• r V ,• •»«;- •
. y '••••■ • » *+Jf¡
■	• * • -v* •	•-
•sr-v.^-r •»*■ •--y» ’»<♦
	n	rr1^				List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K.. Jed n ote, .	■ •
f>. števili*«,	«Joliet, Illinois. febiMiarja let« 1907	i x\ i
JAPONGEM
NI ZAUPATI.
Vprašanje glede dopusta japonskih otrok v kalifornijske šole.
PRAV NIKAKOR ŠE NT REŠENO.
Vojne med Japonijo in Združ. državami pa menda vendar zato ne bo.
Tokio, 3. febr.—Vest, da sč kalifornijski šolski prepir poravna s tem, da izdado Združ. države in Japonija prepoved priseljevanja za delavce obeli dežel, se tu sploh ne verjame, ker se smatra taka pogodba za nepravično.
Washington, 6. febr. — Da vsled šolskega vprašanja v Kaliforniji oziroma San Franciscu nastalal napetost med Japonijo in Združ. državami povzroča najraznovrstnejše domneve in spekulacije, se ni čuditi. Da se je v mnogih glavah vkoreninila misel o prej ali slej neizogibni vojni z Japonijo, četudi Kalifornijci sedaj v šolskem vprašanju popuste, je tudi umevno dovolj. Vprašanje, da li naj se 70 ali 80 japonskih otrok poučuje v tej ali drugi šoli, se pa utegne večini zdeti preneznatno, da bi se zato pričela huda, draga vojna,'in čisto naravno se iščejo globlji, jedrnatejši vzroki za trmoglavo vedenje Japoncev v šolskem vprašanju. Zatorej ni dvomiti, da i-gra vprašanje plemenskega izjedna-čenja pri vznemirjenih Japoncih zelo važno vlogo in nudi priliko, japonsko prebivalstvo ' navdušiti za vojno. Kakpr...je videti, Japonce tamošnja vlada ložje vlada in vodi ter jim vliva bojaželjnega duha, nego vlada katerekoli druge dežele svoje prebivalstvo, ker je narodni ponos nekdaj zaničevanih ljudskih slojev vsled politike sedanjega mikada tako neznansko na-rastel in se vzdignil, da ga lahko najmanjše dražilo razplajnti.
Japonski vohuni.
Ameriški častniki še niso pozabili, da je bil novembra meseca neki japonski vohun prijet v Manili, četudi sta japonska kakor tukajšnja vlada hiteli, stvar zanikati in javno govoriti o mejsebojnem prijateljstvu. Tajna poročila generalnega štaba obsegajo marsikatera zanimiva poučila, ki nikakor ne smejo v javnost. O obsegu japonskega vohunstva na Filipinih je pač malo gotovega znano, a mirno lahko trdimo, da je najmanj tako obsežno, kakor v azijski Rusiji pred zal cfnjo vojno. Vsekakor je ložje prikrivati, nego tam, ker vzbujajo Japonci med Filipinci mnogo manj pozornosti, nego med belim prebivalstvom
V slučaju vojne.
Če pride kdaj do vojne, ufegne ta, kakor mislijo v armadnih krogih, isto-tako nenadno izbruhniti, kakor japon-sko-ruska vojna, ali, kakor je neki pomorski častnik v bridki šali opomnil: “Z uradno vojno napovedjo bi pač Obenem dospela brzojavka po kablju na generala Edwardsa (načelnika urada za otoke v vojnem departmentu) od japonskega guvernerja v Manili, v kateri obžaluje, da “ni vstanu, izvesti včeraj iz Washingtona dospelih napotil, ker je medtem razpel na trdnjavi japonsko zastavo.”
Preganjanje kristijanov.
Šanghai, Kitaj', 3. febr. — Preganjati kristijane so začeli Kitajci dne I. t. m. v mestu Činkwei pri Sučavu v pokrajini Kiangsu. Čete so napravile spet mir. In pomnožene so, da preprečijo vsak nov izgred krivoverskih fanatikov (prenapetežev).
Zapuščina šahova.
Teheran, Perzija, 3. febr. -— Ravnokar dovršen zapisek biserov in dragih kamenov, ki jih jc zapustil pokojni šah, ceni vrednost na $60,000,000. Zaklad obsega veliko število r.eokova-nih dragih kamenov, posebno safirov, cmeraldov, rubinov, turkisov in de-mantov. Krona perzijskega vladarja obsega rubin v velikosti kurjega očesa. Pas, ki ga vladar nosi samo ob državnih nastopih, obsega demantov v teži 18 funtov. Neki z demanti o-premljen meč cenijo na $1,600,000.
Obstreljen “duh”.
London, 6. febr. — K nekemu škotskemu grajščaku je prišel v goste prijatelj. Ko je čul, da v neki sobi straši, je sklenil eno noč tam prenočevati. Legel je na posteljo, dal samo-kres pod glavo in zaspal. O polnoči je čutil nekakšno šumenje in se je pre budil. Videl je nato, da se dviga ob postelji dvoje belih rok in zapretil takoj s samokresom. Štel je do tri in potem ustrelil. Kmalu je začutil, da si je odstrelil palec na desni nogi.
Harry Thaw.
New York,'5. febr. — Danes, v torek, se je-začet zagovor v obravnavi proti. Thawu z zaslišavanjem prič. Prva priča je b.il dr. Wiley iz Pittsburga ki je bil zdravnik rodbine Thaw. Izjavil je, da Thaw ni bil pri zdravi pameti, ko je ustrelil milijonarja Whi-te-a. Dr. Wileya je državni pravdnik Jerome spravljal v grozne zadrege in, ga javno smešil, ker je na razna Vprašanja iz dušnega boloslovja povsem krivo odgovarjal. V sodilnici je bil splošen smeh.
New York, 6. febr. — Odvetnik Del-mas iz San Francisca je danes prevzel glavni zagovor Thawa, ker je tako sklenilo sinoči vseh šest zagovornikov.
Zima.
New York, 5. febr. — Tu tako hudo sneži, da je promet splošno oviran.
Boston, Mass., 5. febr. — Vsled snežnega viharja je tu ves promet skoraj ustavljen.
St. Paul, Minn., 5. febr. -— Toplomeri po cestah kažejo, kakor so bolj ali manj v zavetju. 22 do 32 stopinj pod ničlo. Solnce zakriva gosta megla.
Spokane, Wash., 4. febr. —- Uradniki Great Northern-železnice poročajo, da besni v državi Montana izza 20 let najhujši blizzard in da je železniški promet na razdaljo 140 milj, od Cut-banka do Havra, popolnoma ustavljen.
Zima v Evropi.
Bcrolin, 6. febr. — Mraz, ki je zadnje tedne stiskal vso Evropo, popušča na Nemškem,- A najostreje nastopa še vedno v Avstriji, zlasti v Galiciji, kjer je zahteval največ žrtev. Tamkaj je do 50 oseb zmrznilo. Celo v Ne-apolju na Italijanskem pod večno sinjim nebom je besnel blizzard. Še ostreje nego na Nemškem, v Avstriji, na Francoskem in Italijanskem vlada zima v švicarskih gorah in na ruskih stepah.
Nova sleparstva z zemljišči.
San Francisco, 5. febr. — "Call” piše: Nadzornik v ministerstvu notranjih zadev, Thomas B. Neuhausen, je preiskal po naročilu predsednika Roosevelta skupno z državnim rodoslovcem Aubury zemljiške razmere v Kaliforniji in je pri tem zasledil ogromna sleparstva, ki bodo tvorila podlago kazenskega postopanja. Med ljudmi, ki bodo v pravdah bržkone igrali odlične vloge, je več bogatincev in odličnjakov. Proti 15 do 20 osebam so dokazi dognani, da bodo zadoščali za obsodbo; zlasti prizadeti so okraji Siskiyou, del Norte, Trinity, Toulumne, Mariposa, Eldorado, Kern, Inyo, San Bernardino in Riverside. Najhuje stoje stvari v okraju Tuolumne. Tam so v Table Mountain-kanalu nešteta zem Ijišča krivično vpisana. Pokrajina ima zlatonosno lavo, in iz te je rmene rude vzete že za milijone.
Ogromen parnik.
New York, 3. febr. — Veliki parnik, ki ga je dala hamburška parobrodar-stvena družba graditi v Belfastu na Irskem, bo do spomladi prihodnjega leta gotov. Imenoval se bo “Evropa” in bo imel prostora za 550 kajut-nih potnikov prvega, 350 drugega in 1000 tretjega razreda ter za 2000 med-krovnih potnikov. Parnik bo imel vse doslej znane moderne naprave, kakor tudi igrišče za tennis in plavališče. Dolga bo ladija 750 čevljev, široka 80 čevljev in obsežna za 40,000 ton.
Štajerska kmečka zveza.
Maribor, 21. jan. — Danes se je vršil ustanovni shod slovenske kmečke zveze za Spodnje Štajersko. Udeležencev je bilo okoli 500. Sprejel se je program, ki je merodajen tudi za prihodnje državnozborske volitve. Za predsednika je bil izvoljen posestnik in poslanec Roškar. Navdušenje je bilo velikansko.
Baakir pobegnil.
Budimpešta, 6. febr. — Tukajšnja policija je zaprla bankirja Blumen-thala, ki je imel v svoji banki letnega prometa 2 milijona mark. Neki njegov klijent ga je ovadil, da ga je ogoljufal za 72,000 mark. Blumenthal je pobegnil. In contumaciam so ga obsodili v 18-mesečni zapor. V Budimpešti je ustanovil pod napačnim imenom Matija Klein banko “Hungaria”, a mu je šlo le malo trgovcev na lim.
Vojvode na zatožni klopi.
Rim, 6. febr. — Vojvode Tamaso Pugliati in njegova brata vojvodi Al-fonso in Antonio, nadalje baron Mon-telli sf bodo morali zagovarjati pred rimskim sodiščem zaradi goljufije. Dolže jih, da so oškodovali več tvor-nic smodk za 66,000 lir.
SPET NESREČA V PREMOGOVEM ROVU.
In spet v West Virginiji, kjer so rudniške nezgode skoraj na dnevnem redu.
37 INOSTRANCEV JE MRTVIH,
Eksplozija plinov vsled pokvarjenih prevetrovalnih naprav.
Elkins, W. Va., 4. febr. — Vtretjič tekom dveh tednov se je v premogovih rudnikih “Davis Coal & Coke”-kompanije pri mestu Thomas pripetila eksplozija, današnja v rudniku No. 25. Usmrčenih je baje 25 do 30 moških.
