odpora proti sprejetju dunajske razsodbe po vladi, ki se je pojavil med ljudstvom in prišel do izraza ne samo v ogromnih demonstracijah, ampak tudi v zasebnih pripravah za oborožen odpor prod izročitvi severne Transilvanije Madžarski, bila prisiljena seči po najstrožjih odredbah. Prepovedane s vse demonstracije in vsa zbiranja. Voditelji odpora so bili že v velikem številu aretirani in odpeljani v zapore. Med njimi je tudi veliko članov Železne garde, oziroma njenih voditeljev in znanih politikov. Kljub tem odredbam se pa nem ti še niso polegli. V Transilvaniji se je ponekod celo vojska pridružila kmetom, ki so sklenili upreti se z oro žjem prihodu Madžarov. Nobenega dvoma ni, da bo imel dunajski sklep za nadaljnji miselni razvoj romunskega naroda velike posledice. Gigurtov apel na romunski narod BUKAREŠTA, 3. sept. Rador. Romunski ministrski predsednik Gigurtu je naslovil na romunski narod razglas, v ka-Kerem poziva ljudstvo, ki protestira proti ©dstopitvi Transilvanije in manifestira voljo za obrambo, naj ohrani mir in do-»tojanstvo. V svojem apelu pravi med drugim: Sili osi sta zagarantirali svobodo romunskega naroda. Iz višjih razlogov je bila Romunija prisiljena odstopiti nekatera svoja ozemlja. Naj bo naša bol ka- kor koli velika, vendarle ne moremo postaviti na kocko nadaljnji obstoj romunske države, najmanj pa ne zaradi geste, ki bi mogla biti lepa, katere nasledek bi pa bilo upropaščenje cele države. Zahvaljujoč se garancijam, ki jih je prejela, bo Romunija lahko pričela novo življenje in novo delo obnovitve. Ob koncu poziva Gigurtu romunski narod, naj zaupa svoji vladi. Mamu na čelu narodnega odpora LONDON, 3. septembra. Gfobereuter. ^Radiogram). Navzlic prepovedi romunskih oblastev, da ne sme biti nobenih demonstracij več, so se te v Klužu zopet ponovile. Posebno, ko so se pričele proti-demonstracije Madžarov. Takoj zatem je bilo aretiranih več 100 Madžarov. V mestu vlada vojno ozračje. Ves promet je ustavljen. Vse trgovine so zaprte. lz\Satu Marea Javljajo, da sl je izsilila skupina oboroženih Madžarov dostop v mesto in napadla več bank, pri čemer je bilo ubitih 9 romunskih orožnikov. V poučenih krogih pravijo, da vkorakanje madžarskih čet ne bo pred četrtkom. Prepričani pa so, da bo tedaj prišlo do odkritega upora. Mnogo romunskih čet je že odklonilo, da bi se umaknile iz Transilvanije. Bukarešta je poslala zato generala Antonesca, tja napravi red. Dr. Maniu je bil izvoljen za predsednika odbora za oborožen odpor proti vkorakanju Madžarov. V inter-vivu z dopisnikom Reuterja Je Maniu izjavil, da dunajski sklepi njegovega stališča niso spremenili. »Nadaljeval bom boj proti razdelitvi Transilvanije teko v teoriji kakor v praksi.« BUKAREŠTA, 3. sept. Ass. Press. V Bukarešti in po vseh mestih Romunije, posebno pa še po onih, ki morajo bhi odstopljena Madžarski, so se nadaljevale v nedeljo in včeraj velike demonstracije ogromnih množic ljudi proti dunajski razsodbi. V nekaterih krajih v Madžarski določenem ozemlju Transilvanije so se demonstracijam romunskih kmetov pridružili celo nekateri madžarski kmetje, ki bi rajše ostali Se dalje v Romuniji, ker se boje, da Jim bo zopet odvzeta veleposestniška zemlja, katero jhn Je dala romunska agrarna reforma. Listi pišejo kljub cenzuri, da so katastrofo Romunije zakrivile razne osebnosti bi zahtevajo, da Jih narod postavi pred sodišče hi ka-zmrje. BRASOV, 3. sept. ZPV. Nad 10.000 romunskih kmetov je na zborovanju kle- če priseglo, da ne bodo odstopiti nW pedi svoje zemlje Madžarom. Prizori na tem 'V Vodke« transilvanskih Romanov MANIU zborovanju so biH sre« pretresajoči. Tisoči ljudi so Jokali. Vojaki sami na strani demonstrantov BUKAREŠTA, 3. septembra. CNP. Včeraj je bito ukazano policiji, da ostro nastopi proti pouJičnim demonstrantom, takoj potem, ko sta prispeli nemško ta Italijansko svarilo, da Je treba demonstracije, ki so naperjene proti določilom dunajskega sestanka, takoj zatreti. Kmalu zatem so bile straže okoli nemškega in madžarskega poslaništva podvojene, vojaške patrulje pa so zasedle bHžnje ulice. Demonstranti so vpiH pred madžarskim hi italijanskim poslaništvom: »Živela Transilvanija!), vojaki pa, ki so MM po-slad, da demonstrante razženejo, So Jim odgovarjali: »Ml smo z Vand!« Uporni generali In deli vojske BUKAREŠTA, 3. septembra. Reuter. Navzlic najstrožjim odredbam romunskih oblastev se nemiri v Romuniji čedalje boij širijo hi se uporniški duh javlja že tudi med romunsko vojsko. Da bi naraščajoče demonstracije zatrla, so romunska oblastva včeraj odredila deportacijo 281 vidnejših ljudi, ki so jih označila kot »alarmiste«. Med njimi sta tudi 2 voditelja Železne garde, nekega bivšega člana kabineta* pa so internirali na njegovem stanovanju. Kraljeva palača v Bukarešti je močno zastražena, po prestolnici križarijo oklopni avtomobili. Notranje ministrstvo je prepovedalo vsako javno zbiranje ljudi. Navzlic temu se demonstracije ponavljajo in širijo, posebno v Transilvaniji. V Brašovu so demonstranti pred nekim konzulatom sežgali zastavo dotične države. Za prihodnjo nedeljo so napovedane tu ogromne manifestacije proti odstopu severne Transilvanije. Ko je včeraj prispel v Brašov šef neke tuje motorizacije, je vojaštvo moralo razganjati sovražno razpoloženo množico od avtomobila. V Klužu so demonstrantje razbili Šipe na dveh konzulatih. V Bukarešti se širi gibanje, ki naj sodi ljudem, ki so »zakrivili, da se Romunija obnaša kot premagan narod, čeprav »1 še padel niti en strel«. Poleg kraljeve palače sta močno zastraženi tudi dve tuji poslaništvi Razširila pa se je vest ,da so madžarske čete že vkorakale v Orado Mare. Po vsej priliki ne gre še za vkorakanje rednih madžarskih čet. Prišlo je do streljanja. Davi so prispele vesti, da sta koman danta garnizij v Klužu in Oradea Mare izjavila, da se ne pokorita vladi in da se bosta poskusu vkorakanja Madžarov zoperstavila z orožjem. Vojaštvo In oboroženo meščanstvo je v obeh mestih s strojnicami pregnalo Madžare, člane pele kolone, ki so bili zasedli vsa javna po* siopja hi jih zasedlo ter razpostavilo stroj nice na vseh javnih zgradbah ter križiščih. Madžarske demonstrante so pregnati. Poleg Imenovanih dveh generalov, ki sta se odločila za odkrit odpor, so davi odstopni še 3 generali. Eden izmed njih je izjavil, da se bo stavil na razpolage generalu de Gaulleju. Tudi po drugih garnizijah vojaštvo, Id Je rodom iz Transilvanije, prestopa na stran upornih generalov. Voditelj Transllvancev, Maniu, je davi izjavil, da bodo on In drugi voditelji Transllvancev ter Še 1,300.000 drugih mladih Transllvancev, znaH preprečiti vkorakanje Madžarov. Včeraj aretirani lastnik lista »Uhlversul«, ki se je od krito zavzemal za odpor, Je bil davi Izpuščen. Naklada njegovega lista pa Je čez noč ogromno narastki, ker piše tako, kakor množice žeJe. NARODNOSTNO STANJE BUKAREŠTA, 3. sept. Rador. Po uradnih statističnih podatkih letošnjega januarja, živi na ozemlju, ki ga mora Romunija na podlagi dunajske razsodbe odstopiti Madžarski, 2,609.007 ljudi. Od teh je 1,304.903 ali 50*/o Romunov, 968.054 ali 37.1V* Madžftrov, 72.299 ali 2.8*/. Nemcev, 148.649 ali 5.7*/* Židov, 28.098 ali 1.1*/« Rusinov, ostali pa pripadajo dru-glm narodnostim. _________________________ S1MLA, 3. sept. Reuter. Indija bo (Soba-vila Vel. Britaniji 300.000 prašičev, in sicer po 50.000 na mesec. Pravtako bo dobavila Indija jeklo srednjemu vzhodu, zlasti Iraku, Iranu, Palestini In Egiptu. V Anglijo bo Indija poslala po 10.000 ton železnih odpadkod ter po 10.000 ton sa. mega jekla. Letalska vojna včeraj in tekom noči Nemci so izvriili znova več podnevnih in ponočnih napadov na Anglijo, dočim so angleška letala tekom noči bombardirala razne kraje v Nemčiji, Italiji, Holandiji in Franciji NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 3. septembra. DNB. Nemško ivrJiovno -poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Nemške podmornice so potopile v Severnem morju dva angleška rušilca. Včeraj so naša lovska in bojna letaki izvedla celo vrsto napadov na angleško otočje. Zadete so bde letalske lope na letališčih v Edtobourghu, Havkingsu in Ltimptonu. Pri teh napadih je prišlo do raz nih bortj v zraku, v katerih so bili naši lovci v premoči. Ponoči so naši bombniki bombardirati pristanišča v Liverpoolu, Swanseu in Bristofci. še naprej polagajo letala mine pred angleška pristanišča. Nasprotna letata so poskušala preteklo noč narediti napad na Berlin in na druga naselja., Naše protiletalsko topništvo je preprečilo angleškim letalom, da bi metala bombe na Berlin. V drugih nemških mestih so bile zadete razne 'druge zgradbe. Ni pa bila zadeta nobena vojaška naprava. Včeraj je sovražnik izgubil 62 leta1, 52 jih je .bilo zbitih v letalskih spopadih, 10 pa je Silo uničenih na tleh. 9 naših letal se ni vrnilo. BERLIN, 3. septembra. DNB. V noči od včeraj na danes so bila zbita na tla tri angleška letala, ki so poizkušala leteti nad Nemčijo. Kakor se je izvedelo, angleški polet ni imel