nosti. že na predvečer bo ves zavod razvetljen, prav tako v nedeljo zvečer. Hkrati se bo v soboto in nedeljo vršila lepa prireditev v gledališki dvorani novega zavoda. Delo za katoliški tisk. Brez katoliškega tiska ne more izhajati katolicizem v no beni državi. Katoliška knjiga in katoliški list je orožje, s katerim brani katolicizem svoje resnice in pravice. Je sredstvo, s katerim širi med ljudstvom izobrazbo in moralo. Kjer danes ni katoliškega tiska, je to dokaz, da ga je ali zatrla javna tiranija aJi pa zanemarila brezbrižnost katoliškega ljudstva. Zoper to nad vse kvarno brezbrižnost mora nastopati katoliška propaganda. Velik del te propagande je med raznimi narodi prevzela Katoliška akcija. Te svoje velike naloge se zaveda tudi akcija češkoslovaških katoličanov. Škofje so nedavno izdali smernice, po katerih naj se ravnajo odseki za katoliški tisk, ki delujejo v okvirju Katoliške akcije na Ceškoslovaškem. Te odseke tvorijo za to sposobni ljudje svetnega stanu pod vodstvom domačega župnika. V taktičnem načrtu po novnega pokristjanjenja župnije ie katoliški tisk na prvem mestu. Priporočajo se pridige o tem predmetu in molitve. S pridigami in molitvami se mora združiti nabiranje naročnikov za dobre liste. Vsako leto naj se priredi za mladino in odrastle teden dobrega tiska. Posebno je treba paziti na vzgojo dobrih razširjevalcev dobrih knjig in listov, ker ni mogoče drugače izpodbiti dobro organiziranega razširjevanja slabega tiska. V vsaki župniji mora biti skladišče dobrih knjig in listov. Za to naj skrbijo društvene knjižnice ali pa župnijske knjižnice. Poslednje so v nekaterih krajih še bolj priporočljive kot društvene, ker je župnija kot pravni subjekt (nosilec) sigurnejša in stalnejša, kar velja zlasti za dobe nasprotovanja in preganjanja. Navodila češkoslovaških škofov so sodobna ter zaslužijo, da jih tudi mi vpoštevamo. Saj se tudi v Sloveniji ljuljka slabih knjig in čaenikov razširja v rastočem številu. S tem pa tudi narašča veetna dolžnost zavednih katoličanov. Po katoliškenr sveiu Blagoslovitev kapele v novem salezijan(Skem zavodu v Gaberju pri Celju. Prihodnja nedelja pomenja velik dogodek za celjsko Gaber je: v novem salezijanskem zavodu se bo blagoelovila proetrana kapela, v kateri se bo oddej naprej redno vršila elužba božja. Letoe sicer salezijanoi v Ga- berju še ne prično z rednim delom; vendar se boeta že sedaj v novem domu naselila dva duhovnika, ki bosta skrbela za službo božjo in dozidavo zavoda. Za blagoslovitev, ki jo bo v nedeljo ob pol desetih opravil najbrž prevzv. g. knezoekof dr. Iv. Tbmažič sam, se pripravijajo velike sloves- Po pettedenski hudi bolezni je umrl dne 26. avgusta v Škocjanu na Koroškem tamošnji g. župniik Vinko Poljanec, voditelj koroeikih Sloveneev. Pokojni se je rodil 26. marca 1876 pri Sv. Urbanu pod Ptujem. Gimnazijo je končal v Ptuju, bogoslovje v Celovcu. Kaplan je bil pri Sv. Juriju na Vinogradih, severno od Celovca. Od tam je bil poslan za pomočnika bolnemu župniku v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, kjer je postal po letih župnik in je vztrajal na tem mestu z vso neustrašenostjo do svoje prezgodnje smrti. Po nesrečnem plebiscitu je ustanovil Prosvetno društvo za koroške Slovence in je bil od leta 1921 do 1927 koroški slovenski poslanec. Nato je prevzel mesto predsednika koroške Prosvetne zveze in svetnika Kmečke zbomice. Leta 1933 je obiskal s koroškimi pevci Ljubljano in druga važnejša mesta v Slo- veniji, kjer je vzbudil občo pozornost kot izboren govornik ter z vso vnemo in požrtvovalnostjo delujoči voditelj koroških Slov<»ncev. Nezabne bodo ostale njegove zasluge za probujo koroške mladine, zlasti dijaštva in duhovniškega naraščaja. Njegovo gostoljubno župnišče je bilo vedno zbirališče dijakov ter bogoslovcev, ki so gledali v blagopokojnem vzor nesebičnega, vztrajnega ter junaškega delovanja za slovenske Korošce na vseh poljih. Z rajnim Poljancem je legel v zemljo neodrešene Koroške dolgoletni borec za pravice teptanega slovenskega naroda, kateri bo ohranil svojemu velikemu sinu trajen in hvaležen spomin. Voditelj koroških Slovencev umrl J ^"¦'">-Tr^7™^ ^