Nesreča se je dogodila okoli 7. ure danes zjutraj. Vsled strupenih plinov, ki so po eksploziji napolnili rudnik, je bilo že pozno podnevi, ko se je prvi rešilni oddelek peljal v rudnik. V razdalji 100 čevljev od rova so našli 7 trupel, 6 izmed njih je bilo ino-strancev. Strupenih plinov je bilo še toliko v rudniku, da so se reševalci morali naglo umakniti. A predno so dospeli na . površje, je umrl rudniški bas Daniel Jones za zadušenjem. Drugi poskus, -prodreti v rudnik, se je ponesrečil. Vsled eksplozije so bile namreč prevetrovalne priprave razdejane, tako da se v rudnik ni mogel dovajati svež zrak. Malo upanja je,AIa se tudi samo eden izmed zasutih delavcev najde še živ. Koliko moških se je nahajalo začasa eksplozije v rudniku^ ni natanko znano, najmanj 30, a bržkone več. Ker se v rudniku niso rabile varnostne svetilke, je eksplozijo lahko razlagati. Davis-rudniki so last Western Maryland-železnice. Thomas leži kacih 30 milj od tu.
37 inostrancev mrtvih.
Elkins, W. Va., 5. febr. — Sedaj je določeno, da je ob eksploziji v rudniku No. 25 “Davis Coal & Coke”-kom-panije pri Thomasu storilo smrt 38 ljudi. Vsi so bili inostranci, izimši rudniškega basa Daniela Jones, ki se je zadušil ob reševanji!. Doslej so spravili na dan 16 trupel. Nemožno je dosedaj, prodreti daleč v preduhe, ker je rudnik še napolnjen s strupenimi plini. Sedaj dovajajo zgoščen zrak v rudnik v nadi, da ž njim izženejo pline. Pravijo, da prevetrovalne priprave že od zadnjega petka niso poslovale, tako da so se premogovi plini lahko nabrali. Če je to resnica, potem je vzrok nesreči določen.
Požar v rudniku.
St. Paul, Minn., 2. febr. — Iz Eve-letha, Minn., je dospela sledeča brzojavka: Eden najnevarnejših rudniških požarov, ki so kdaj izbruhnili v Fayal-rudniku, je nastal danes v rovu št. 2 tega rudnika. Doslej je ogenj omejen na ta rudnik, a nevarnost je, da se razširi na sosedne rudnike. Stvarna škoda bo bržkone velika, četudi se nezgoda ne poveča, ker se bodo morali preduhi, ki v njih besne plameni, o-premiti z novimi deskami.
6 premogarjev usmrčenih.
Des Moines, Ja., 4. febr. — Ker je vlak skočil s tira blizu mesta Des Moines, je bilo šest premogarjev usmrčenih in dvanajst ali več ranjenih. Usmrčenci so Švedi. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker je skočil s tira s premogom napolnjen vagon, nakar so prišli s tira tudi naslednji vagoni in se prekucnili čez nasip. Na vlaku je bilo okoli 30 premogarjev na povratku od dela; nadalje nekaj potnikov. Razvaline so po nesreči začele goreti; pod njimi se je bati nadaljnjih mrtvecev.
Nova reklama.
London, 4. febr. — Neki londonski gostilničar si je izmislil nov način za pridobivanje gostov. Vsakega namreč, kdor v njegovi gostilni redno je in pije, vsak dan stehta, in če se gost dobro zredi, obdari s posebno premijo. Pravijo, da se je reklama obnesla.
Premeten slepar.
Dunaj, 3. febr. — V Budimpešti je prišel k nekemu zlatarju eleganten gospod v spremstvu sluge v livreji in se predstavil za grofa Pejačeviča iz Ru-me. Izbral je dragocen diadem in ga ukazal poslati v palačo avstrijske delegacije, kjer ga bo tudi plačal. Zlatar je tako storil, a tisti, ki je izročil v palači diadem nekemu slugi, ni dobil denarja, češ, grofa ni tam, ampak da šel<^ pride. Sluga, ki je diadem sprejel,' je nato z diademom izginil. A roka pravice ga je .zasačila na postaji, kjer se je izkazalo, da ni bil to grof Pejačevič, ampak navaden slepar.
Kralj Edvard v Parizu.
Pariz, 2. febr. — Kralj Edvard, kraljica Aleksandra in njiju spremstvo so dospeli danes iz Londpna semkaj, kjer ostanejo teden dni. Velikanska množica je kralja in kraljico navdušeno pozdravljala in kraljevska dvojica je bila očividno ginjena. V čast jima bo prirejenih mnogo banketov in slovesnosti. Daši obisk kraljev v Parizu baje nima političnega namena, je vendar gotovo, da bo še bolj utrdil anglo-francosko sporazumljenje, če-gar-ost je naperjena proti Netnčiji.
Ludovik Viktor bolan.
Dunaj, 5. febr. — Iz Solnograda poročajo, da je nadvojvoda Ludovik Viktor, edini še živeči brat cesarja Franca Jožefa, prav nevarno zbolel.
Na dvoru se je nocoj vršil letni dvorni les. Ameriški poslanik Francis s soprogo je cesarju predstavil več Američanov.
Slaven Ljubljančan.
London, 5. febr. — Seismolog ali potresoslovec profesor Belar v Ljubljani poroča, da je bil v nedeljo v razdalji 4,600 milj od Ljubljane zaznamovan potres,, ki je trajal go minut. Najmočnejši stres? so bili čutiti zvečer ob 9:26.
30,000	potresov.
Ljubljana, 23. jan. — 30,000 potresov so zaznamovale v minolem letu potresne opazovalnice. Nekateri sunki so bili neznatni, drugi zopet zelo močni. Vzrok potresom iščejo v tem, da se zfenrlja vsled vednega ohlajanja krči. Drugi zopet mislijo, da zemeljska os včasih spremeni svoj položaj in s tem, da se vrne v svoje prejšnje stanje, nastane potres. Najverjetnejši vzrok je ta, da se premaknejo včasih na površju, včasih v notranjosti zemlje silne plasti skalovja.
PORAZ NEMŠKIH SOCIALISTOV.
Pripravil nemškega cesarja v najboljšo voljo in ga navdušil za nov govor.
STRETI HOČE NASPROTNIKE.
50,000	oseb je gromko pozdravljalo “slavnega” govornika.
Škandal brez konca.
Dunaj. 3. febr. — Škandal, ki ga je povzročil bivši ogrski pravosodni minister Geza Polonyi in ki je vanj zamotana tudi baronica Schoenberger, bivša judovska natakarica, je kar čimdalje večji. Baronici je bil Polonyi naročil, naj na dvoru in posebno v okolici cesarja Franca Jožefa prislnš-kava, da dožerie, kaj cesar misli o ogrski koaliciji (združenih strankah). Zato je imela dobiti $10,000 nagrade, ki jo je pa Polonyi vtaknil v svoj žep.
Nebogatov obsojen.
Petrograd, 6. febr. — Car je potrdil sodbo vojnega sodišča nad podadmi-ralom Nebogatovim in njegovimi častniki. Nebogatov je bil obsojen na desetletni zapor v trdnjavi. Njegove soobtožence so zadele milejše kazni razne dolgosti.
Volitve na Ruskem.
Petrograd, 5. febr. — Dosedanja vo-Iitvena poročila naznanjajo, da so izmed 1484 volilcev, ki so bili izbrati v 30 pokrajinah, mužiki (kmetje) volili samo 688. Od teh pripada 324 ustavnim demokratom, socialnim demokratom, socialnorevolucijonarnim demokratom ali drugim vladnim nasprotnikom, dočim je 306 konservativcev in 58 divjakov.
Car v nevarnosti?
Petrograd, 2. febr. — Načrt umoriti ‘carja je tu postal očit po izdanem ukazu na tajne policaje. Uradniki so namreč pozvani dognati, kdo je kupec neke uniforme cesarskega spremstva gardnih kozakov. Tajni redarji pohajajo vse krojaške trgovine v mestu in jih menda bodo tudi v pokrajinah Teroristi se pri svojih zločinih najrajši oblačijo v uniforme. Baš kozaška uniforma dela čudeže, ki se jim odpirajo vrata do palač v Carskem Selu in Petrovem dvorcu.
______»______
Moderna mučila.
Dunaj, 5. febr.— V Inomostu je u-mrl neki bogataš, ki je bil znan kot poseben ljubitelj starin. V svoji starinski zbirki je imel tudi omaro, kjer je hranil razna starinska mučilna orodja. A med predali je bil tudi eden z napisom: “Moderna mučilna sredstva”. Tu so se nahajali davčni listi, plačilni listi itd.
Kaj se kuha?
Dunaj, 5. febr. — Vedeževalcem je dana prilika, prerokovati nove zveze iz bolj ali manj čudežnih prikazni na političnem obnebju. Ogrski j>rvi minister dr. Wekerle je semkaj dospel in se posvetoval s cesarjem Franc Jožefom kakor tudi z avstrijskim ministrom. vnanjih zadev, baronom Aeh-renthal. O posvetovanih zadevah ni javnost ničesar doznala.
Bcrolin, 6. febr. — Včeraj so se vr-š le zopetne volitve v okrajih, kjer so bili zadnjič izidi dvomni. In spet so bili socialni demokratje poraženi. Vš-tevši zaključke prvih balotov, znaša njih skupna izguba devetintrideset sedežev proti štirim dobljenim. Socialni demokratje bodo sedaj imeli manj nego petdeset sedežev v novem državnem zboru. Centrom ali katoliška stranka pa si je. zagotovila 106 sedežev.
V prvem volilnem okraju v Bero-linu je bil socialni demokrat Arons poražen, kar pomenja veliko zmagoslavje za cesarja.
Ko se je razglasil izid včerajšnjih volitev, se je namah zbralo do 50,006 oseb pred kraljevsko palačo. Cesar v polni uniformi se je kmalu prikazal pri oknu, v spremstvu cesarice in sinov.
Cesarjev govor.
In cesa* je nagovoril množico tako
glasno, da so ga skoro vsi culi. Rekel je:
"Zahvaljujem se vam iz srca za pozdrav in čestitko. Izid volitev kaže resnico železnega kancelarja (Bismarcka) besed, da Nemčija zna jahati v sedlu, in če moje ljudstvo ostane združeno, visokih in nizkih slojev ter vseh veroizpovedanj, bo Nemčija^ ne samo jahala, ampak tudi vedela, kako poteptati vsakega in vsako stvar, ki ji stoji na poti.
"Upam, da ta demonstracija ni le začasen izbruh domoljubja, marveč da predstavlja trdno voljo mojega ljudstva,, stati skupaj za vse, kar podeljuje slavo in velikost naši domovini. Nemčija se je naučila umetnosti zmage in ne dvomim, da bo nadaljevala rabiti naučeno umetnost.”
Govor so dostikrat prekinili navdušeni vzkliki. Potem je množica zapela narodno himno, korajžno mahajoč s klobuki.