posebnih uspehov. Vojaški objekti niso bili zadeti. LETALSKE BITKE NAD ANGLIJO LONDON, 3. septembra. Reuter. Ob obletnici začetka vojne je želelo sovražno letalstvo nad Anglijo očividno izsiliti kak vidnejši uspeh. Vendar pa je ta zaradi silne obrambe izostal. Podnevi so bili izvršeni 3 glavni napadi, ponoči pa je trajal alarm v Londonu 4 in pol ure. Največji napad je bil včeraj popoldne ob 4., ko je 300 nemških letal poskušalo izsiliti si dostop do Londona preko ustja Temze. Naleteli pa so na strahovit zaporni ogenj, nakar so stopili v akcijo še britanski lovci, in se je vnela zračna bitka, ki je trajala polni 2 uri. Pri nekem drugem napadu nad Kentom je prišlo 20 Dor-nierjev, ki so leteli v višini 4000 čevljev, nad njimi, nekoliko zadaj pa so leteli v stopnicah Messerschmidti do višine 20.000 čevljev. Ta novi način bojnega nastopanja so takoj razumeli britanski lovci, ki so bombnike pustili naprej ter začeli napadati samo nemške lovce, pri čemer se Sporazum med Romuni in Bolgari SOFIJA, 3. septembra. Ass. Press. Potem, ko je bolgarska vlada včeraj odobrila v Crajovl med romunsko in bolgarsko delegacijo sklenjeni dogovor o odstopitvi južne Dobmdže Bolgariji, je bolgarsko-romunska komisija v C rajo vi dokončala svoje delo. Po doseženem sporazumu bodo romanske čete izpraznile južno Do-brudžo dne 20. t. m., bolgarske pa jo bodo zasedle dan pozneje, t. j. 21. t. m. SOFIJA, 3. septembra. DNB. Vojni minister general Daskalov je sprejel člana bolgarske delegacije pri pogajanjih med Bolgarijo in Romunijo, generala Popova, ki se je včeraj vrnil iz Crajove. General Popov odide danes v Varno, kjer je nastanjena Garnizija, kateri poveljuje. Romunski delegati so včeraj zapustili Crajo-vo jn odpotovali v Bukarešto. Angleži o dosedanji letalski vojni LONDON, 3. sept. Reuter. Prvo leto vojne je, kakor piše Reuterjev dopisnik za letalstvo, pokazalo, da je na Veliko Britanijo udarita največja letalska sila sveta, L j. nemška aviacHa, vendar pa kakih posebnih uspehov ni dosegla. Nemčija bo tudi še nadalje 'poizkušala napenjati vse svoje sile, da dokaže Veliki Britaniji svojo premoč v zraku. Toda zaupanje vase Angležev kljub vsem silnim nemškim letalskim napadom ni zapustilo. Angleško prestolnico branijo mnogoštevihrt moderni protiletalski topovi, kakor tudi mreže zapornih balonov. Na -drugi stran« pa je treba naglasiti, da zaradi angleških poletov nad Nemčijo, tudi do najbolj odaljeoili krajev. Nemčiji ni -bilo mogoče uresničiti sanj maršala Goerrnga, da bi ostale zračne meje Nemčije nedotakljive. Po prvem letu vojne obsojajo letalski strokovnjaki vsak pretirani optimizem, so pa prav tako daleč od vsakega pesimizma v pogledu sposobnosti angleškega letalstva. LONDON, 3. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je na obletnico vojne objavilo, da je bilo nad Anglijo sestreljenih 1964 sovražnih letal. Od tega so jih sestrelili lovci 1768, protiletalsko topništvo pa 196, Britanskih lovci so v zračnih 'bitkah samo nad Anglijo preteteH 17 milijonov milj, ali razdaljo, ki bi -biia enaka 17 kratnem obietenju zemlje. Septembra 1939 so britanski lovci preieteld nad Anglijo 200.000 milj, avgusta 1940 pa 4,000.000 ntilj. Vojna med Angleži in RalQani avtomobil. RI'M, 3. sept. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Preteklo noč so sovražna letala letela nad Sardinijo. Protiletalsko topništvo’je zbilo tri sovražna letala. Ni bilo nobenih žrtev niti škode. Sovražna letata, ki še vedno prihajajo čez švicarsko ozemlje, so letela nad nekaterimi kraji v Piemontu dn Lombardijo, 'kjer je takoj prišlo do letalskega in protiletalskega odgovora. Ker letala niso mogla prispeti do želenega cilja, so vrgla 4 bombe v neko vas v bližini Varese. Prav tako so metala na razne kraje, ne da bi pri tem povzročila škodo. 2-letali sc nista vrnil. Pri' letalskih napadih na Tobruk, o katerih je javljalo sporočilo št. 86, je biia zadeta bolnišnica, ena oseba pa težko ranjena. Eno sovražno letalo je zbilo protiletalsko topništvo mornarice. V Vzhodni Afriki so sovražna letala skušala napasti otok Harvil, 80 km stran od Masave. Zbito je bilo eno sovražno letalo, trije člani posadke pa so bili ujeti. Pri letalskem napadu na Asat je bilo nekaj malega škode, 'ranjenih pa osem oseb. Zbito je 'bilo -eno sovražno letalo. Naša letala so metala bontbe majhnega kalibra in streljala s strojnicami na sovražno taborišče južno od Manama, na drugi strani Kasale. Po zadnjih ugotovitvah je sovražnik izgubil v bitki pri Adaro, o katerem je govorilo sporočilo št. 83, 21 mrtvih. Zaplenjen je bil tudi en oklepni KAHIRA, 3. septembra. Bgiptska uradna agencija javlja, da so bombniki RAF bombardirali kraje na Sardiniji ter Assab v Eritreji. ,Vsa letala so se vrnila. Borza. Cufriih, 3. sept. Beograd 10, Pariz 10.02J4 London 17.62, Newyork 4.39, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50. je izkazala zlasti neka poljska eskadrilja, ki je zasledovala na piko vzete sovražnike celo čez Kanal do Francije. Bombniki, ki so prispeli v notranjost, so pa naleteli na protiletalski ogenj in, ko so britanski lovci razpršili nemške lovce, so se vrnili ter napadli bombnike ter jih pregnali na jug. Ta nova taktika se je popolnoma obnesla. Značilno pa je, da obdajajo Nemci bombnike z vedno večjim številom lovcev. To je dokaz, da so jih morali zavarovati napram angleškim bojnim letalom. Včeraj sta se pojavili prvič 2 skupini nemških lovcev, ki so obdajali po 2 št-iri-motorna bombnika. V teku včerajšnjega dneva je bilo sestreljenih 42 nemških letal ter 13 lastnih, od česar se , je rešilo 7 pilotov. NOČNI NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 3. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo in ono za deželno varnost sta davi objavili, da je bilo nocojšnjo noč sovražno letalsko delovanje nad Anglijo sicer zelo močno, da pa je škoda lahka. Glavni nočni napad je veljal nekem« mestu v srednji Angliji. Povzročena škoda pa je majhna zaradi tega, ker Nota Sovjetski zvezi o Romuniji BUKAREŠTA, 3. sept. Ass. Press. Po sem dospelih informacijah bosta Nemčija in Italija izročili Sovjetski zvezi posebno noto, v kateri ji bosta uradno sporočili, da smatrata Romunijo za interesno sfero nemških gospodarskih interesov in da sta prevzeli garancije za nedotakljivost njenih meja in njenega ozemlja, iz česar sledi, da bi na vsako kršitev odgovorili z vojaškimi koraki. Nov 90vjetsko>nemški sporazum MOSKVA, 3. septembra. Tass. V Berlinu je bil 31. avgusta podpisan sporazum med Nemčijo in Sovjetsko zvezo o pravnih vprašanjih, ki so v zvezi z novo mejo med obema državama. Ta sporazum je bil sklenjen na podlagi pakta o prijateljstvu, sklenjenega dne 28. septembra 1939. Pogajanja so potekala v duhu prijateljstva in so bila uspešno zaključena. Sporazum sta podpisala v imenu Sovjetske zveze Aleksandrov in Leontijev, v imenu Nemčije pa von Seuken in Konrad. je le malo število bomb padlo na objekte, dočim je večina padla na odprto polje. — Nekaj bomb je padlo tudi na londonsko periferijo, nekaj več pa na 3 južnoan-gleška mesta. Dalje so doživela letalski napad mesta v jugovzhodni, jugozahodni, vzhodni, severovzhodni in severozahodni Angliji. V celoti je bila škoda nenavadno majhna. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 3. septembra. Reuter. Le« taisko ministrstvo je sinoči objavilo, “a so letala RAF bombardirala vojaške objekte od Emdena do Lombardije, t. j. na razdalji 1.700 milj, to v 4 državah: Nemčiji, Italiji, Holandski in Franciji. Tako je bil izvršen uspešen bombni napad na holandski letališči Yppenburg, ter Sebi-pool, na letalski tovarni v Monakovem, ki je imel včeraj svoj prvi bombni napad in ki je veljal zlasti Bayerisohe Motor-werke, nakar se je vnela nad bavarskim glavnim mestom letalska bitka, ki je trajala 80 minut, ter v Stutgartu, dalje na pristaniške naprave v Emdenu, Norder-neyu, zatem na Bitterfeld, Kassel, Hannover, Ludvngshafen, Leipzig, na tvor* nice lokomotiv v Stuttgartu, na Ham in Soost, na tovarne Fiat v Turinu, na Šesto S. Giavanni pri Milanu, na tvomice Magne to, na železniški most čez Pad pri Aleksandriji ter na podmomiško oporišče v Franciji Lorient. Vsa letala so se vrnila razven enega, ki je moralo zasilno pristati v Angliji. Napetost med AngKjo in Švico BERN, 3. sept. Stefani. Bombe, kateri so vrgla angleška letala na ozemlje obči" ne St. Gallen, kakor tudi nove kršitve su. verenosti švicarskega državnega ozemlji v pretekli noči s strani angleških letal izzivajo v vsej Švici veliko ogorčenje* »Berner Tagblatt« obtožuje Anglež^ da cinično kršijo nevtralnost Švice, »Neue »Zuricher Zeitung« pa zahteva od zveznega sveta, da seže po najenergičnejSft ukrepih proti Angliji. POGREB 2RTEV V BERLINU BERLIN, 3. sept. DNB. Danes bo v Berlinu pogreb 12 žrtev zadnjega letalskega napada. POGAJANJA MED GRKI IN TURKI LONDON, 3. sept. Reuter. Zatišje, ki je nastalo na južnem Balkanu, so porabili grški in turški državniki za določitev podrobnosti o medsebojni vzajemni pomoči. Mariborska