Viljem vesel.
Berolin, 7. febr. — Cesar Viljem je najboljše volje, odkar so znani izidi državnozborskih volitev. Vlada raču- * na na 187 do 210 glasov, na katere sme ' gotovo računati v svoji kolonijalni (a-friški) politiki. Centrom ima 106 sedežev, Poljaki jih imajo 20. Poraz socialistov v kraljestvu Saškem, kjer so izgubili 16 sedežev vzbuja splošno začudenje.	|
Jolietske novice.
—Žensko društvo sv. Genovefe, ki namerava pristopiti v slavno K. S. K, Jednoto, priredi v nedeljo, dne 10. t, m., zvečer ob 8. uri v Golobičevi dvorani zabavo in šaljiv večer. Uljudno vabljeni so vsi rojaki-in dične rojakinje, da se v obilnem številu udeleže te izvanredno družabne prireditve na večer letošnje zadnje pustne nedelje. Na veselo sVidenje!
—	Včeraj in predvčerajšnjim je spet padlo snega, da ga imamo več kot dovolj.
—	Stara šara bo na prodaj v pone-I deljek n. febr. popoludne pod h. št, i 810 na Collins cesti.
—Čujemo, da priredi naš Sokol v kratkem imeniten izlet v South Chi-i cago.
—Slovenski delavci zaželjeni v novi plinarni (gas plant). Dobre plače in | dobro gtalno delo. Pridite v plinarno takoj.
Eksplozija v South Chicagi.
Chicago, 111., 7. febr. — V jeklarni Illinois Steel-kompanije v South Chicagi se je pripetila včeraj popoludne ob 3. uri zopet eksplozija, pri kateri je bilo 5 oseb ranjenih, nekatere izmed njih tako hudo, da bodo težko okrevale. Prevažali so velik, z razbeljeno rudo napolnjen kotel iz enega poslopja v drugo. Med vožnjo se je kotel prevrnil. Bržko je žareča roda prišla v dotiko s snegom, je sledila strašna eksplozija. Razbeljena ruda je brizgnila na vse strani in bližnje delavce hudo opekla. Ranjenci i so: Ed. Weber, Fred Thompson, E. Johnson in dva neznanca. Šest plavžev je poškodovanih, Gmotno škodo cenijo na $100.000. Eksplozijo so čutili po vsej South Chicagi. V bližini so okna žvenketala.
Homatije na Francoskem.
Pariz. 5. febr. — V merodajnih krogih mislijo, da je stališče prvega, ministra Clemenceau omajano, in njegov odstop ali prekuc ne bi preveč iznenadil. Vlada je sicer v svoji današnji seji odobrila okrožnico, ki jo je minister za javno odgojo Briand poslal departmentskim načelnikom glede dajanja cerkev' v najem, a javna tajnost je, da se prvi minister ne strinja popolnoma s spravljivo politiko proti duhovščini. Pričakovalo se je celo, da pride med današnjo sejo v zbornici do razpora. Če Clemenceau radovoljne ali prisiljen odstopi iz službe, bo nje-gov naslednik bržkone Briand.	•
Nagi jetniki.
London, 4. febr. — V Smolensku v jetnišnici je zaprtih 400 političnih zločincev. Ti so dobili spočetka srajce in spodnjo obleko sploh iz najsirovej-šega platna in poleg tega še zano.še-nega in umazanega. To platno jim je povzročilo rane po koži in dobili so tako razne kožne bolezni. Zato so vrgli obleke od sebe in rekli, da rajše poginejo od mraza, kakor pa bi nosili take obleke. Predstojništvo jetnišni-ce je vprašalo v Peterburgu, kaj naj ukrene. A odgovor se glasi: Jetnikom ne popuščati!
Črnci na Nemškem.
Berolin, 4. febr. — Kakor Združ. države, ima tudi Berolin svoje zamorsko vprašanje. Pred nekaj dnevi je bil elegantno oblečen črnec vržen čez prag iz ene najodličnejših kavaren, ker se je vsiljeval blagajnici. Drugo jutro je bila v kavarni obešena velika deska z napisom: "Črncem vhod ni dovoljen.” Temu vzgledu slede mnoge droge kavarne in gostilne, in črncem bo bržkone vhod v vse javne prostore zabranjen.
S tirolske meje.
Monakovo, 4. febr. — Neki Mona-kovčan je vzel na Tirolskem lov v najem. Nedavno se je odpravil tje na lov in si je vzel z doma tudi nekaj [ živil. Ko je prišel v Woergl, to je na tirolsko mejo, so ga obvestili od carinskega urada, da se njegova košarica ne sme poslati naprej, ker je v njej tudi škatljica soli, za katero je treba posebnega uvoznega privoljenja. Začelo ,se je brzojaviti tje in nazaj, in končno so le prišli uradniki na rešilno misel: iztresli so sol čez bavarsko mejo, in na to je smela košara potovati naprej.
Američan počaščen.
Rim, 6. febr. — Papež je danes izjavil, da je pripravljen, slikarju Wil-liamu E. Cook iz mesta Independence, Ja., sedeti za slikanje. To je prvo takošno odlikovanje, ki je ž njim Pij X.- počastil kacega ameriškega umetnika.
Ujel se je uzmovič.
Budimpešta, 2. febr. — V tukajšnji hranilnici je hranilnični uradnik Friderik Vorlisek poneveril 300.000 K in se že ukrcal s tem denarjem v'Hamburgu na ladjo. Skril se je naglo v svojo kajuto, in ker je bilo to ravno pred božičnimi prazniki, ga je objela velika sentimentalnost. Tako hudo mu je bilo, da je zapustil ladjo pred odhodom in se peljal nazaj v Požun k svojim starjšem pa božičevanje. Mislil je, da bo opazila hranilnica šele po novem letu primanjkljaj, ko bo napravila svoje sklepne račune za pretečeno leto. Stariši, ki niso nič vedeli o njegovem poneverjenju, so ga zelo lepo sprejeli in tako so še vršili božični prazniki v najlepšem redu. Po praznikih je defravdant mislil odpotovati, a dohitela ga je prej roka pravice.
Okepali cesarja.
Berolin. 5. febr.—Cesarja Viljema je v nedeljo ob Braniborskih vratih slučajno zadela snežena kepa v obraz. Kepa priletela je iz skupine dečakov in bila baje namenjena nekomu drugemu. tesar je baš prihajal od maš-karadnega plesa pri prestolonasledniku. Zažugal je dečakom, nakar so jo pobrisali.
BUEHLER BROS, CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, III.
Velika razprodaja mesa v soboto.
Svinjska stegna, funt po Ilc.
Svinjska plečeta, funt po gc.
Fresh Pork Butts, funt po ioc. Govedina za gulaš, funt po 70.
No. 1. Round steak, funt po' ioc.
No. 1. Flank steak, funt po 8c.
Sveži hamburški steak, funt po 7c. Sveže svinjske klobase, funt po .70. Najboljše šunke, funt po 13C.
No. 1 Breakfast Bacon, funt po 13C. Fina mast (Leaf), funt po ioc.
Pečena teletina, funt po ioc.
Teletina za gulaš, funt pa 7c.
Pridite zgodaj in se oskrbite za nedeljo. Naše meso je izvrstno.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
ToKft. lil., 6. febr. — Mraz pritiska «la’jt veselje — z» pečjo- Seveda trpe vsled tega tudi predpustne veselice. Vkljub temu so naši dični vitezi sv. Jurija polni upanja, da se njihov sijajni ples v Golobičevi dvorani v soboto 9. t. m. zvečer tudi res sijajno obnese, kar je tem bolj pričakovati, ker \ šiva društvo Vitezov sv. Jurija tako i-pTbšno popularnost, da se vsake nj<go prireditve udeležuje naše občinstva v čim možno največjem številu. In tako se zgodi tudi to pot!
__ Letošnje predpustne veselice pa
zaključi naše Slov. pevsko in telovadno društvo Sokol, ki^priredi na pustni torek zvečer sijajen'maškaradni ples z dragocenima nagradama za dve najlepši maski. Ples se «bode vršil kajpada v Golobičevi dvorani, kjer je naš Sokol žel že obilo lovorik na polju dram- vičnih prireditev in si stekel dokaj : slug za naše družabno življenje., Sokol vsekakor zasluži, da se njeg vcmu vabilu na maškaradni ples odz' e čim največ rojakov in osobito dražestnih rojakinj, da naš slavni ptič ne izgubi korajže za nadaljše vzlete na visoko polje pevske in dramatične u-metnosti. Zatorej na svidenje v torek zvečer!
— Umrla je gdčna. Mary Kukar v 19. letu svoje starosti v četrtek zjutraj v domovanju svoje matere, 1010 N. F roadway, in sicer za vnetjem pljuč, š oleg matere zapušča dva brata in eno sestro. Pogreb se je vršil v soboto dopoludne na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Svetila rajnici večna luč!
- — Hrvat Jakob Budimir, star 30 let, je bil na mestu usmrčen v nedeljo zjutraj okoli 3. ure v jeklarni Illinois Steel-kompanije pod plavžem, kjer je nakladal sirovo rudo. Truplo pone-srečenčevo je bilo prepeljano v pogrebni zavod Nemanichev. Pokojnik je bival šele nekaj mesecev v tej deželi, kjer ima sorodnikov. V starem kraju zapušča ženo in otroke. N. p. v 'm.!
L _ G. Blaž J. Chulik, naš znani trgovec, je bil v nedeljo zvečer prijetno iz-nenadjen. Ko ga je spanec baje že zazibal v sladke sanje, so nenadno na vrata potrkali — strahovi? Kaj še! Ljubi prijatelji s svojimi boljšimi polovicami. ki so mu prišli voščit za god in obenem čestitat k 40 letnici njegovega rojstnega dne. V dar so mu do-nesli zlato pero. In brž je bila uprizorjena domača zabava s kvartarni in šampanjcem, če se ne motimo. Na mnogaja ljeta!
—	Brzojavka iz New Yorka je v ponedeljek sporočila, da je neki milijonar, odličen v železarstvu in jeklarstvu, izjavil sledeče: “Še mar-mi ni, kar utegnejo gotovi medvedje Wall streeta trditi nasprotno, resnica je, da je združba “United States Steel Corporation” začela sedanje fiskalno leto dne I. januarja velesijajno. Z naročili že vknjiženimi in novimi, ki gotovo še pridejo, a niso doslej še všteta, bodo
/tovarne vseh podružnih kompanij prav lahko delale s polno močjo letos. Kakor je sedaj videti, bode korporacija to leto lahko podvojila svoj dobiček lanskega leta.” — Ce je ta brzojavka verodostojna, in vzroka dvomiti nimamo najmanjšega, potem bo po jeklarnah in žičarnah letos dela dovolj, in zatorej tudi zaslužka. Dobro.
—	Neki McGowan je v nedeljo zvečer na oglu Ohio in Chicago cest zaspal na cesti, seveda v pijanosti, in bi bil gotovo zmrznil, da ga ni slučajno Ji5šel in rešil g. Nemanich.
—	“Joliet Bridge & Iron Co.” ima polno naročil in dela bo dovolj za več mesecev.
—	Mestne volitve se bližajo. Kan-didatje prihajajo na dan, kakor gobe po dežju. Vsem želimo sreče.
—	Mestni zbor je začel delovati na to, da dobi prebivalstvo našega mesta plin (gasj bolj poceni, kar je nujno želeti.
—	Da ne bo Illinois Steel Co. v bodoče več v nevarnosti pred povodnijo je dobila, že dovoljenje, da izpfemeni gradnjo gotovih, delov takozvanega
“‘prison drain"-a.
—	Opozarjamo na poziv “Gregorčiču spomenik!”
—	Januarsko vreme je bilo letos znamenito v mnogem oziru. Toplina je v enem samem dnevu tako poskočila, kakor že ne v štirinajstih letih, namreč dne 19. januarja, ko je toplomer kazal zjutraj 14 stopinj nad ničlo a pozneje 58, torej 44 stopinj više. Imeli smo nevihto z bliskom in gromom; padlo je dokaj snega, a jug ga je tako naglo raztopil, da bi bili imeli skoro najhujšo povodenj v jolietski zgodovini. In vmes' pa oblačno, deževno in vlažno vreme, da se je- razlegal splošen joj vsled hripe, influence in sličnih nadlog.
—	Predkratkim se je v naši sredi ustanovil "Out-Door Life Club". Kaka spaka pa je spet to? F no, le počasi! I o je društvo, ki ni podporno in ne pevsko in ne dramatično in ne telovadno m ne — vedisigabog še kaj ne. Ampak pod svojo zastavo ima baje zbranih ze sestinsedemdeset članov
in to baje povečini naših rojakov, a med člani so tudi najodličnejši politiki in trgovci našega mesta, pravijo. In ti člani so že tudi dali v tisk svojo ustavo in postave in pravila. In ti čla ni bodo baje vkratkem priredili sija jen banket in ples nekje “down town”. In ti člani se bodo potem tam poleti v pasjih dneh podali v oddaljene gozdove, kjer si postavijo šotore in zgra de tudi taborišče. Pravijo, da jim bo zadnje služilo4za vojaške vaje; in ko se pošteno izurijo in izvežbajo, pojde slavna četa članov našega “Out-Door Life"-kluba po bojni stezi nad Indijance, katerega rodu (Pueblos, Mo 'quis, Zunis, Pimas ali Papagos), ne .vemo; tudi ne vemo, če pojdejo na voj sko s tomahawki ali vrčki; zadnje je verjetnejše. In kdo bo general? Pravijo, da Mr. Pavliha ali pa Mr. Pust.
—Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202.
tih zakramentov. Da, vsakemu se lahko primeri enaka usoda, in zato moramo izpolnovati svete dolžnosti in vsaj enkrat na leto sprejemati svete zakramente, da bodemo pripravljeni vsak trenutek na smrt po milosti božji. Sicer'pa, kakor smo že slišali tolikokrat, podleže tako grozni usodi večina takih, ki zaničujejo vse, kar je v zvezi 5 katoliško vero. Kolikokrat smo že slišali, da je bil kdo na mestu mrtev in ni bil pri nobenem društvu ne v Jednoti, popred je pa zasmehoval vse, kar je svetega. To so odpad niki od katoliške vere. Večib grešnikov si ne moreš predstavljati. Tako Bog kaznuje predrzneže, da več drugih ne okužijo. Toraj, kdor še sam sebe vara, naj se obrne od prepada zaničljivosti in zasmehovanja k svojim modrejšim bratom in sestram dru štvenikom in k materi Jednoti. Goto vo bode potem popustil svoje slabe strani in postal čvrst ud najimenitnejše družine, matere svete cerkve, in ves predrugačen bode pričakoval trenutka preselitve na boljši svet.
S pozdravom	John Verbiščar.
Kansas City, Kans., 27. jan. — Prosim, g. urednik A. S., blagovolite mi prepustiti prostorček v predalih našega vrlega lista, da naznanim rojakom po širnej Ameriki o delovanju nas tukajšnjih Slovencev, oziroma Kranjcev.
Sporočiti imam res velevažen dogodek, po katerem so hrepeneli že dolgo let tukajšnji Kranjci: da bi se nam reč zjedinili v bratovski slogi in v napredek slovenščine. Prišla je iskrica ljubezni v naša srca, in vsak vrli Kranjec je bil vnet, da bi si že skoraj osnovali cerkveno društvo.
In res, dne 25. t. m. smo se zbrali v hrvaški dvorani sv. Janeza. Prišlo nas je okoli 50 mož, in bi jih bilo še več prišlo, pa so eni delali čez čas, drugi so pa oddaljeni in raztreseni po vsem mestu. “Le naprej,” se sliši po I dvorani, "začnimo!” In res smo se začeli posvetovati, in podpisali smo se vsi in koj vplačali po en dolar kot mesečnino. Potem predlaga eden izmed članov, da naj bi bil sv. Jožef patron našega cerkvenega društva. “Potrjeno, potrjeno,” se sliši po dvorani.
O sv. Jožef, tebe smo si izbrali za našega patrona. Ti si patron naše krasne Kranjske dežele, kakor tildi patron vesoljne sv. cerkve. Bodi tudi naš patron in vodi nas po potu tega zemeljskega življenja, kakor si modro vodil Jezusa in Marijo, kadar si bival tukaj na zemlji. Bodi tudi nas priprošnjik pri Očetu našem, ki je v nebesih, da bi delovali v slogi in ljubezni za naš dušni blagor in v naš ponos tukaj v novi fiam domovini. Zatorej, preljubi rojaki in vrli Kranjci v tukajšnjem mestu, Vas uljudno prosim in vabim v imenu celega društva, pristopite k našemu novoustanovljenemu cerkvenemu društva sv. Jožefa. Upam, da ne bo Kranjca tukaj okoli, kateri bi se temu odrekel. Če se vsi združimo v bratsko slogo in v cerkveno društvo, gotovo nas število naraste čez 100 mož. Potem se pa lahko postavimo ponekodi v primero našim vrlim rojakom po širnej Ameriki, kateri imajo že svoje župnije.
Potem, ljubi rojaki, bomo mi prišli do našega namenjenega cilja, in v to nam pomozi ljubi Bog, kateri nam bo poplačal to naše delovanje na dan poslednji.
Zborovanja se vrše vsaki drugi ponedeljek v mesecu.
Ob sklepu mojega dopisa pošiljam srčen pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki. A tebi, nam vrlo glasilo naše, A. S., želim obilo naročnikov, oziroma predplačnikov, ker delavci smo vsi in vsak želi svoj zaslužek dobiti; takcr tudi ti, glasilo naše, potrebuješ ne samo naročnikov, ampak tudi predplačnikov. '
Janez Bižal,
ud cerkvenega društva sv. Jožefa.
Willis, Mont., 31. jan. — Mr. in Mrs. Kambich sta izgubila svojo edino hčer ki je zadnjo jesen dne 22. oktobra zbolela za revmatizmom in potem za vodenico ter umrla dne 6. t. m. Skoro za posebno milost, božjo je smatrati, da je na bolniški postelji sprejela svo je prvo sv. obhajilo in bila potem združena s svojim nebeškim ženinom Bila je tudi pri polni zavesti dejana v sv. poslednje olje. Starši so se namoč trudili za hčerko med boleznijo in ji preskrbeli najlepši pogreb, ki se ga je udeježilo vsepoino prijateljev in znancev. Pokojna Maynie je bila rojena dne 30. jan. 1897 in vobče priljubljena Svetila ji večna luč med angelji!
Prijatelj.
Ely, Minn., 30. jan. — Poročila sta se tukaj dne 27. t. m. g. Ludovik Pe-rušek z gdčno. Pavlino Stubica. Mlademu paru obilo sreče. Kakor se vidi, bode skoro gotovo vsa zaloga deklet pošla na Ely, in če jih Bog ne pošlje odkod, bo pomanjkanje.
Jos. J. Pešelj.
•i.Zl'»-'
Pittsburg, Pa., 27. jan.—Dragi bralci j A. S., nekaj vam moram še omeniti, j kar mi bo marsikateri potrdil, da je že j večkrat to slišal in videl. Je namreč 1 takih ljudi, ki odvračajo druge od društev in spovedi, in sem jih slišal reči, da ko je hotel iti k spovedi, je duhovnik zahteval popred pol dolarja in dolar z-a spoved, in neki gizdalin je celo rekel, da ni bil pri spovedi 9 let, zato ker ni hotel plačati zanjo. Dragi bralci, kaj ni to očitna laž? Koliko nas je. ki smo že po osemnajst let v Ameriki in gremo vsako leto po večkrat k spovedi, in nikdar še ni zahteval nobeden duhovnik ni centa za to od naš. Dolžni smo pa pod smrtnim grehom cerkev in duhovnike podpirati, ker zdaj ne pada mana, da bi duhovnik živel od nje; zato imamo mi dolžnost jih podpirati, in toliko sredstev ima vsak, hvala Bogu. Kdor reče, da nima, da ne more teh malih centov žrtvovati v prid svoje duše, sicer pa sam /veliko v nič potroši, ta je sovražnik sam svoja duše. ker zna, da jo ima, a neče dobro delati sam zase. In če ga kdo vpraša, zakaj ne gre v cerkev, odgovori: "Saj tam ne bi nič dobil!" Le počakaj, rad bi dobil pomoči od cerkve, pa ti bo prepozno. Drznež, ne posnemaj propalili učiteljev! Glej prst božji, ki nam žuga vsaki dan! Nekaterih izmed teh že ni med nami, so preminili brez cerkvene pomoči, brez sve-
Brockway, Minn., 3. jan. — Že dalj časa ni bilo slišati od naše naselbine, in da ne bodo mislili drugod bivajoči Slovenci, da mi pozimi spimo kakor medved, prosim, g. urednik A. S., dovolite mi mal prostorček v vašem cenjenem listu, da pokažem rojakom, da smo še pri življenju.
Od drugod poročajo Slovenci, da jim gre dobro, ker imajo dosti dela. Pri nas pa je to drugače. Tudi nam gre dobro, to pa zato, ker sedaj nimamo posebnega defa. Farmar dela kakor veverica: poleti dela in leta, da si napravi živeža za zimo; pozimi pa lahko ostane na gorkem in se spočije.