napoved: Malo oblačno in stanovitno. Včeraj najvišja temperatura 23.2, danes najnižja 9.4. Danes opoldne 22.0. Smrtna nesreča pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji P t u j, 3. septembra. Včeraj dopoldne se je pripetila v Vitanjskem gozdu v bližini posestnika Fi-drišetka pri Sv. Lenart^ težka nesreča. Osemnajstletna Veronika Hus iz Vitan-skega vrba se je vračala domov z izposojenim kolesom iz trgovine Los pri Sv. Lenartu. Peljala je metlo, ki jo je držala počez. Nasproti je privozil tovorni avto, ki je peljal hlode iz Rutmancev na želez, postatjo v Moškanjoe. Avto je zadel v me- tlo. Dekle in kolo je potegnilo pod kolesa. Veronika se je še enkrat dvignila in oprijela mostu, nato pa se je zgrudila mirtva. , Popoldne je prispela na mesto nesreče komisija iz Ormoža. Ugotovila je, da je dekle podleglo poškodbam na glavi in na hrbtu. Veronika je bila edinka iz precej premožne in ugledne rodbine, ki jo težko pogreša. Pokopana je v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji. Gospodarsko sodelovanje jugoslavije in Nemčije Obisk Jugoslovanskih predstavnikov na dunajskem velesejmu — Dr. Frank: ..Nemčija hoče ohraniti na jugovzhodu mir.4' DUNAJ, 3. septembra. Na Dunaju se mudi že več dni trgovinski minister dr. Andres. Odprl je tudi jugoslovanski paviljon na dunajskem velesejmu. Imel pa je tudi več važnih razgovorov zgospodarskimi predstavniki Nemčije. Na Dunaj sta prispela tudi ban dr. Natlačen in minister Dušan Pantič. Najvažnejši razgovori dr. Andrcsa so potekali z dr. Funkum in dr. Clo-diusom. Obiskal ga je tudi pokrajinski vodja Baldur von Schirach. V zvezi s temi razgovori sta važni zlasti dve izjavi. Prvo je dal ob otvoritvi velesejma nemški gospodarski minister dr. Funk v daljšem govoru o vprašanjih nemškega gospodarstva. Posebno pozornost je posvetil odnosom do jugovzhodne Evrope. Trgovina, ki so je razvila v sedanji vojni med Nemčijo in jugovzhodno Evropo, ne bo ostala samo kratkotrajna vojna pojava. Razvoj bo prinesel vedno večjo gospodarsko prilagoditev Nemčije in južne Evrope. Interes Nemčije pri sedanji trgovini z južno Evropo je sam po sebi zadosten, da sc na jugovzhodu ohrani mir. Državi osišča bosta gfe-dali, da odstranita vse ovire miru ua tem področju. Dr. Andres n er odnosih Tagblatl' med pa je dal „Neues Wic-izjavo o gospodarskih Nemčijo in Jugoslavijo od leta 1931. Obširno je poudarjal vlogo Dunaja glede razvoja stikov Nemčije in jugovzhoda posebno pa Jugoslavije, ki jih je treba zgraditi na jasnem načrtu. Na dunajskem velesejmu naj bi se srečali jugoslovanski in nemški gospodarski predstavniki ter poiskali možnosti za izmenjavo blaga in prispevali k napredku obeli gospodarstev. Z ozirom na govor dr. Funka je poudaril, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati pri novi gradnji evropskega gospodarstva v prepričanju, da bodo tudi njeni interesi upoštevani. Danes ima dr. Andres predavanje na dunajskem radiu. Nomce Preskrba domačih pogonskih sredstev za motorje Zapleteni svetovni položaj je imel med -mnogimi drugimi posledicami tudi pomanjkanje bencina. Posebno velja to za države, ki so bile odvisne od uvoza. Postal, je pa tudi izredno drag in ima njegova nabava za posledico tudi močno pomanjkanje deviz. Zato je razumljivo, da se skušajo prizadete države v tem pogledu osamosvojiti in iščejo nadomestila doma. Še važnejša pa je domača preskrba za slučaj vojne. Brez pogonskih sredstev je danes armada paralizirana, nepremična in izročena na milost in neiuilost sovražni armadi. Pri nas imamo nekaj vrelcev nafte, vendar ne zadostujejo niti za najnujnejšo domačo uporabo. Področja nafte imamo , pri . Tuzli, v nekaterih krajih Dalmacije in Črne?,gore, predvsem pa v Podravini in Pomurju. Letos iščejo nafto posebno -■ v Prekmurju in izgleda, da so imeli ne-1 kaj uspehov. Tudi mi smo prisiljeni iskati primernih nadomestil po vzorcu nekaterih tujih držav. V ta namen je pri, ministrstvu gozdov in rudnikov ustanovljen poseben odbor za propagando dc--mačih pogonskih goriv, ki ima tri sek- cije: za trdo, tekoče in plinsko gorivo. Omenjeni odbor je tudi eden izmed posvetovalnih organov državne obrambe. Izdelal je tudi načrt posebne uredbe za pospeševanje uporabe domačih pogonskih goriv. Če bo sprejet, bomo kmalu tudi pri nas doživeli preobrat v motorizaciji. . Kako so rešile to vprašanje tuje države? Francija, ki je bila prej dobro preskrbljena z bencinom, je iskala nadomestila s pomočjo oglja strohnelih železniških pragov. Že sredi 1937. sr> imeli Francozi 4000 vozil na pogon z lesnim plinom. Nemčija je imela takrat 1.5 milijonov kg izdelanega sintetičnega bencina. Sedaj so njena domača pogonska sredstva še večja. Italija ima na plinski pogon vozila z nosilnostjo 1 milj. t m. Za nabavo takih vozil je dajala denarne premije in zmanjšala davek na njih za 30%. Kakšna nadomestila za bencin imamo pri nas? Vprašanje uporabljanja lesnega oglja v te svrhe je bilo popolnoma prepuščeno zasebni podjetnosti. Največ uspeha je bilo pri stabilnih motorjih, traktorjih, avtobusih in remorkeriih. Ze- meljski plin pridobivajo pri Tuzli, H5pi-ku,* Kutini in Veliki Gorici pri Zagrebu. Njegove zaloge cenijo na 5 milijard kur bikov, danes pa znaša potrošnja komaj 30 milijonov. Uporabljajo ga za razsvetljavo, kuhanje in kurjavo. Motornemu pogonu služi šele od 1936. Komprimirajo ga v Bujavici pri Lipiku. Bencin pridobivajo s hidracijo raznega slabšega premoga, posebno lignita, pa tudi s pomočjo sinteze plina in premoga. Ta način izkoriščanja pri nas še n: izr veden radi pomanjkanja sredstev za- investicije. Priobivanju tekočih goriv zelo dobre kvalitete služi tudi destilacija parafinskih skriljevcev. Ležišča so v vzhodni Srbiji in Dalmaciji. Na ta način bi mogli dobiti poleg goriva tudi 20% parafina, ki je med najdražjimi proizvodi nafte. Največ interesa vlada pri nas za 'lesni plin, za stabilne in premične motorje. Zanj se zanima tudi državna obramba. Poizkuse so naredili tudi z alkoholom. Dali so zelo dobre rezultate. Njihova uporaba bi imela važne posledice posebno za vinogradništvo in sad-jerejo. i Celje Kopinškova pot na Ojstrico otvorjena V nedeljo je bila ob veliki udeležbi pla nincev in Skalašev iz Celja, Maribora, ' Ljubljane, Jesenic, Trbovelj in Zagreba blagoslovljena in otvorjena nova Kopinškova pot na Ojstrico. Blagoslov je iz vrha Ojstrice izvršil župnik g. Lojze S un či e iz Frankolovega. Vsled hudega, ledenega vetra se maša ni mogla vršiti na Ojstrici, ampak je bila ob 'A 12. v Kocbekovem domu na Korošici. Pri blagoslovu in po maši je imel g, župnik lepa nagovora-. Po maši je bila formalna otvoritev nove poti. K slavnostnemu zborovanju se je zbralo v Kocbekovem domu okrog 130 planincev. Vodil je zbo-. rovanje načelnik Šav. podruž. SPD g. dr. Milko Hrašovec iz Celja. Imel je Vzpodbuden govor o ljubezni .do naših planin in o pomenu zares sijajne nove poti, ki je od stare za celo uro krajša. Pot nosi' ime »Kopinškova« pot po zna-1 nem planincu in plezalcu Andrinu Ko-piušku, ki je pot trasiral. Toplo zahvalo in pozdrave je izrekel Andrinu Kopinšku in njegovim sodelavcem gorskim vodni- kom bratoma Mi'hj in Petru. Plesniku in Ivanu Ošepu, ki so pot gradili. Pozdravil je tudi prisotne lastnike zemljišča, koder poteka nova pot, Klemenška, Robana in Nostrana, lastnika »Rogovilca«. Za pot so porabili 200 železnih klinov, 100 metrov železne vrvi, mnogo cementa itd. Zele^o za kline je dala brezplačno železarna Štore, skoval pa jih je lučki kovač Franc Zerovnik. Pot je stala okrog 20.000 din in je ponos SPD. Je sijajno izvedena in dostopna tudi vsakemu iieplanincu. Sledili so številni .pozdravi zastopnikov SPD podružnic, tako so čestitali in pozdravili za »Sljeme« &• dr. Banjanin iz Zagreba, ki je v svojem pozdravu podčrtal bratsko sodelovanje med SPD in hr-vatskimi planinskimi društvi, v imenu mariborske podružnice SPD in MZSP g. Ludvik Zorzitt, v imenu TK Skale Franc Farčnik, v imenu posavske podružnice SPD g. Ante Beg, v imenu osrednjega društva SPD g. dr. Stane Kmet. Tujsko prometno zvezo v Mariboru je zastopal g. dr. Milko Hrašovec. Prehrana prebivalstva Združenje trgovcev za rtiesto Celje opozarja vse članstvo na poziv mestnega poglavarstva v Celju, ki se glasi: Izredno važnega pomena je preskrba prebivalstva z nujniifli življenjskimi potrebščinami. Zato Vas prosim, da nujno naročite-svojemu članstvu, ki se peča s trgovanjem z življenjskimi potrebščinami da v okviru obstoječih zalog in danih možnosti za dopolnitev istih, porazdeljuje nujne življenjske potrebščine, zlasti moko, olje, mast, sladkor in riž svojim konsumentom v oni meri, kakršna je' običajna v normalnih razmerah in naj izvršuje nabave samo v onem okviru, ki lic presegajo normalne potrošnje konsu-menta. V današnjih težkih dneh bi namreč ne bilo pravično, da bi širši in gospodarsko šibkejši sloji trpeli pomanjkanje živil radi prekQmerne nabave istih premožnih konsumentov ign radi kopičenja blaga po premožnih konsumeritih na Škodo šibkih. , - Obenem pa .oporite svoje članstvo,, da je z ozirom na dolžila uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske, s kruhom vsako zadrževanje moke v namenu doseči morda višje cene, zelo strogo kaznivo dejanje s težkimi zakonitimi posledicami. Trgovce, ki prodajajo -moko, opozorite na določilo čl. 20 navedene uredbe in jih pozovite, da prijavijo brezpogojno v 3 dneh, ko stopi uredba v veljavo, oblastvu I. stopnje, t. j. mestnemu poglavarstvu v Celju — tržno nadzorstvo — vse svoje zaloge moke. Ustavitev prodaje moke je kazniva. c Ko je miril fante, .jo je izkupil. ‘20 tclni delavec Josip Ilrovat iz Teharja je v neki gostilni v Sl orali miril fante, ki so se prepirali. Dva (ylirvoa sta Ra /. nožen zabodla ^ trebuh in roko. Oddnli so ga v celjsko bolnišnico. e Službe božje na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bodo ob 8. v opatijski,, ob pol 9. v pravoslavni, ob 9. v evangeljski-ccrkvi, ob pol 10. pa v starokatoliški kapeli. c Otvoritev in blagoslovitev novega že-lezobetonskega inoslu čez Savinjo pri Na-zarjih je bila v-nedeljo. Most je. stal 1 milijon 500.000 din, dolg jc 61 metrov. Istočasno je bil olvor.jen tudi novi Tomičev most čez Dreto, otvorjena in prometu je bila izročena še nova cesta pod Gradom Vrbovcem. Pomembni slavnosti je prisostvovalo mnogo ljudi. c Pri smrtni nesreči v St. Rupertu v Sav. dol. se. je ponesrečil Rudolf ne Franc Gajšek in Jožefa ne Angela Brunšeki Fryi je bil doma fz 'Orlevasi, druga pa iz Kaplcvasi. c Tujski promet. V mesecu avgustu je obiskalo Celjo 1569 tujcev, od teli je bilo 1182 Jugoslovanov in 87 inozemcev. V juliju se je mudilo v Celju 1216 tujcev, lani avgusta pa 1299. c Razne nesreče. 19 letni mizarski pomočnik Ernest Germ iz Luč je stopil na rjav žrebelj, si poškodoval nogo in dobil zaslrupljenje krvi. — 19 letnemu pos. sinu Milanu Laporniku iz Doblešč pri Pilštanju je padla deska na nogo in mu jo zlomila. — 27 letnega delavca Ivana Lihlcne-garja iz Ljubna je udarila iia splavu deska ia mu zlomila nogo..r- 7 letni sin pos. Alojz; Tcršek iz TIarja pri Laškem jc padel 7 metrov globoko ’s‘kozolca in si zlomil roko. —■ Obiralka hmelja, Katarina Kovač iz Desiniča je v Levcu bežala pred tremi nasilnimi moškimi na hlev, od koder jo padla 5 metrov globoko in dobila hude poškodbe po hrbtu in nogah. — 27 letni fotografski pomočnik Jurij Jurančič iz Ho gaške Slatine je padel po nekem pobočju nad Logarsko dolino in dobil težke poškodbe po glavi in rokah. — ;15 letni trgovski sluga Leopold Funkcij iz Lave je padel s kolesa in si zlomil nogo. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Ljubljana SLAVNOSTNA AKADEMIJA VOJNIH DOBROVOLJCEV V okviru odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. in proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. priredi okrajna org. vojnih dobrovoljcev v Ljubljani na predvečer t. j. 5. t. m., ob pol 21. slavnostno akademijo v ljubljanski Operi ■/, izbranim, umetniškim sporedom. Vstopnice po znižanih, ljudskih cenah se bodo dobile pri blagajni v Operi od 3. sept. naprej. a Na kraljev rojstni dan, ki bo združen z odkritjem spomenika kralju Aleksandru, liodo v ljubljanskih cerkvah slovesne služijo božje in sicer v stolnici in v evangeljski cerkvi ob 9. uri, v pravoslavni cerkvi in v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti pa ob pol 9. V banski palači bo od 11.30 dalje sprejemal ban poklonitve in čestitke. a Za prehrano množice gostov, ki pridejo v Ljubljano na slavnost odkritja kraljevega spomenika, je poskrbljeno, da ne bo kakih nevšečnosti. Združenje gostilniških podjetij jc opozorilo vse ljubljanske gostilne, naj sc pripravijo na naval gostov, in jih obenem pozvalo ,naj držijo normalne cene z ozivom na patriotični značaj le slavnosti ,katere se bodo udeležili vsi sip j i našega naroda. Pripravljalni odbor je sporočil gostinskim obralom, da je doslej prijavljenih že 12.000 udeležencev. a Fotografsko snimanje odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zcdinitelju v Ljubljani 6. sept. bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja. Dovoljenje in fotografska izkaznica s? še. lahko dobi v lorek, 3. t. m. od 10. d« 18. ure v pisarni delovnega odbora za odkritje spomenika ..Zvezda' Kongresni Ir?* šl. l/II. IZVOZ KONJ Včeraj je stopil v veljavo predpis, da smejo v bodoče izvažati konje samo one organizacije, ki jih za to določijo posame zne banske oblasti. V vsaki banovini bo dobila to dovoljenje le po ena organizacija, njena koncesija pa se bo raztezala preko področja dotične banovine. PfUf p Preskrbite si vozovnico! Za odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedini-lelju v Ljubljani bo četrlinska vožnja. Zato si preskrbite čimprej vozovnice pri „Pulniku‘!> v Ptuju, da sc izognete navalu na postajni Magajni. p Akademski klub gradbenih tehnikov ljubljanske univerze si je po sprejemu, kateremu so prisostvovali predstavniki civilnih in cerkvenih - oblasti ter raznih društev ogledal muzej, minoritski samostan, Grad, regulacijsko delo na Dravi in končno Ptujsko goro, ki predstavlja del Haloz . p Daviea se spet (»javlja. V Slov. gor. SP .je pričela širiti davica.' V ptujski bolnišnici so bili včeraj trijp sprejemi za davico: dva iz Sv. Andraža v Slov. gorili eden iz Polenšaka. p Nesreči. Ko jc 6 letna pastirica Kmetec Jerica iz Cirkovc šla zavrnit kravo s pešpoti, 'se je razposajeno povzpela na kravo, da jo zajaha. Krava se je vznemirila in jo stresla raz sebe. Medtem jc pridrvel neki kolesar in jo povozil čez glavo. — Hoje, 33letni viničar iz Podgrada pri Ljutomeru sc jc vračal z dela v trdi lemi in je zdrsnil v neko globoko grabo, kjer je obležal z zlomljeno nogo. Oba so oddali v ptujsko bolnišnico. # p Najdeno kolo. Na Ljutomerski cesti so našli pri trgovini Rosenfeld kolo z ev. št. 163316. Pozabljivi lastnik si ga naj izvoli vzeli na policiji. o Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda prosi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L, 6. septembra. Zbirališče ob 8.30 pred vodstveno pisarno Beethovnova -i ul. šl. 2., odkoder bodo člani odkorakali I na prostor, ki ga bodo reditelji določili- O draginjskih dokladah državnih uslužbencev V uredbi o budžetskih dvanajstinah in o naknadnih in izrednih kreditih k bud-žetskim dvanajstinam, so bili predvideni povečani osebni izdatki pri vrhovni državni upravi in vseh ministrstvih, pa tudi povečani izdatki za penzije in invalidske podpore. Minister financ je v svoji izjavi o budžetskih dvanajstinah izjavil, da so ta povišanja izdatkov predvsem v zvezi z draginjskimi dokladami državnim uslužbencem. S to uredbo,, ki zvišuje prejemke aktivnih državnih uslužbencev od V. položajne skupine navzgor in upokojencev je vlada s svoje strani odpravila pereč problem položaja državnih uslužbencev. Postavlja se pa vprašanje, ali jc s tein dodatkom res rešen ta problem, vsaj kolikor se tiče vprašanja plač v sorazmerju z zvišanjem cen. V zvezi z odgovorom na to vprašanje moramo ugotoviti, da so cene v zadnjih mesecih rapidno rastle. Državna podjetja (železnice, rečna plovba, pošta, telegraf in telefon, monopolska podjetja, rudniki Jugočelik itd.) so zvišala tarife, takse in cene, s čimer so se precej zvišali državni dohodki, plače drž. uslužbencev pa so ostale iste. To razliko med povečanjem dohodkov in nivojem plač drž. uslužben- cev, oz. točno povedano, oni odstotek posvečanja drž. dohodkov, ki bi moral biti uporabljen za povišanje plač, pa je lahko porabila drž. blagajna za druge svrhe. Od 1. septembra 1939 do 1. septembra 1940 bo znašalo povečanje drž. dohodkov proti istemu razdobju 1938-39 najmanj za 2 milijardi, od česar bi moralo, če bi se držali istega 'sorazmerja kot pri prejšnjih • budžefih, biti okoli 900 milijonov porabljeno za povečanje plač. Teh 900 milijonov pa drž. uslužbenci niso dobili, ampak so bili porabljeni za- druge nujne svrhe. Seveda je postal radi tega položaj drž. uslužbencev, posebno nižjih, obupen. Vse energičneje so začeli zahtevati zvišanje plač. Sedaj ,ko jim je vlada zvišala prejemke, znaša to zvišanje le nekaj odstotkov. Saj je največja povlšici in to uradnikom 9. in 10. položajne grupe v krajih I. razreda draginje, t. j. v Be-r ogradu, Zagrebu in Ljubljani, 200 din, v krajih II. razreda draginje 160 din, a v krajih III. razreda draginje 100 din. Takih uradnikov, ki prejemajo v vsakem draginjskem razredu največji dodatek, je le 20.000, a povprečno niti njim niso prejemki zvišani za 10°/n. Zvaničnikom, slu-žiteljem, kontraktualnim honorarnim uslužbencem in dnevničarjem, ki jih je preko 70.000, pa sc prejemki niso zviša- li niti za 7°/o. Povprečno lahko računamo, da so se prejemki vseh drž. uslužbencev, ki jim pripada po uredbi izredni dodatek, zvišali za ca 8n/o. A za koLiko so sc podražile od 1939 pa do avgusta 1940 življenjske potrebe? Na temelju podatkov Narodne banke, da so se cene na veliko povprečno zvišale od julija 1939 do julija 1940 za 39.5%, a cene na malo v Beogradu, kjer je kontrola največja, za več kot 30°/o, v i