Posebnih novic vam ravno sedaj ne vem pisati. Kar se tiče naše fare, je vse’ v lepem redu. Farani so zadovoljni z našim preljubljenim dušnim pastirjem, Rev. Trobcem, in upamo, da tudi on zamore to reči o nas. Cedri društva, ki so bila šele pred par leti vstanovljena, prav izvrstno napredujejo; le tu in tam se dobi še kateri, ki se boji pristopiti, ali iz tega, da bi ne postal predober kristijan, ali pa “ne more” plačati teh par centov vstopnine.
Zima je precej huda. Snega in mraza je dosti. To pa našim gospodinjam dela veliko nejevolje in skrbi. Ravno oni dan sem slišal pogovor med dvema. Bil je nekako takšen: “No, dober jutri Dons je pa mraz.” “Ja, pa res, pa že tkuj cajta! Naše kure že an teden niso pogledale s ku-rice.”
“Naše glih toko. Cev dan ta šen-tan kliin tam v kuric čpi pa dremle.” “Ja, pa kb še koj dremov, ta koke bže še bo, le to me jeza k tkuj požre.”
“O kaj to, če že žre nej žre da bo set, kb ta prešičov krempl kakšn jajc znesu.”
"Ja, se res. Pr nas že cle tri tedne nismo dobil obenga jajca, pa tud ga ne bo dokler bo tokle mraz. Koga pa jem ti daješ?”
“O, vse sorte. Mav všenice pa vo-vsa namešam pa skuham, pa še kakšne prežgane kosti lpa mav peska”.
"Oh, jes jem tud sok strežem, da. pa vse nč na pomaga. Dabmo koj vrat zaviv tmo klimo!”
"Ja. mne tud tok jezi, zraven me pa še von zmerom draž, da jim preveč futra dam. Naj raj b ves žit konam znosu!”
"O naš je šele pral! Za kone ni nkol preveč, kure, ta uboga žvav, b pa kmav mogva sneh jest. Koj to prav da skuram nč ni.”
"Ja, toči so desce! Prav nč nimaja frštonta. Bže vidi, ko b začel, čeb kur nabo!"
“Pašele da! Jes sem polet vzeva
tam na--------; seb zano čiklo, dekle-
tam za bertaše, fantinom za srajce, potlj von sje ane hlače vzev, pa vse smo z jajc pvačal! Potlej pa prav von: “Kura se naspvača.”
“Pr nas je glih tok. Ktilk gre cukra pa kofeta pa drugega tačga! Kb mogu von vse za keš kpit, to b godu!”
"Ja. mislem da. Koko pa kej vaše krave mozejo? Naše so zunej ane vse vstavle.”
"Naše tuli. Na vem koko j to. Se jeh dobr futramo, pa vse glih nč ni. Se kej svabga še je ne, ta šentan rep!” “Ja, to je že toko, zima je zima. Prešiče pa venda mate dobre.”
"Tud niso posebng. Pred k sni
'Irt’	«trt*
•Jrt*	>H?
DAVICA.
4 V
*
X-X*XsXcfrX’XX'<’XX’<t-XX<<’X-X~X*XX’X-X~tX>X">«»X<XXX’XX’X«X>XXX‘’X-X*X’<X'»»«-'» 7
TT
irrt
rti?
irir
iri?
iri?
iri?
rti?
i^ir
i?i?
iri?
i?i?
Vsaka družina, katera ima male otroke, morala bi se seznaniti s znakim in zdravljenjem te opasne bolezni. Naš Almanak, kateri se dobiva brezplačno opisuje način te in mnogih drugih bo- leznih... Brzko ne . vsak slučaj davice in oslovskega kašlja je nasledek na- vadnega prehlajenja... Otrok postaje tožljiv, je zamolkel, ima vročico, kašlja in kiha.. .Če zapazite prve znakeve-davice, ali slične bolezni, dajte NEU- TEGNOMA otroku.
Severov Balzam
Z.A. iFLuJTJO-A..
Ono zanesljivo zdravilo krepča celo sestavo ter zdravljenje, katero opisujemo v našem almanaku, podpira učinek tega leka tako, da celo odvrne grozno bolezni... Vsaj ena steklenica SEVEROVA BALZAMA ZA PLJUČA morala bi se nahajati v vsaki hiši, posebe j pa tam, kjer so otroci.. . Cena tega leka je tako nizka, da si ga vsak lahko kupi.	Steklenica 35 in 50C.
TT
**
i?ir
**
irir
i?i?
i?i?
i?i?
iri?
irir
irir
X*X’X*X*X~X'X*X*X*X'X'X*X’
• Kihunje •
X’ X"X”X~X">X~I*X«X**>X< X~X*4,X*»X’X’ XK~X~X~X~X*X~X~X*X~> X-X-X-X^X-X-X-X-X-X-X-X-X1
<.
< >
«>
« ►
< ►
4 > I 4 •
1 >
4 >
4 >
irtr
icic
*“*•
*t”t*
'Irt’
‘trt*
•Irt*
■trt*
't"t>
je večkrat prvi znak prehlajenja.. .Če zakihnete brezdvoumno ste sed jeli v kakem prepihu ali pa ste se na kak drug način prehladili. Vaš prvi posel naj bode, če vidite da ste se prehladili, da vzemete eno
Severovo Tableto
zoper ]pre]nlajiru-
Dobro ceno zdravilo. Lahko ga nosit e pri sebi. . Hiter učinek. Nezapušta-je nikakovih hudih posledkov. Izleže vaše prehlajenje brzo. Cena 2«|c.
V vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
irir irir iri? iri? irir irir irrt •tir 'ti? 'ti? i?i?
W. F. Severa Co.
jeli še sama futrova, je že še bo, zdej jeh po von futra, jem pa koj vodo nos. Oh so pa tac, dab bli glih pral za dile.”
“Jest jeh pa še zmeram sama fu-tram, no pa so še dovel dobr. Samo to me jezi, kta tajksov rivc na je vsga kar mo dam. Pa prav von, da jeh prefutram. Skomčč!”
"Tačel so možač, niso za drujga kokr da nas jezajo. Glih gun dan je Rožmanka cagvava kokoj von pust”.
"Kapa, as kej šlišova? Menda se bo Rožmanova tastarš vmoživa.”
"Ja mn je ana žena prava, da bo Francetovega ta staršega vzeva. Pa mislim, daj res. Jes sem ga sama vidva,kje enkat tamle polet zno govoril."
"Kaj pravš, Mica, jes mislem, dab biv fant vohka bol dobiv?”
"Se ne dob upravlava, pa šlišova sem pa, da ona ni tolik prida.”
“Jaz, jes tud mislem. No ne pa grem, mam še kreh upeč.”
"O kreh se bo že spekv, še kej prid.”
"Bom pa že.”'
Mlinarjov Janes.
Trimountain, Mich., 4. febr. — Sl. uredništvo A. S., prosim, da natisnete par vrstic v priljubljenem listu A. S. '
Tu iz naše naselbine ni bilo še ni-kakovegž dopisa v A. Slovencu. Moj namen ni pisati Bog ve kaj od tukajšnje naselbine. Omeniti mi je dolžnost od tukajšnjega društva Marije Se dem Žalosti št. Š4. K. S. K. J. Društvo dobro napreduje v vsakem oziru s člani in z blagajno in Bog daj, da bi šlo tako naprej.
Tukaj na Trimountain, Mich., se je ponesrečil naš rojak Martin Likovič. Delal je na 3. šaftu v 4. rovu. 17. januarja je tako nesrečno padel pri delu, da si je levo roko zlomil. Bog daj da bi kmalu okreval.
V	South Range, Mich., se je naro-dila našemu rojaku Pavlu Lul^pniču hčerka, ki so jo krstili 3. februarja. Novorojenka je dobila ime Ane. Pozvanih je bilo več rojakov in jaz tudi na krščenje in smo se dobro zabavali. Tudi se je izgovorila marsikatera lepa beseda. Gosti so se razšli v pozno noč v najboljem zadovoljstvu. Čestitamo starišem.
V	Copper Range, Mich. se je ponesrečil rojak Hrvat Jure Vičevič. V rudoktipu Copper Range je tako nesrečno padel t. febr. na trebuh na treko. Pripeljali so ga na površje. Po zdravniški izjavi mu se je nekaj utrgalo v njem. Zdravniki so se izrekli, da ne bo živel dva dni, če ne gre na operacijo in vsi drugi so prevideli, da ni drugače. Jedina rešitev je opera-
cija, in res so ga operirali' v soboto
2.	febr. Operacijo je srečno prestal in zdravniki upajo, da bo okreval. Bog daj, da se našemu rojaku J. Vičeviču kmalu povrne zdravje.
Tukajšnji zastopnik za Am. Slovenca je g. John K. Grentz, ki upa v kratkem času pridobiti dokaj naročnikov.
Srčen pozdrav vsem rojakom v A-meriki, A. S. pa obilo naročnikov.
J.	G.
Rečica ob Savinji na Štajerskem, 8.
dec. — (Dalje). Novi zvonovi visijo toraj visoko v domače cerkve stolpu, oznanujejo Božjo čast in poživljajo nas taisto vsigdar izkazovati, opominjajo nas od zgodnje danice, jutranje zarje do zadnjega glasca, ko: “Ave Marija” v večernem mraku zapojo v složnem bratskem sporazumu, kakor soglasno doni njih mili glas vedno o-stati in delovati! — Ginljiva cerkvena propo^ed navduševala nas je istomi-selno in ravnotak je bil velepomembni govor Njega prevzvišenosti prilično se lahko nazivljenega banketa za katerega kulinarični del so si stekle tukajšnje uzorne tržanke, osobito skrbne Marte dve vso hvalo in priporoči-tev, posebno ker sta to brezplačno storile, iz perečega nagiba, da se ne da nikjer čutiti, da smo osamljeni sedaj ravno brez župnika. Po rajnkem č. g. župniku Jožef Ulčnik blagega spomina je namreč inventura že končana i vse prodana.
Pri obedu navzoči so bili sledeči častiti gospodje: Č. g. dekan iz Braslovče, dva č. g. patra iz Nazarje, ter župniki iz Mozirja, Sv. Frančiška, iz Bočne in domača dva gospoda. Nadalje bil je še navzoč g. Amon Turnšek, kateremu so izvolili tudi Njih Ekse-lenca napiti kot edinenn^ zastopniku posvetnih krogov in ga pooblastili njihovo knežjo zahvalo izreči vsem faranom in vsim tistim, ki so bodisi z delom z denarjem ali pa "uma svitlim mečem" pripomogli k tej za Rečico zelo imenitno uspeli slavnosti in svečanosti.
Jako slovesno veličasten moment je bil pri napitnici, s katero je nazdravil č. g. provisor Alojz Musi Njegovi Prevzvišenosti, na kateri toast je zagrmelo petdeset topičev v- eni minuti in je zajedno zadonel prvi glas iz neba, iz visokih lin, iz src nebrojne množice, zbrane na cerkvenem trgu, pa je kipela kvišku k nadnebnemu Vladarju večna slava! — Z hvaležnim globoko udanim srcem poslovili smo se ob S. uri popoludne od našega ljubljenega nadpastirja, ki so povsod vladiški svoj blagoslov delili, ko so nas tako počastiti blagohotli, katerim pa gre še po-
sebno zahvala za Njih veliki dar za zvonove prilično darovanja in še za razne regate, osobito dar šoštanjski narodni godbi. Kako bi mogli naš čut hvaležnosti izraziti drugače kot srčnim:	"Bog poplačaj"! Zahvala gre
tudi obče spoštovanemu g. Franc de Centa, zastopniku ljubljanskega kne-zoškofa za poklonitev voza za Prev-zvišenega, kakor tudi za radodarno oddajo stavbnega lesa v zvoniku.
Iz mogočnega toka navdušenja in po posebni inicijativi č. g. provisorja rodila se je srečna misel — mlado dete — tako da bo kmalu omogoč&no še četerti zvon v septimnem glasu B zaradi popolnega soglasja naročiti.
L.e bo šlo vse po sreči bode svečanost vzdiga 4tega zvona že 17. januarja 1907 kot božično drevesno darilce.
Temelj je toraj že položen po raznih dobrotnikih in pospešiteljih vzviše ne stvari, tako naj bode tem potom samo eden za uzor omenjen, to je en veleposestnik skoraj že izven rečiške fare, ki je za zvone osobito za četerti zvon sam 270 kron v denarju poklonil, razen drugih vrednosti. Nadaljni tekmovalci se še pričakujejo.
Da bode soglasni akord naših farnih zvonov popolen, da bodemo lahko s ponosom poslušali ubrano zvo-novje,'pripomagajte vsak po svoji moči, še prispevajte in Bog bode Vaš dar, s katerim se okrasa njegov dom sprejel istotako kot je dar uboge svetopisemske udove! — Četerti zvon bode vlit v najboljšem blagu v teži 350 kilo, premer 84 cm in bo veljal 1500 kron.
Napis pa bodi na četrtem zvonu sledeči primeren. Zraven imena težjih dobrotnikov naj se glasi:
Kupili darovi mili so moj bron,
V Božjo čast in slavo se glasi moj don,
Tudi Tebi, potnik dragi, bom zapel nekoč,
Ko o zornem jutru Ti napoči noč!
(Konec prih.)
Amerikansko-slovenski koledar za leto 1907
je dobiti po 30 ct poštnine prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv, obsega sliko povesti, poučne stvari in humoreske; mnogo slik se nahaja tudi v njem.
Istotam se dobiti vsakovrstne in druge knjige, pratika, lepe božične in novoletne razglednice.
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair ave. n. e„ Cleveland, O
—' Slovenska požrtvovalnost. “Družba sv. Cirila in Metoda” v Ljubljani je izdala ravnokar svoj "Koledar" za 1. 1907. V "Koledarju” je “Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov v 1905. letu”. Iz tega imenika posnemamo, da družbi ni poslalo niti vinarja 20 podružnic na Kranjskem 14 na Štajerskem, 9 na Koroškem in 15 na Primorskem, popolnoma nedelavnih je bilo torej 58 podružnic.
—	Delavci iz Vipavskega se letos kar trumoma selijo v Ameriko. Vsled tega bo v poletnem času vinogradnikom pomanjkovalo delavskih moči.
—	Postojna, 14. januarja. Ignacij Koren, kurat ubeljski, je danes ob 5. tiri zjutraj umrl.
—	Č. g. Anton Medved, pesnik in kaplan na Breznici, se je za nekaj tednov podal v Leoninum, vtrdit si svoje slabo zdravje. Upa se, da. ko ga bodo zdravniki dalje časa opazovali, mu bodo tudi mogli uspešno pomagati.
—	Velikodušen dar. Vodstvo slovenskega gledališča poroča: Za pro-spevanje slovenskega gledališča vnet rodoljub, ki želi ostati neimenovan poslal je dramatičnemu društvu petdeset kron z ž^ljo, da se ustanovi fond za izobraževanje domačega igralskega naraščaja. Točasno gledališko vodstvo se resno bavi z vprašanjem ustanovitve prave dramatiške šole, ki naj bi se odprla takoj po končani sezoni.
—	Odprava smodnišnic* iz ljubljanske okolice. Znano je, da je vložil ljubljanski ma*gistrat ' po eksploziji smodnišnice na Ljubljanskem polju na vojno ministrstvo vlogo, da naj se smodnišnice bolj proč od mesta prestavijo. Te dni je pa došel magistratu •odlok vojnega ministrstva, ki navaja, da ni postavnega določila za premestitev smodnišnic. Pač pa je pripravljeno vojno ministrstvo, da smodnišnice premesti, ako se mu da na razpolago v ta namen narejeno poslopje in bi ne imelo vojno ministrstvo nobene druge dolžnosti, kakor da odda dosedanji prostor. Občina ljubljanska baje ne sprejme teh pogojev.
—Predsednikom krajnega šolskega sveta na Grosupljem je bil dne n. jan. izvoljen deželni poslanec gospod Fran Košak, svetovalcema pa posest-•nika Jožef Okorn in Jakob Štrubelj.
—	Samoumor Karola Laiblina. Po Ljubljani pod imenom “Lajbelc” splo-' šno znani 1. 1872 rojeni Ljubljančan, agent Karol Laiblin je 21. dec. po noči žalostno končal svoje življenje. Zjutraj so ga našli v drvarnici hiše štev. 8. v Vegovih ulicah, obešenega. Oko-lu vrvi je lepo ovil žepni robec, pod noge pa si je postavil zaboj, katerega je potem pahnil proč, da je obvisel. Laiblin je bil že več tednov jako otožen. Zaradi bolezni je že komaj hodil. a brezsrčni ljudje so se mu radi •smejali. Kapram nekemu znancu se je vsled tega bridko pritoževal in se naposled razjokal. Napravil je tudi oporoko, katero je imel pisano v notesu. Med drugim je imel določenih 600 kron za uro na protestantski cet-kvi. Ko je kazal dvema znancema to v notesu zapisano oporoko, rekel mu je znanec, naj zapiše še 200 kron za družbo sv. Cirila in Metoda, ker se je vedno gibal v slovenskih družbah. Laiblin je to takoj vpisal med ostala volila.
—	Sodelavce okradel. Premogar Fr. Florjane iz Kokarjev, je komaj 20 let star, a že je sedel dvakrat zaradi tatvine v zaporu. Dne 18. avgusta p. 1. med 1. in 3. uro popoludne vtihotapil se je v Toplicah v neko stanovanje, Katerega je imelo v najemu več prt Jnogarjev ter trem delavcem iz zaklenjenih kovčegov izmaknil 58 K gotovine. Neko noč julija meseca p. 1. vlomil je v zaprti kovčeg. last Janeza Razpotnika, ter mu vzel knjižico tr-bovljske hranilnice z vlogo 200 K in še 20 K gotovine. Dva dni po tem dogodku je pa v Prečnem pri Trbovljah iz zaklenjene omare vzel Alojziju Borštnarju 60 K gotovine. Francetu Borštnarju pa srebrno uro z verižico. Vse to pa še ni bilo dosti, začel je tudi z ukradeno hranilno knjižico slepariti. V Zagorju je trem strankam lažnjivo pripovedoval, da je brata, ko je bil še pri vojakih zalagal z denarjem, zato mu je ta poslal hranilno knjižico. Ti so mu to verjeli in mu dali vsega skupaj 112 K posojila, katerega ni vrnil. Sodni dvor je tega nevarnega ptička obsodil na dve leti težke ječe.
—	Tepež zaradi preže. V nedeljo zvečer, dne 29. julija p. 1. sta se na o-krajni cesti v Zgornji Šiški fanta Jakob Košane in Janez Peršin lotila Andreja Perkota in mu očitala, da je prvega ogoljufal pri takozvani preži. Na Perkovo pripombo, da ni nikogar ogoljufal, skočili so skupaj, vnel se je pretep, katerega se je vdeležil poleg do-šli Janez Pirc, tovarniški delavec iz Kosez. Ta je udaril Perkota z vijakom, ki je imel pritrjenega na vrvici dvakrat po glavi in ga smrtnonevarno
ranil. Za kŠstzen ji dobil?eno leto težke ječe.
—"’.Zbirka slov. narodnih pesmi. Te dni se je mudil v Ljubljani misterija!? ni svetnik vitez Wiener ter se je udeležil seje slovenskega odseka za zbirko narodnih pesmi. G. W iener je iis-tvaritelj velikega dela: “Avstrijska narodna pesem", ki se sedaj r'avnokar pripravlja. Slovenski odsek je zbral že 1300 narodnih pesmi s tekstom in melodijo.
—	“Glasbeno Matico” je prišel nadzorovat referent za glasbo v minister-stvu za uk in bogočastje dvorni svetnik pl. Wiener. Izrazil se je o zavodu, posebej še o šoli’ izredno pohvalno.
—	Rop. Črevljarski pomočnik Janez Ino iz Potoške vasi občine Ko-tredež je srečal na poti zloglasnega postopača Martina' Kokalja od St. Martina, kateremu je pa rekel, da se piše Drnovšek. V Ustju sta spila tri četrt litra žganja, katerega je Ino plačal z bankovcem po deset kron. Ko sta odšla, je Kokalj svojega tovariša pregovarjal, naj mu da denar hraniti, da ga ne bo izgubil, kar je ta prvi hiši, do katere bosta prišla, storiti obljubil. Ne daleč od Ilerjeve hiše podrl je pa Kokalj svojega tovariša na tla ter pokleknil nanj, mu preiskaval žepe ter mu s silo vzel listnico in mošnjiček v katerih je bilo 23 K 27 h. Pobegnil je s tem plenom proti Brešcami, kjer ga je zasledujoči dobil pijanega v Potokarjevi krčmi. Denarja se je pri njemu dobilo le še 9 kron 46 h in listnico, katero je Ino za svojo izpoznal. Mošnjiček in ostali denar je ropar nekod skril. Aretovanju se je s silo u-prl, vrgel se je na tla iij tolkel z vklje-njenimi rokami ob tla, da bi verige raztrgal. Oddan je bil okr. sodišču v Litiji.
—	M-rtvi leta 1906. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1264 oseb.