tem razdobju lahko mirno predpostavimo, da so cene tudi za razdobje avgust 1939 — avgust 1940 skočile najmanj za toliko. Državni, uslužbenci bodo dobili 1. septembra 8°/o-ni dodatek, a cene na malo bodo povprečno v tem času za preko 30°/n višje. Toda niti tako se točno ne označuje stanje, kajti cene na malo se niso za vse predmete enako zvišale.' Na pr. cene na malo za oblačila so se zvišale v Beogradu za 57°/o. Zato je mnogo točneje, če ugotovimo, da so bili po enem letu zvišani dohodki uslužbencem za 8°/o, dočim so se cene življenjskih potreb v tem času zvišale za okrog 40ft/c. Edino izjemo tvori dodatek pri prejemkih za otroke, ki znaša 50 din, dočim jc doslej 150. Seveda tudi to zvišanje še ne dosega podražitve. Maribor Tekstilna industrija in surovine V Evropi jc več tisoč tekstilnih tvor-nic, v katerih je zaposlenih več milijonov delavcev. Vse države so si sve-ste, kako velik gospodarski pomen pripada tej industriji. Jugoslavija potrebuje po ca. 3 kg bombaža na prebivalca, kar da pri 15 milijonih prebivalcev letno 45 milijonov kg tekstilnih proizvodov. Ce uvozimo te tekstilne proizvode v obliki bombaža, bo treba plačati po 15 din za kg v tujino. Ce pa uvozimo tekstilne proizvode kot gotovo blago, moramo plačati po 50 din za kg v tujino, kar znači, da bi morala Jugoslavija nakazati letno ca. 1.5 milijarde dinarjev več v tujino, če uvozi vse tekstilne proizvode kot gotovo blago, kakor bi morala nakazati, če se izdela to blago v tuzemstvu. Ta visoka vsota bi vsekakor neugodno uplivala na našo trgovinsko in plačilno bilanco. Evropa je žal siromašna na surovinah za tekstilno industrijo. Vse evropske države morajo te surovine uvažati. Avtarkična stremljenja nekaterih držav so sicer dosegla, da je bilo ustvarjenih nekaj novih tekstilnih surovin, da bi te države ne bile po- vsem navezane na uvoz, niso pa dosegle popolne neodvisnosti od tujine in te najbrž tudi nihče ni hotel doseči. Evropa ima dovolj tvorniških izdelkov, ki se tukaj proizvajajo pod ugodnejšimi pogoji kakor v drugih delih sVeta, in zato tudi dovolj dobrin, da jih zamenja za potrebne surovine. Zaradi vojne je nastopilo pomanjkanje surovin v vseh evropskih državah, ne glede na to da li so države velike ali male, ali so bogate ali siromašne. V vseh evropskih državah je tekstilna industrija primorana skrajševali delavni čas in samo po sebi se razume, da Jugoslavija ne more delati izjeme. Jugoslavija se razlikuje pri tem od drugih držav le tako, da se pri nas krivda za to pomanjkanje pripisuje tekstilni industriji, dočim drugod uvidevajo, da pri sedanji blokadi ni mogoče nabaviti tekstilni industriji potrebne surovine. Zaradi pomanjkanja surovin in vsled tega skrajšanega delovnega časa trpi tako vsaka posamezna tekstilna tvor-nica kakor tudi delavslvo. Naša tvor-nica podpira delavce, posebno tiste, ki imajo družine (otroke). Prepriča- ni smo, da podpirajo tudi druge industrije na sličen način svoje delavce, kajti vsako tekstilno podjetje stremi za lem, da si ohrani stalež delavstva, ki se je v teku let priučilo in iz-vežbalo v delu. Višina podpor bi se laže določila, ako bi bilo znano, kako dolgo bo skrajšano delo še trajalo. Ker pa to ni znano, se je treba truditi, da se izhaja čim najdalje mogoče s sredstvi, kolikor jih je pri rokah. Cesto čitamo mnenje, da se tekstilna industrija pri nas ne nahaja v rokah, ki bi bile za to poklicane. Ta kritika jc v obliki, v kateri se je izvajala, mogla imeti samo to posledico, da se podkopuje ugled lastnikom. Mislimo pa, da bi bilo pravilnejše, da bi se izvajala kritika na tistih, ki so po mnenju kritikov poklicani ustanoviti tekstilne tvornice, tega pa vkljub vsemu do sedaj še niso storili. Tekstilna industrija v naši državi je še mnogo premala, izvoz gotovih izdelkov in ostro tekmovanje je, kakor povsod, tudi tu v splošnem interesu. J. Hutter in drug. Mariborsko sokolstvo na kraljev rojstni dan Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev poziva vse članstvo sokolskih društev Maribor-matica in Maribora IM, da se zbere 1.) 5. sept. ob 5. zjutraj pred Nar. domom polnoštevilno m prisostvuje odhodu naše štafete ,kibo odnesla v Beograd vdanostne pozdrave m čestitke k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja. Zbor za člane društvenih uprav je v kroju, ostalega članstva v civilu z znakom. 2.) Pripadniki ostalih sokolskih edinSc, t. j. Maribor I., Pobrežje, Studenci in Tezno naj se ravnajo ta dan po navodilu svojih edinic. 3.) 6. sept. je ob 11. v Sokolskem domu svečana seja in slovesnost proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja za vse mariborske edinlce skupaj. Sokolska in narodna dolžnost vsa kega pripadnika je, da prisostvuje proslavi. Staroste, podstaroste, načelniki, podnačelnid, načelnice ter podnačelnice in prosvetarjd v kroju, ostalo članstvo ter deca in naraščaj v civifa z znakom, 4.) ono članstvo, ki se udeleži odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Zedini-telja v Ljubljani, pa naj se ravna po navodilih ljubljanske Sokolske župe. Uvoz turškega bombaža se bo pričel Devizno ravnateljstvo Narodne banke je dalo uvoznikom turškega bombaža na razpolago 1.2 milijona dolarjev v svobodnih devizah za plačilo bombaža. Zato je pričakovati, da^ se bo uvoz bombaža iz Turčije pričel že ta mesec, kar bo sedanjo tekstilno krizo v znatni meri ubla- žilo. Tudi pogajanja za dobavo ruskega bombaža ugodno potekajo in je pričakovati, da bo naša delegacija v Moskvi uspela ter sklenila potrebne zaključke za irešitev nevzdržnega položaja, v katerega je prišla naša tekstilna industrija zaradi pomanjkanja surovin. Podpolkovnik g. Cvirn-70letnlk Jutri praznuje upokojeni podpolkovnik g. Franjo Cvirn v Mariboru v krogu svoiie rodbine 70 letnico življenja. Precejšnja peza let mu še ni upognila hrbta, še vedno čil in mladostno razpoložen se udejstvuje v narodnoobrambnem delu, pri katerem je vojaško vztrajen, neizprosen m nenadomestljiv narodni delavec. Slavljenec je bil po prevratu prvi poveljnik mesta Maribora. Na odgovornem položaju je uporabljal bogate izkušnje, ki si jih je pridobil kot komandant Doberdoba. V vrstah Zveze Maistrovih borcev je vedno med prvimi, njegovi nasveti so nasveti odličnega vojaka in velikega Iju-bitelira slovenske zemlje. Jesen svojega življenja g. podpolkovnik ne preživlja v zasluženem miru, marveč jo še vedno izrablja v korist skupnosti in bratstva. Zato smo prepričani, da njegova 70 letnica ni mejnik v narodnoobrambnem delu, marveč le kratek oddih po napornem in požrtvovalnem delu. ŠAHISTI DREVI IVA PLAN! Nocoj ob 20. bo v lovski sobi hotela „Orel“ šahovska simultanka beograjskega mojstra g. Ivana Lešnika. Na simultanki lahko sodelujejo vsi šahisti, čeprav niso organizirani« Šahovnice prinesite s seboj! Prijavnina je 5 din za igralca, CENE MESA V MARIBORU Govedina 12—14 din, teletina 14—16, .■»vinjsko meso s fcostmi 16—18, svinjsko meso izluščeno 18—20, riba 20—22, salo 20, slanina 18—20, pljuča s srcem 10, jetra 12, rebroa 16—17, glava z jezikom 10—12, ledvice komad 2—3, noge komad 2—3 din. SOMEŠČANI! V petek dne’ 0. septembra slavimo rojstni dan Nj. Vej. kralja Petra II. Ne glede na to, da je ta dan zapovedan državni praznik, pokažimo, da jc tudi v naših srcih praznik! Zato vabim vse someščane, da v znak svoje udanosli napram našemu kralju okrase svoje hiše z zastavami ter sc udeleže cerkvenih slavnosti. — Župan dr. Juvan, ir.• : 4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, * Okrožni urad za zavarovanja delavcev v Ljubljani opozarja delodajalec, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo,. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! — Za varovanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! — To opozorilo - jc smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. * Trgovsko učilišče „Christofov Zapestne ure m Pri slovesu generala Goluboviča sc je sinoči zbral na kolodvora, častniški zbor s poveljnikom piesta generalom Paracem na čelu, nadalje so prisostvovali mestni župan dr .Juvan, okrajni načelnik dr. ŠiSka, zastopniki oblasti in društev. V slovo je igrala tudi vojaška godba, število prijateljev in znancev, ki so se zbrali k slovesu, je pokazalo, kako priljubljen je bil upokojeni general g. Golubovič med nami. m Stavbena zadruga ,?Naš dom" ima drevi ob 20. pri Povodruku svoj običajni sestanek. Vabimo k udeležbi vse članstvo in tudi druge interesente. m Trgovine na rojslnt dan Nj, Vel. kralja 6 -t. m. morajo biti ves dan zaprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.^ m Razstava karikatur Remigija Bratuža bo odprta v nedeljo, 8. t. m. dopoldne v Beli dvorani Sokolskega doma. Razstavljenih bo nad 100 izredno posrečenih karikatur mariborskih osebnosti. Ogled razstave bo vsak dan od 9. do 19. m Udeležence II. zborovanja slov. zgodovinarjev opozarjamo, da bo 7. sept.:, ob Ejl 10. čakal na postaji Sv. Lovrenc na rav. polju prtljažni voz za Ptujsko goro. m Starokatoliška cerkev. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja 6. 