—	Suknjič ga je izdal. Že enkrat zaradi tatvine kaznovani Jožef Vindiša» delavec na Glincah, se je vtihotapil na Emonski cesti v stanovanje Ivane Stern, ter tam izmaknil vilice, nože in nekaj ženske obleke v skupni vrednosti 47 K 80 vin. Pri tem je pa pozabil na kraju dejanja svoj suknjič, ki ga je izdal. Sedel bo pol leta v težki ječi.
—	Učiteljske zadeve. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta ima bli-zo 55.000 K premoženja. Ko bode dovolj denarja, se bo zidalo v Ljubljani veliko ppslopje, kjer se bodo koncentrirala vsa učiteljska odjetja: Posojilnica in hranilnica, konvikt in tiskarna. 30. decem. je imelo občni zbor "Slov. dež. učiteljsko društvo” za Kranjsko. Glavna stvar, ki je še vedno na dnevnem redu, je regulacija učiteljskih plač, kajti s tem, da dobe oženjeni učitelji 25odstotno doklado, se godi velika krivica neoženjenim uči teljem in učiteljicam. Naglašala se je potreba, da se šole podržavijo, da naj službena doba traja 30 let in še mnogo drugega.
—	Vipavske novice. Grozen umor zgodil se je v nedeljo, dne 6. jan. na Kovku občine Štorije. Janez Peljhan
j iz Kovka je nadlegoval v gostilni An-! tona Vidmarja tamkaj mirno sedeče ! pivce z raznimi izzivajočimi beseda-1 mi. Da bi v gostilni napravil mir. od-tiral je krčmar »Anton Vidmar prepirljivca iz krčme. Ko Sta pa bila zunaj na prostem, je vzel Janez Peljhan nož v roke in je nesrečnega krčmarja Antona Vidmarja tako nevarno zabodel, da mu je ranil srce in je tisti bil v par. minutah mrtev. Ko je ležal Anton Vidmar ves krvav na tleh, vrgel se je zverinski ubijalec na mrtvega in mu še ves obraz razrezal z nožem.
—	.Divjega kozla z rokami vjel. Divjega kozla je na planini "Jezero" v Bohinju s prostimi rokami vjel lovec Peter Gašperin. Kozel se je ob času ko je najbolj snežilo in medlo, brezskrbno pasel med smrekovimi vejami in ni opazil bližajočega se mu lovca. Isti se mu je približal, vrgel pu-» ško v sneg ter ga z rokami zagrabil. Tehtal je starec nekaj čez 30 kilogramov. - Nenavadno lepo vzraščena je óila kozlova brada. Lovec ie iz nje napravil šest lepih šopkov za prijatelje lovskih klobukov.Za najlepši šopek “Gamsbart” ponuja mu domačin 50 kron. Pa bi se s takim "pušeljcam” marsikdo rad postavil!
—	Nagloma umrla je 62 letna Marija Kalčič iz Gotne Vasi. Sedela je na stolu pri šivanju, pri tem se je zgrudila onesveščena, na kar je takoj smrt nastopila.
—	Radeckega veterana pokopali so v Slavini dne 5. januarja. Bil je to Jože Povh iz Nemške vasi. Dočakal je lepo starost 84 let. Pet odlikovanj dičilft je njegova prša. Bi! je do 30 let odbornik in svetovalec občine Št.
1 Peter in čez 40 let načelnik gospodar-¡ skega odbora v Nemški vasi. Pogreb j je ime! zelo lep, udeležil se ga je tudi I župan občine Št. Peter z nekaterimi j odborniki.
—Drag pipec. Na novomašniški veselici v Št. Vidu nad Ljubljano se je
prodal potoni dražbe star pipec — ko-
—	Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Izvleček iz zadnje seje osrednjega odbora. Iz predsedstvenih naznanil je povzeti, da je v preteklem letu zveza naročila v " Internationales illustr. Reiseal-bum” dve strani obsegajočo sliko na umetnem papirju ter dve strani besedila. V kažipotu "Franks English and Amerikans in Austria” se priobči leta 1907 pet slik in sicer: Bohinjsko jezero, Bled, Ljubljana, Postojinska jama (Ferdinandova jama, Cipresa!. Poleg tega bode dve do tri strani besedila. Slike in kipi londonske razstave, ki so vredni okrog 2000 K. so se vrnili ter se bodo rabili pri prihodnjih razstavah. Reklamni in admi nistrativni odsek se spojita, ker je njun delokrog skoro isti. Glede Bohinja se je omenjalo, da je bil letos pritisk tujcev' jako velik.
—	Nov način prodajanja konj. V novomeški okolici je neki posestnik prodal konja, ki je lani veljal 175 gld. na tehtnico. Pogoji so bili: ako konj tehta 600 kg velja 200 gld., ako manj bo tudi cena nižja. Konja so tehtali v Novem mestu. 'rehtal je 415 kg in posestnik je dobil tako za konja samo TI2 gld.'Sedaj se posestnik jezi, pomagati mu pa ni.
PRIMORSKO.
—	Tržaško kadetno šolo nameravajo premestiti v Dubrovnik.
—	Za župana v Tinjanu je izvoljen Venceslav Križmanič, ki je po rodu Hrvat in je bil do pred par leti tudi pristaš narodne hrvaške stranke. Iz samoljubja je postal renegat in pro-vzročil zmago Lahov v Tinjanu.
-— V veliki nevarnosti je bil na novega leta dan trg Kanal na Goriškem. Začelo je goreti sredi trga v hiši go-,-pe Valentinčič. K sreči so ogenj vojaki in ognjegasci udušili. Škode je nad 1000 kron. Posestnica je bila. vedno zavarovana, a je ravno potekli rok pozabila plačati.
—	Umrljivost otrok v Trstu je med vsemi avstrijskimi .mesti največja. Izmed Tooo otrok jih umrje 423 preden dosežejo starost petih let. Poleg socialne bede. nenravnosti in zanemarjenosti staršev je glavni vzrok umrlji-
osti, kakor trdi izvedenec dr. Veronese — alkoholizem. Žal, da je mnogo slovenske mladine v Trstu prav tako zanemarjene, kot italijanske.
van baje že v turških čhsih -— za 8 kron. Znesek se odda v prid' Gregor-1 čičevemu spomeniku.
— Vodstvo dež. blaznice na Stu- t dencu je prevzel dne n. jan. gOŠ^l dr. : Franc Goestel.	-	■; ;
1— Urad za pospeševanje obrta do-1 bijo v kratkem v Ljubljani. Troški za ,-t ta urad so proračunjeni za I, .1907 na * 25.000 kron..	'
—	Tatinski ciganki. Med tem, ko je šla prodajalka Ana Kušlan dne 8. decembra m. 1. h. kosilu* prišli .sta. ciganki Ana in Angela Reihart v prodajalno, v kateri sta stregla domača trgovska učenca. Kupili sta nekatere malenkosti ter odšli, a se takoj vrnili Ana Reihert je prosila 13 let starega Muellerja, naj zamenja goldinar v o-grske kronce. Med tem je pa mlajša ciganka motila vajenca Jožefa! Posrečilo se je Ani Reinhart iz ponudene denarne skledice, po kateri je brskala, izmakniti cekin za 20 kron, kar obe odkrito priznavata. Sedeli bosta vsaka šest tednov v težki ječi.
—	Potres v Črnomlju. Iz Črnomlja se piše: V torek, dne 8. jan. smo čutili v Črnomlju trikrat potres in sicer zjutraj ob 6. uri 28 minut in zvečer ob 7. uri ter kmalu po 8. uri. Najsilnejši sunek je bil ob 7. uri. Škode'ni napravil potres nobene.
—	Vodovod za Kranj in okolico. Kakor se poroča z Dunaja je cesar potrdil zakon, ki zagotavlja vodovod za mesto Kranj in okolico.
—	Zanimiv štrajk. Iz zagorske okolice se piše: Z novim letom so pričeli štrajkati Cerkveniki po soseskinih cerkvah župnije Zagorje. In sicer: Kotredež. Rove in Loke. V Kotrede; žu zahteva cerkovnik k dosedanjim dohodkom še po! mernika krompirja i košnjo okrog cerkve, katere zdaj ni imel.
—	Drobiž iz litijske okolice. Mraza smo imeli dne 1. januarja 15 stopinj R., dne 3. januarja pa 10 stopinj toplote. Pač čudno vreme. — Na Vačah so v minolem letu pokopali 35 mrličev krstili pa 45 novorojencev. — Lesni trgovci so tu pokupili mnogo lesa, smrekovega in hrastovega. Več mladih gozdov bo uničenih. — "Čebelica” na Savi vrlo napreduje, le tako naprej! — V zametih je obtičal neki posestnik izpod Sv. Gore. ko je vozil pra šiče 28. decembra v Zagorje. Z veliko težavo so rešili voz in konje.
—	Zjuho se opekel in umrl. Dne 5. jan. je umrl v Bodeščah štiriletni otrok Franc Toman, ker je prevrnil nase pisker vroče juhe in se tako hudo opekel.
—	Ulom v stolnem župnišču. Ukradenih je bilo dne 2. jan. popoludne g. stolnemu vikarju dr. Jos. Jeršetu okoli 700 kron.
TECEPKONE : ¡279 . KeÍTüR.
FRANK S
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4L odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dotii hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj
jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščin® ia 80 denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y,
KOROŠKO.
—	Slovenski poraz na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Bekštajnu, ki je imel doslej slovenski občinski odbor, so zmagali nemčurji v dveh razredih. Slovenci so se preveč zanesli na svoje pozicije.
—Slovenski kandidat na Koroškem. S Koroškega Se piše: Čujc se, da bo kandidiral v državni zbor za koroški slovenski mandat vrli narodnjak g. Urban Piskernik, župan občine Bela pri Železni Kaplji.
—	Odlikovanje koroškega industrij-
ca. Po celi monarhiji znani dvorni' izdelovatelj orožja Peter VVernig v ^ Borovljah je bil za svoje izdelke odli- j kovan na jubilejni razstavi v Bukare-štu z zlato svetinjo.	j
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Callins Street, Joliet, Illinois.
ŠTAJARSKO
—Umrl je v mariborskem frančiškanskem samostanu brat Florijan Ko
ren.
—	Prestavljen je okrajni zdravnik dr. Vršič iz Brežic v Gradec.
—	Slovenska gimnazija v Mariboru. Naučili minister Marchet je izjavil poslancema VVastianu in Hoffmannu, da je vest o preložitvi slovenske gimnazije iz Celja v Maribor docela izmišljena. Nemško društvo za Maribor in okolico je protestiralo proti temu nameravanemu "preloženju”, češ, slovenska gimnazija se kvečjemu zida lahko v Žalcu ali pa v Št. Jurju.