11 m. bo v dvorani Narodnega doma slovesna služba božja ob ®. Vsi vabljeni k čim častnejši udeležbi. m S policije. Od predstojništva mestne policije v Mariboru je premeščena v Ljubljano upravno-pisamiška uradnica Vidmar Ivanka. Razveljavljen je odlok banske uprave, s katerim je bil Lavoslav Pipuš, upravno-pisamiški uradnik pri predstojni-šlvu mestne policije v Mariboru premeščen k upravi policije v Ljubljani. m Dober zaslužek dobijo fantje v starosti od 11. leta naprej. Vprašati na teniških igriščih ISSK Maribora v Čopovi ulici, m Iz goreče hiše so se v zadnjem hipu rešili stanovalci posestnice Marije Horva-tove v Slivnici pri Mariboru. Požar je napravil okoli 20.000 din škode. m Pekarne na državni praznik v petek, 6. t. m. ne obratujejo in bodo tudi prodajalne kruha ves dan zaprte. Pekovski - 1 2 An/iinr«lirA .trt /I■ Htrt bogata izbira nizke cene M. Jfgar/av sfn. Qosposlea utica 15 ■T VV » mvVf TgftV1T TTTTT T T m Pregled sadja za izvoz bo po odloku kmetijskega ministra med drugimi tudi na postajah Maribor in Gornja Radgona. Pristojne ogledne in kontrolne postaje bodo določile za pregled sadja slrokovnjake-fito-palologe iz osebja postaj. m v poročilu o svečani blagoslovitvi stavbe Nabavljalne zadruge železničarjev v Mariboru je pomoloma izostalo ime šefa IV. sekcije višjega svetnika g. inž. Hin-terlechnerja ,ki se je tudi udeležil slovesnosti. * „Jadran-Nauos“. Jutri ob 8. zvečer v društvenih prostorih članski sestanek v zvezi s proslavo kraljevega rojstnega dne. Odbor. * Poverjeništvo Udruženja Jug. glasbenih avtorjev se jc preselilo iz dosedanjih prostorov v Kopališko ul. 11. (Glasb. Matica). učni zavod“ Ljubljana, Domobranska c. 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (Rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospektil Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. * POZOR! Specialno temno Laško pivo po isti ceni kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske privovarne d. d., Laškos hotel „Orel“, Maribor. m Nočna lekarniška služba: od 31. avgusta do vključno 6. sept. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, teL 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, teL 25-32. kino................ * Grajsld kino. Samo do vključno srede izboren francoski film ,,Prelom strasti** Od četrtka dalje „Ljudje iz varieteja". * Kino Union. Do vključno torka »Kralj pustolovcev" velefilm iz davnih viteških časov z Ronald Colmauom v gl. vlogi« • Esplanade kino. Danes zadnjič nemš film „Guveraer“. Od srede največji češki film ..Hajduk Janošik“, Državna razr. loterija DIN 100.000.— 4831 DIN 80.000.— 93385 DIN 60.000.— 38369 DIN 24.000.— 45604 77905 DIN 20.000.— 19407 49851 74010 89078 DIN 16.000.— 81929 DIN 12.000.— 75743 83733 DIN 10.000,— 5534 8193 9802 47767 57280 60312 60997, 77813 86758 95767 DIN 8.000.— 26218 27430 41608 43688 47234 48286 49798 90431 DIN 6.000,— 1227 3646 29757 42502 49585 52387 55528 58398 60832 69205 74348 80427 80980 844011 86598 87570 91889 93851 DIN 5.000.— 3478 5296 9153 16281 25546 26122 4214T 42551 47189 47324 50493 53982 75883 88445 88484 91729 98699 DIN 4.000.— 2207 7504 22308 23893 31464 46560 5252! 53443 57988 61114 61315 61714 61876 66039 67925 71873 77701 79894 85777 86994 88896 94532 97699 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maritob Gosposka »lica 25 (teL 20-97) Pri nas kupljene srečke so zadele dobitke štev. 26218 8000 db, štev. 42502 6000 din. ..Večernikov" športni nagradni natečaj SAMO ENA NAPOVED ŽELEZNIČARJEVEGA PORAZA, SAMO EDEN PRAVILNO NAPOVEDAN REZULT AT ZA LJUBLJANSKO TEKMO mojstri opozarjajo občinstvo, da si že .. . ,, . . T . ... prejšnji dan nabavijo potrebno količino Kranj 157.1 (4 za rerras), Ljubi jan; kruhu in pcciva za praznik, 1 ribor 109:33 (20 za remis), Ofeifi V okviru športnega nagradnega natečaja za tekmovanje v ‘slovenski nogometni ligi je (prejeto naše športno uredništvo 165 prognoz rezultatov tekem v prvem kolu, izmed katerih so bile tri izločene, ker niso odgovarjale določilom v razpisu. Tekmovanja so se udeležili naši čitatelji iz -vseh delov Slovenije. Ker smo objavili razpis tekmovanja tik pred samim pričetkom prvenstvene sezone, je pričakovati, da se bo število sodelujočih še znatno povišalo. Tudi značaj tekmovanja jo takšen, da lahko vsak udeleženec, čeprav je več kol zamudil, dobi iz-glede na prvo nagrado, ako bo imel srečo v ugibanju rezultatov. Že nedeljske p rogoze so z marsikatere strani zanimive. Pri tekmi Žefeziričar-Kranj so se vrezadi skoro vsi natečajniki. 157 jih je napovedalo zmago Železničarja, 4 remis, in le eden je predvideval zmago Kranja. Bil je to klobasičarski pomočnik Lašič Franc iz Maribora, Je-rovškova 19, ki je tipal na rezultat 3:2 (2:1) za Kranj. Ravno talko je samo eden tekmovalec pravilno zadel rad tekme Ljuibljana-Maribor, to rešitev je poslal Vodopija Živko iz Celja, Kralja Petra c. 45. Z ra vibi rezultat ostalih dveh tekem .jo zadelo precej tekmovalcev. Stave na posamezne klube v okviru natečaja izglodajo tako-le: Železničar -Kranj 157:1 (4 za rernis), Ljubljana - Ma- AmSr ter 59:75 (28 za rernis), Bratstvo Mars 144:6 (12 za remis). Podrobnejši izid tekmovanja po točkah bomo Objavili v sobotni številki. Vsak tekmovalec zase si je itak lahko že izračunal. Nedeljski spored v Hgi V nedeljo se bodo odigrale tekme: v Mariboru Maribor-Kranj, v Trbovljah A mater-Ljubljana, v Ljubljani Mars-Žetež ničar, v Jesenicah Bratstvo-Oflmp. Naš nagradni natečaj se nadaljuje do konca jesenskega detla prvenstva, ko bomo vsakemu sode>ujočemu seštevali točke. Za točno zadeti rezultat dobi dve točki, za pravilno predviden izid (zmaga, remis, poraz) z netočnim rezultatom 1 točko, za napačno napoved 0 točk. Danes objavljamo kupon za prognoze rezultatov v tekmovaniju 2. kola, shranite ga ter oddajte svoje prognoze najkasneje do sobote ob 18. v nabiralnik Mariborske tiskarne, Kopališka 6, aU pošljite do istega časa po pošti Tekmovalcem izven Maribora priznavamo tudi one rešitve, ki jih bomo prejeli V ponedeljek zjutraj z žigom od sobote. Kupon bomo odslej vedno objavljali le v torek. KUPON ZA ŠPORTNO NAGRADNO TEKMOVANJE »VEČERNIK« DNE 3. SEPTEMBRA 1940 Zammiva&tB Lepotica, ki je radi nosa obsedela z »dolgim nosom' Kako se v življenju maščuje nieemumost V Milanu se je nedavno odigral dogodek, ki je povzročil, da se niesto smeje neki lepotici, ki je zaradi nosa obsedela med dvema stoloma. Milanska lepotica' Marija je bila zaročena s postavnim in bogatim mladeničem Paolom. Bila sta srečna zaročenca, oba sta bila lepa,'on pa je bil zelo bogat. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je popolnoma. preusmerilo dekletovo usodo. Nekega dne je Paolo padel z motocikla ter si razbil nos. Marija je čutila, da njena ljubezen ni tako velika, da b; moigla mirno preko te nesreče svojega zaročenca. Zato mu je izjavila, da je imel čisto drugačen nos, ko ga je spoznala in ko se je odločila, da postane njegova žena. Nikakor pa ne želi, da bi postala žena moža s tako komičnim nosom. Paolo je sam moral priznati, da nje- gov nos ne izgloda najlepše, vendar pa je pričakoval, da to ne bo odvrnilo njegove zaročenke. Bil je prepričan, da ga bo tolažila zaradi nesreče, ne pa da ga bo tako nesramno zapustila zaradi pokvarjenega nosa. Bil pa je pameten mladenič ter se je tolažil s tem, da ni mnogo izgubil s tem, če ga zapušča zaročenka, ki vrednost moža ocenjuje — po nesu. Zaroka je. bila. razveljavljena in Paolo je tožil zaročenko za denarno odškodnino. V tožbi je navajal, da mu je bivša zaročenka mnogo moralno in materialno škodovala, ker je razdrla zaroko, ker mu nihče ne bo verjel, da je bila temu kriva samo njegova, zunanjost. Marija je morala pred sodnike. Res je prišla, seveda zelo užaljena zaradi takšnega postopanja svojega bivšega zaročenca. Ko pa ga je v sodni dvorani za- gledala, je skoraj okamenela zaradi presenečenja. Paolo je bil spet lep mladenič kakor pred prometno nesrečo. Imel jo celo mnogo lepši nos, kakor pa prej. To je seveda razumljivo, ker je imel prej nos, kakršnega mu je dala priroda, sedaj pa ima takšnega, kakršnega si je izbral po nasvetu slavnega kirurga, ki je na njegovem obrazu izvršil plastično operacijo. Ko je milanska lepotica videla Paola, se mu je kar pred sodnikom skušala spet približati in mu je celo predlagala, da se kar na mestu ponovno zaročita. Tedaj pa je mladenič oholo dvignil svoj lepi nos in odklonil njeno ponudbo rekoč, da se nos lahko vedno nadknadi, težje pa je dobiti drugega bogatega zaročenca. Nato se je lepi Paolo obrnil k sodnikom in izjavil, da umakne tožbo, ter pustil lepotico sredi dvorane z — dolgim nosom. »Stene imajo ušesa" Pogosto čujemo frazo, da imajo »sten;/ ušesa«. Ta fraza se je pojavila'v literaturi začetkom 16. stoletja po zaslugi francoske kraljice Katarine Medici. Ta slavohlepna in brezobzirna žena je prinesla na francoski dvor v Louvrej tudi 'neko napravo, ki jc bila takrat že zn-mn iv renesančnih dvorcih tedanje Italije. Bilo je to tako zvano »Dioijizijevo uhona-! prava, ki je bila vdelana v stene in je ! omogočijo poslušanje vsega, kar se je j dogajalo v sosednji sobi. Bil je to neke j vrste hišni telefon. Ker so dvorjaniki kmalu lahko ugotovili, da je njihova kraljica takoi o vsem poučena, kar se je dogajalo v ostalih prostorih na gradu, se je razširila vest, da sporočajo stene kraljici vse tajnosti dvora. Od tod tudi fraza »stene imajo ušesa«. Korale na Jadranu Na našem Jadranu, v bližini Šibenika, žive korale, ki ne zaostajajo po svoji plemenitosti daleč ali pa prav nič za tujimi. Na dnu Jadrana žive korale (Kotalium rubrum), ki s svojo rdečo barvo lahko tekmujejo tudi s-slovečimi japonskimi koralami. Kilogram najfinejših koral stane pri nas do 1500 din. Povprečna cena za navadne pa stane po 150—250 din. Korale grade večje ali manjše čeri skoraj pc vseh plitvejših zalivih Sredozemskega morja v globini od 80 do 200 m. Najdejo se pa tudi 900 m globoko. Lov na korale je precej naporen in posebno pri nas lovcem ne prinaša bog ve kakih koristi. Lovijo jih s pomočjo težkega križa iz velikih lesenih hlodov, zamotanih z vrvmi in starimi mrežami. Ta križ vlečejo po dnu in za njega se zadrgnejo vejice koral. Jadranske korale se dajo izredno lepo izbrusiti. Naše korale so pošiljali v italijanske brusilnice v Livorno, Genovo in Neapelj. Na otoku Zlarinu pri Šibeniku obstaja posebna zadruga lovce/ na korale. DOKUMENT O BEHRINGOVI EKSPEDICIJI V Leningradu so našli dokument o Behringovi ekspediciji na severni tečaj iz 1. 1741. To je poročilo nemškega oficirja Waxela, pisano v nemščini. V poročilu, ki predstavlja pravo redkost, se nahajajo zm.Čilne podrobnosti o tedanjih prilikah na severnem tečaju. Dragoceni rokopis preVajajo v ruščino in bo kmalu objavljen. Prshod čez zasilni most pri La Roche-Posaj Tatinski hitrostni rekord v Zagrebu Zagreb je včeraj doživel svojevrstno žeparsko senzacijo, žrtev je bila operna pevka. ga. Elza Karlovac, ki se je na poti iz Splita na Dunaj zaustavila mimogrede tudi v Zagrebu. Kovčeg je pustila v kolodvorski garderobi ter se odpeljala s tiamvajem v mesto. Stopivši iz tramvaja je opazila, da je njena ročna torbica raz- SAMEGA SEBE USTRELIL NA LOVU Na lovu je ubil samega sebe mlad kmet Matija Standeman iz St. GUldena. Debela veja, v katero je ustrelil, je strel odbila in je zadel kmeta v prsi', tako da je bil na mestu mrtev. trgana. Ko jo je pre!ska!a, je ugotovila, da manjka denarnica in garderobna številka z njo vred. Poizvedovala f., če stvari niso našli v tramvaiu. Ko je. prejela negativen odgovor, se ;e napotila na kolodvor, da bi sporoma garderoberjem, naj nikomur ne izdajo kovčka. Toda bilo je že prepozno. Tat je kovčeg odnesel in vse njeno jadikovanje je bilo prepozno. V kovčegu so se nahajale razne gledališke obleke, dokumenti, partiture In nakit, med drugim dragocena biserna ogrlica. Skupno je bilo v kovčegu vrednosti za 20.000 din. Policijsko poizvedovanje je ostalo za enkrat brez uspeha. VPISOVANJE NA UNIVERZI r'? MOSKVI Na univerzi v Moskvi vfčijo zadnje priprave za začetek novega šolskega leta. število slušateljev se je letos dvignilo za 1121. Med njimi je zastopanih 20 raznih narodnosti. Letos ima univerza sedem fakultet, enajst znanstvenih institutov, pet in sedemdeset kateder, dva observatorija, botaničen vrt in tri muzeje. Učno osebje šteje 176 profesorjev, 21R izrednih profesorjev in preko 40 akademikov. »NOGA BELEGA ČLOVEKA« Znana je izredna trdoživost plevela Semena takih rastlin uporabljajo najrazličnejše prilike, da se lahko razmnože ter pridejo do ugodnih tal. Mnogo ga raznosijo ptice, živali in zlasti veter.'Pa tudS človek često pri tem sodeluje. Tako se raznašali seme trpotca belci s svojini' čevlji. Indijanci so to opazili in trpotec nazvali »noga belega človeka«. Kdo Je bogatejši? Nekateri poznavalci so dognali, da Henry Ford, ki ga smatrajo danes za enega izmed najbogalcjšili ljudi še vedno ne nosi rekorda za ves čas, odkar teptamo ljudje svojo zemeljsko mater. Pravijo, da je bil namreč asirski kralj Asurba-nipal, ki je vladal v 7. stol. pred našim štetjem, pet in sedemdeset krat bogatejši od njega in bi njegovo premoženje danes znašalo blizu 100 milijard dolarjev. Prosluli K rez pa da je bil proti Asircu pravi siromak. Nam navadnim zemljanom se seveda ni treba preveč prepirali radi tega, kdo nosi ,,rekord“. Po našem mnenju ga ima ludi Henry Ford. Kokoš, ki znese dnevno po dvoje jajc, ima bosanski trgovec Miladin Zekovič. Prvo jajce je normalne velikosti, a dru* go je redno malo manjše.' Sorgiusz Pjasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 19 Roman iz tihotapskega življenja na blvii poljsko-ruski meji Čakala sva, da se Hrobar vrne. —. Odlično je to napravil, — sem šepeta jc dejal Krisi. — To ti je stara firma. .Saj vendar vem, koga je treba vzeti s seboj. Takih kot je Hrobar, je malo na meji! . Hrobar je prisopihal. — Pol kilometra sem j ib poganjal... Morda tik do meje... Jaz pokrajine ne poznam... Nato sem tiho izginil... Do Moskve, bodo šli, ker si mislijo, da grem za njimi... Vrnili smo se v skrivališče. Na podstrešju smo jeli pregledovati zaplenjene reči. Tri repetirke, dva samokresa, pet svetilk in precej nabojev. Mirno tega nekaj denarnic. Krisa jih je pregledal. V tijiilr je bilo precej denarja; poljskega, ruskega, dolarji in šterlmgi. Listin pa nobenih... — Veš kaj? — je rekel Krisa. — Polovico denarja damo Havrankovi materi, polovico pa pošljemo Lordu v ječo. Mi si pa zadržimo blago in orožje... Pričeli smo odvezovati nahrbtnike. — Polni so bili dragega blaga: finega usnja, bisernih gumbov in svilenih nogavic. — Glej, glej! Čedne stvari smo jim pobrali! — je dejal Krisa. — Kje boš vse to prodajal? — ga je vprašat Hrobar. — Vrag si ga vedi! Prodal bi že, toda z veliko izgubo! * Meni pa je šinila v glavo pametna misel. —Veš kaj, — sem dejal Krisi. — Kaj ko bi blago odnesli Bombini? Verjetno je že zdavacj >ro-ta.-,. — Pam^io svetuješ! —* je pripornu;! Krisa. — Tu bi :inra!i pridati blago skoraj zastinj. Tam pa bomo pošteni zaslužili. Nj in, — je Krisa pomežiknil, — videl boš spet svojo Bombino! Drtirc, da si se tega spomnil! 7 Dobro smo oboroženi. Pri sebi imam dve repetirki, eno svojo, drugo smo zaplenili Almčukovim. Krisa ima tudi dve repetirki, Hrobar pa dva samokresa, ker pravi, da se na repetirke ne zanese. Blago, ki smo ga zaplenili Alinčukovim nesemo čez mejo. Bilo je namenjeno za Sovjeti jo, zato naj gre tudi zares tja! Zamuda enega dneva ne bo taka nesreča! Tema je kot v rogu. Večinoma hitimo skozi gozdove. Bojimo se nikogar, na strel bomo odgovorili s strelom. Sicer smo dovoU previdni, toda če bo treba, se bomo bojevali do poslednjih sil. O tem kajpada nfcmo nič govorili, toda to ima vsak izkušen tihotapec že v krvi. Blizu meje smo se ustavili, sedli in si sezuli škornje. Obesili srno jih čez rame ter v nogavicah nadaljevali pot čez mejo. Zdi se mi, da smo šli tiho kot prikazni, kot >bi se z nogami sploh ne dotikali tal. Krisa vodi. Pokrajino poznam, zato grem zadnji. Hrobar stopa tik za Kriso. V vsaki roki imam repetirko. Levi žep imam poln nabojev. Oči so se polagoma privadile teme, da že na precejšnjo daljavo razpoznavam pokrajino. Ponekod se ustavljamo, prisluškujemo, in spet nadaljujemo. Na nekem mestu se je Krisa ustavil dva koraka pred potjo. Pokleknil je. Midva tudi. Sprva nisem ničesar slišal, šele Čez čas $em ujel neznaten šum, kaj nato pa udarce korakov... To so zeleni. Ustavljajo se in poslušajo, nato krenejo naprej. Bliže so in bliže. Nenadoma opazim temne postave, ki se nam bližajo... Molčimo... Dvignem repetirki m ju pripravim za strel... Z vojaki lahko storim, karkoli hočem. Osemnajst krogel imam pripravljenih... V nekaj sekundah jih postrelim... Vojaki gredo lagodno, leno. Ustavijo se tik ob nas. Eden je tiho zakašljal. Krisa je ob njih. Če bi hotel, bi jih lahko potegnil za rokav. Nekaj trenutkov stojijo in poslušajo. Ker ne opazijo ničesar, krenejo dalje. Reči moram, da so se mi za-r res smilili... Korak za korakom se oddaljujejo. Krisa vstane in krene naprej. Za njim greva. Premikamo se tiho kot sence. Pametni so, dobro oboroženi, drzni in samozavestni... Ah, kako prijetno je tihotapiti v takih okolnostih in s takima tovariše- ma . Občudujem Kriso, tega zanesenjaka! Mislil sem, da je sposoben le za pretepe, toda glej, vodi nas tako previdno in preudarno, da bi mu kaj takega nikoli ne prisodil. Poleg tega pa je Krisa silno pogumen. Na primer: drugo Unijo smo prekoračili čez most. Nihče ga ni pregledal. In če bi kdo bil na mostu, bi uas opazil šele nekaj korakov pred seboj. In potem?... Mar naj pripovedujem?... Slišim, da se po cesti približuje voz, Stopim s ceste ter čakam za smreko... Ne, saj to ni en sam voz, to je cel transport ... Proti meji vozijo, morda na delo v gozdove. Nekaj kilometrov za mejo si spet obujemo škornje in hitimo naravnost po cesti. Proti jutru smo prišli do Bombini-ne kmetije. Slednjič sem torej spet uzrl to drago hišo! Kako često sem mislil nanjo, kolikokrat sem jo že kanil obiskati. Ustavimo se v gozdičku tik pred kmetijo. Čakama, da vzide sonce. Dani se; jasno že vidimo pot, ki vodi h kmetiji. Na dvorišču naprega hlapec konje. Dekla je šla z velikim škafom v hlev. — Stopim pogledat, — pravim Krisi. — Dobro... Če bi kaj bilo, streljaj in zbeži proti nama. Pomagala ti bova! — Prav. Nahrbtnik sem pustil v gozdu. Že sem na dvorišču. Stopim v vežo. Roke tiščim v žepih, kjer imam repetirki. Ozrem sev sobo. Zagledal sem Leno. Sredi sobe se umiva iz velike medeninaste sklede. (Dalje.) Spori Kolesarska dirka Železničarja Na 80 km progi Maribor—Marenberg in nazaj je priredil Železničar kolesarsko dirko z udeležbo 15 dirkačev, 10 iz Maribora, 4 iz Ljubljane in 1 iz Slovenjega Gradca. Z izjemo dirkačev, ki vozijo okoli Srbije, je bila na startu vsa slovenska elita. Proga je bila jako težka, skoroda gorska, precej pa še je vplivalo stanje ceste. Skupina Gregorič, Bizilj, Kosi, Sodec, Grmek, Rossman, Korenini je volila do Marenberga skupaj, še prej je imel pri km kamnu 30 težek defekt Grmek. Po obratu je najprej zaostal Sodec, tako da ga je prehitel celo se Grmek. Pri Ožbaltu je prišlo do karambola med vozači vodilne sku-nine,_ kar sta spretno izkoristila Bizilj in Gregorič, ki nista padla. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Bizilj Albin (Ljubljanica) 2,38,10; 2. Gregorič Janko (Slovenjgradec) 2,38,31; 3. Kosi Slavko (Edinstvo, Ljubljana) 2,42,06; 4. Ros-mann Oskar (Edelweiss) 2,42,06V5; 5. Grmek Anton (Železničar) 2,42,062/s; 6. Korenini Franc (Edinstvo, Ljubljana) 2,43,38; 7. Sodec Karol (Maraton) 2,43,39; 8. Finkes Rudolf (Edehveiss) 3,06,12. Organizacija dirke, ki je potekla brez več jih nezgod, je bila v rokah preizkušenih funkcionarjev mariborskih klubov. Po končani dirki je tehn. ref. Glavič Vinko objavil rezultate ter razdelil dirkačem lepa praktična darila. SK SLOVAN (GUŠTANJ)—PSK DRAVA 8:1 (3:1) SK Slovan iz Guštanja je v nedeljo v v prijateljski tekmi premagal PSK Dravo z 8:1 (3:1). Slovan je nastopil s prvo garnituro, ki -l>o igrala v prvenstvu. Občinstvo je bilo s predvedeno igro obeh taborov jako zadovoljno. V nedeljo bo povratna tekma na Ptuju. Slovan vabi prijatelje kluba, da se udeleže izletne vožnje z avtomobili. Odhod ob 10. dopoldne, voznina v obe smeri din 25’— za odrasle ter din lij’— za mladino. Upoštevale se bodo le prijave najkasneje do petka. s V hrvatski ligi no bili včeraj doseženi sledeči rezultati: Gradjanski—Železničar 8:0 (5:0), Hašk—Slavi ja (O) 4:1 (2:0), Slavija (V)- Split 1:3 (1:1), Bačka-Concordia 1:2 (1:2), Hajduk—Sašk 4 :0 (4 :0). Na tablici vodi Hajduk pred Con-oordijo in Gradjanskim, ki ima šele 2 tekmi. s Mariborski plavalni klub službeno. Sestanek tekmovalcev se vrši v sredo, 4. sept., ob 18. v Aljaževi sobi hotela Orel. Radi nastopa v Zagrebu udeležba strogo obvezna. Kupujem srednje in večje GOZDOVE vsake vrste. Ponudbe sprejemamo samo od lastnikov goz dov- »Dubravka«, Zagreb, Iliča 11. 17326-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 DENAR KDO POSODI 6.000 DIN proti sigurni vrnitvi. Zastavim knjižice in polico na 16 tisoč dinarjev. Rabim nujno. Naslov pustii v ogl. odd. »Veternika«. 17273-12 ■K23HEHG Ugodno prodam dobro ohranjeno, dvovrstno HARMONIKO za začetnike. Kuster. Vojašniška ul. 1. 17323-20 KUPON ZA NAGRADNI NATEČAJ JE NA 4. STRANI CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasili tune vsaka beseda 50 sur. najmanjša pristojbina za te OElase le din 10.—. Dražbe, preklic), dopisovanja in ženitovaniskl oglasi din 1.— do besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 12,— Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za tnale oglase se plačuje tako) ptl naročilu, oziroma ga le vooslat! v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni ra^un it. 11.409. — Za vse olsmene odeovore elede malih oglasov te mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO DOBI 2 KROJAŠKA POMOČNIKA za fina. velika dela sprejme takoj krojaški salon Pešec Franjo. Celje- 1732Ž-2! Iščem pošteno, izobraženo KMEČKO DEKLE vajeno gostilne in vseh kmeč kih del. Dam gostilno na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Nekaj kavcije«. 17301-2 SLUŽBO IŠČE NATAKARICA mlada, izvežbana, išče službe v bifeju ali v boljšem hotelu z znanjem slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika. Naslov v ogl. odd. »Večer-Bika«. 17298-3 VAJENCI-(KE) TRG. VAJENCA ra modno trgovino, s predpisano izobrazbo, se sprejme Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17321-4 STANOVANJE ODDA V CEJNTRU s oddata 2 sobi in kuhinja. Vprašati pri hišnici, Ulica kneza Koclja 26, od 12. (Jo V»15. ure. 17296-5 Za šolo DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in ostalim kom-fortom se odda takoj ali s 15. septembrom. Vprašati Stav bena pisarna, Vrtna ulica 12, 17320-5 Kanc LEPA, CISTA SOBA z uporabo kopalnice v novejši hiši blizu parka se išče. Ponudbe pod »Mogoče takoj« na ogl. odd. »Večernika*. 17316-8 Oddam dve OPREMLJENI SOBI Wildenrainerjeva ul. 6, pritličje desno, druga vrata. 17308-8 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo, sončna lega. se s 1. septembrom odda. Wilden-rainerjerva 15- 17033*5 OPREMLJENO SOBICO oddam- Koroška c. 85, Maribor, Plazovnik. 17300-8 OPREMLJENO SOBO oddam. Dvofakova ul. 10-111, desno. 17299-8 SOBO S KUHINJO oddam mirni stranki v Mlinski ul. 9, pritličje- 17314-5 DIJAKA nižješolca sprejme akad. družina v vso skrbo. Centrum, kopalnica, pomoč pri učenju, vestno nadzorstvo. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 12297-8 Lepo sončno ŠTIRISOBNO STANOVANJE kabinet, kopalnica, v novi hiši se poceni odda. Vprašati: Stritarjeva 29-1. 17311-5 Odda se TRISOBNO STANOVANJE parketirano, s kopalnico za 650 din. Smetanova ulica 74-17310-5 Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Veternika«. 6152—9 ENOSOBNO STANOVANJE komfortno, se s 15. oktobrom odda v centru Studencev. — Vprašati v bifeju Hartmani Aleksandrova 83. Maribor. • 17303-5 KUPIM STARO POHIŠTVO čevlje, obleke in vsakovrstno. Starinarna Osebek, Aleksandrova 60. 17325-17 DIJAK se sprejme na hrano in stanovanje pod skrbnim nadzorstvom- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17307-7 ŠTEDILNIK primeren za obrat ali gostilno se proda. Ogled Pertot, Maribon Kopališka ulica 8-1-17305-17 šolske torbice, nahrbtnike, ak tovke, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. 16944-13 ŽENITBE - DOPISI POSREDUJEMO MOŽITVE IN ŽENITVE najsolidneje. najdiskretneje in najuspešneje. Velika in prvovrstna izbira DAM ln GOSPODOV iz vseh družabnih slojev kot: Državni in privat ni uradn., lekarnarji, sodniki, industrije!, trgovci, posestniki in drugi. Dame z hi brez dote. Obiščite nas neobvez.no. Ponudbe pošiljamo proti nakazilu din 10— v znamkah. Fides, Zagreb. Vlaška 66-11,1 17005-19 KLAVIRSKO HARMONIKO skoraj novo, prodam ali zamenjam za 4 vrstno kroma-tično. M. Laure, pošta Pristava- 17309-20 POUK ŠOLSKE KNJIGE za Trg. akademijo prodam. Vrazova ul. 6, priti. levo. 17330-21 B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju 6238-22 TOVORNI AVTO »Opel-Blitz«, prevozi! 37-000 km, z dobrimi gumami, se proda. Čebelarski dom. Pes-nica. 17327-22 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17302-2- OPOZORILA PREKLICNO POSTOPANJE. Okrajno sodišče v Mariboru je uvedlo s sklepom VI ds-8/40—2 preklicno postopanje zoper Simič Ljudmilo v Zg. Hočah. Za začasnega pomočnika je postavljen Cebe Herman, posestnik iz Zg. Hoč, ki ima pravice in dolžnosti varuha. 17304-25 OBVESTILA DELAVSTVO TVRDKE »HERGO« se najtopleje zahvaljuje g. šeiU in g. šefinji za ponovno dra* ginjsko doklado. Hvaležno delavstvo. 17315-26 SLIKE za dijaške knjižice izdelujent lepo in poceni. Foto Japelj* Gosposka 18-1- 17306-26 iakvtda Zahvaljujemo se našemu šefu, lastniku kina »Esplanade« in »Uniona« g. Gjuru Valjaku za njegovo uvidevnost, da nam je že drugič v kratkem času povišal draginjske doklade. Hvaležni nastavljeno kina »Esplanade« - »Union« SPOMNITE SE CMD! Zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so naso ljubo sestro, gospodično Vido Petan tako bogato obsuli s cvetjem, katerega je nadvse ljubila, in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Mar l'b-o r - Z-a.g r e*b. Družine Petan in družina Milan Makar. S KINO ■ S ESPLANADE S Tol. 25-29 S i I i a ■ m g ■ Od srede 4. de vključno petka, 6. septembra 1940 Remek delo slovanskega lUma! Uoiduk kMŠik I ■ Največji češkoslovaški zgodovinski film, ki je bil dogotovijen tik pred okupacijo češkoslovaške. Film, ki navdušuje od začetka do konca. Kar so bili za nas kraljevič Marko, Karadjordje, Matija Gubec, to je bil za Slovake Janošik. Film slovanskega duha, ideje in borbe. — Najboljši češki igralci, ki igrajo v tem filmu so jamstvo za visoko kvaliteto filma. ~ bd w iti urejuje AlJOLt ltlllNlKAH v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. — Qs^ P« <*“*“• “J ue Uredalitvo La uRruva, Maribor. Kofialilka ulica 6. - DM*. oredutttv. 25*7 ta **«™1 * **