—	Štajerski odvetniki. Odvetniška zbornica štajerska je imela ob koncu minulega leta vpisanih 165 odvetnikov med temi 72 v Gradcu, n v Celju, 14 v Mariboru, 5 v Ljubnem, 6 v Ptuju, ostali po drugih krajih na deželi.
—- .Zločin? Nemški listi srdito napadajo gospo Marijo Mras, roj. Haider v Brežicah, ker je svojo na lepem trgu stoječo hišo, v kateri je pekarna, prodala Slovencem. Gospa Mras je kupila sedaj neko gostilno v Sevnici.
—	Judežev denar. V Središču je u-mrl oče znanega zagrizenega nemčur-ja J. Polantza. kateri je v Celju napadal Slovence in kateremu je potem Suedmarka s podporo k trgovini pripomogla. Pri zapuščinski obravnavi v Ormožu ga je sestra vprašala: "Kje pa imaš tiste krone, za katere si svoj materini jezik prodal?"
Izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.
-X-te-**-***-*-*********-*-**-****** l*-****-***-**********-*-**-**-*-* *
?	i
♦
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
¥
¥
¥
♦
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.f
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
duevnem kurzu.	„i,
priporočam se rojakom.	|
«J. J. KITTI
231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL. t
♦************-*(*********•»<** ***+****+*******-Mc****-M(-*c
ECS’'' Bar Goiii.
and Porter.	o
j. o
BOTTLER
Van Buren Si., Joliet, III.
GLUH ZOPET SLIŠ!
ie rubi moj Ušesni bul zb m. kfc trajno zdravi ne samo šumenje, z vonj« uje v ušesih ia nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je #1.10. Raz pošil j j* po vpla/?.' ju vuaprej samo (J G K<>:' F.tv, lekarnik. 586 S. Cent*»'1 ave . ¡'h -cago, 111. Cemk p< š /j tu n je
AmeRikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasjlo K. S. K. Jednote.	,
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le pioti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dojii
in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarn» telet,hih Chicazo .in l»ters*iite: 50i* Uredništva telefon Chicago 1541.
Prj spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C, Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
uiU-tv«,
r^'Ve?'
4 TRADES |R^WiNcjI-> 4
	CERKVENI	KOLEDAR.
10.	febr. Nedelja	Solastika,.
JI.	Ponedeljek Derziderij.	
] 2-	Torek	Eulalija.
13-	" Sreda	Pepelnica.
'4-	Četrtek	Valentin, muč.
15-	Petek	Faustin in Judov.
l6.	“ Sob.	Julijana; Onesim.
da tudi v starih kulturnih deželah evropskih stopa vedno bolj v ospredje.
Po prizadevanju ameriškega predsednika je bil med Rusijo in Japonijo sklenjen mir; Amerika je vplivala pri pogajanju'za bodočnost Maroka; ameriški vpliv se je pokazal v vzhodni Aziji, Avstraliji, v Južnem kakor v Karaibijskem morju; na Tihem kakor Atlantskem oceanu vlada. V Zapadni Indiji kakor v kitajskem vodovju so postale ZAruž. države velesila, celo, da v Afriki je zamorska republika Libe-ria samo malo več nego zaščitna država te mogočno napredujoče velesile novega sveta. Kakor v politiki, tako vpliva ta nova Amerika na svet po svoji ogromni trgovini, po svoji obrti in nič manj po svojem poljedelstvu. Danes je Amerika že prva trgovska sila na zemlji in je vse druge dežele, celo ponosno Anglijo, zelo nad krilila. In katero vlogo igra ameriško poljedelstvo pri določevanju svetovne cene ža žito. to je nemški kmet pač izkusil. Med Ohio.na vzhodu in Skalnatim gorovjem na zapadu se razteza velika ameriška planjava, današnja žitnica celega sveta. Rodovitna zemlja daje tu od leta do leta več bogastva nego skupni rudniki peterih delov sveta. Da navedemo le en primer: Samo kokošarstvo na tem ozemlju je obogatilo po poročilu ministra za poljedelstvo Združene države v zadnjem letu za poltretjo milijardo mark. Skupna denarska produkcija na zemlji se ceni letno na milijardo in bi torej ne zadostovala, pokupiti samo polovico pečenk in jajc. ki se na tem ozemlju v enem letu pridobe.
Ameriški fahnar stanuje sredi svoje lastne zemlje, popolnoma ločen od svojih sosedov in prijateljev. Na polju in v gozdu živi samotno, samo tupatam se-pelje v bližnje mestece, da spravi svojo letino na trg ali si nakupi novega orodja. Njegovo celo posestvo — polja, ribniki, gozd in travniki — je vedno omejeno z bodljivo žico. Človeška delavna moč je v teh pokrajinah zelo draga, in zato skuša farmar, kjer le mogoče, človeško delo namestiti s strojno močjo. Orje in sploh obdelava zemljo ter seje, kosi in mlati ameriški farmar skozinskozi s pomočjo najnovejšeka orodja in stro jev, in nobenih stroškov za nakup tudi najdražjih strojev se ne straši, če je ž njimi možno prihranjevati ročno delo. Celo starinski črepalni ročnik je danes izginil s farme, in njegovo delo sedaj opravlja sapa. Iz vsakega dvorišča se dviga stolpasta naprava v zrak, na čije vrhu se delavno suče ve-ternica najnovejše sestave ter dviga vodo za človeka in živino iz vodnjaka ali vanj. Praktična je tudi farmarica. ki vlada v zelinjaku ter vodi mlekarstvo in kokošarstvo. Kuretino, jajca in zelenjavo prodaja prekupcu bližnjega kraja, ki pošilja te gospodarske pridelke potem v veliko mesto.
Mleko se podelava ne kakor pri nas v mlekarnah, nego v lastni oskrbi s
Dr. pl. Hartel, bivši naučni minister
avstrijski, je dne 14. jan. umrl.
^elik stroj, ki govori,
Zdravniki na Dunaju so povišali
zdravniške honorarje za 50 odstotkov.
Davek na klavirje. Francoska zbornica je odklonila predlagani davek na klavirje.
Trinajstič zaradi žepne tatvine so
prijeli na Dunaju 55 letnega Frančiška Niederla. Do sedaj je presedel v ječi že 30 let. Niederle se je v policijskem zaporu obesil.
Ruski generali Grippenberg, Kaul-
bars in Sokolov so pozvali generala Kuropatkina na dvoboj, ker je Kuro-patkin v svoji knjigi o rusko-japonski vojski delovanje teh generalov jako ostro kritiziral.
Prva znamka. Prvo znamko je napravil knjigotržec Cholmers 4. dec. 1. 1837. Prva znamka, ki je imela na sebi sliko kraljice Viktorije, je bila izgotovljena 1. 1840. Potem so sledile vzgledu vse države. V Avstriji so u-vedli znamko 1. 1850.
Avstrijske utrdbe v Dalmaciji in
Italijani. Beneškemu "Adriático” piše dopisnik iz Dalmacije, da bo Avstrija že to pomlad jela utrjevati Šibenik. Šibenik naj bi bil nekak Vladivostok. ki bi ščitil krilo avstrijske mornarice. Kakor se vidi, so v Italiji dobro poučeni.
Važen izum. Izumitelj holandske
podmorske ladje je izumel sredstvo, s katerim bo mogoče napraviti bojno ladijo za bojevanje popolnoma nesposobno, ne da bi se pri tem potopila, ali da bi poginilo moštvo. Ladja bo samo obstala na mestu in se ne bo mogla več nikamor ganiti.
MOLITEV.
Vsakdo lahko izpozna, da obsega pobožno opravljena molitev načelo reda, pravilnosti in dela. “Molitev nam predočuje Boga", pravi Fenelon, "pomirja razdražbo, donaša luč in svet, napravlja, da imamo v lasti svojo dušo, ali marveč, da jo ima v lasti Bog.” j Molitev odvrača mnoge reči, ki uteg- I liejo ovirati vzlet duha. kakor zlobne : misli, čutne predstave, ničemurne že- j Ije, sitne raztresenosti, razuzdanost grdih strasti. Tudi napolnjuje srce z 1
nežnimi čuti in pobožnimi nagibi, du- | pomočj0 centrifuge ali odsrednje (sreba z vzvišenim, m,sl,m,, zanesljiv,m, dobežne) priplave, ker se tako prihra-načeli. čistim, nazor,, tako Ja duša, ! nitlip „rpvf„ Hn i skoro prosta okornosti vnanjih čutov, lahko razpolaga čez vso svojo sposobnost in neovirano s polno močjo misli i.n čimdalje globlje prodira v skrivnosti temotne znanosti, da najde novih vidikov, vzbudi novih idej in nazorov. I’o pravici imenuje torej sv.
Tomaž Akvinski molitev ključ do učenosti. "Bog je središče luči," pravi škof Landriot. "Četudi sc ne more trditi, da daje molitev duha tistim, ki nobenega nimajo, je pa vendar gotovo, da razširja v srcu vonjavo kreposti, čuva duha pred mnogimi izgredi in odvrača temo, ki dostikrat omrača duševno oko. Pobožna molitev približuje Boga; in nemožno je. bližati se Bogu. ne da bi človeka zadeli žarki, ki se izlivajo od njega, in ki obenem dušo razsvetljajo in ogrevajo. Svetniki so zato črpali najglobljo vedo iz mo-lit/e, in razpelo je bilo za marsikatere skrivnostna knjiga, ki jih je učila tako posvetne znanosti kakor nebeško mo-
Razpuščen budimpeštanski klub. O-
grski ministrski predsednik je razpustil Bartfeldov parkni klub, ker se je igralo v rijem za visoke vsote. Klub I je spadal med najodličnejše budimpe-| štanske zveze. Klubovo lastnino na-1 merava vlada prodati, izkupljeni denar se pa nakaže dobrodelnim zavodom.
Odprava vojnih sodišč na Francoskem. — Francoski vojni minister je predložil ministerskemu svetu zakonski načrt o odpravi vojnih sodišč. Civilnim sodiščem se nakažejo vsi prestopki in hudodelstva. Odpravi se smrtna kazen v mirnih časih. Tudi kazenske stotnije nameravajo odpraviti in uvesti poboljševalne stotnije.
Naj večji stroji te vrste, kar jili je
bilo dosedaj na trgovišču.
♦
Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, >ako da se ne tr.o-re o zaprašiti: r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost, kure se lahko 1 rodajo, in sicer po lric. ko n ad Ko to prodaste, pošljite nam $ (.90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi z? morete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno1 predmetom, ktere ste prodali. 1 išite danes.
NEW YCRK-CHICAGO SUPPLY CO.,
171 Broadway, New York City.
Dept. 92.
drost."
AMERIŠKO POLJEDELSTVO ' INOSTRANSKI LUČI.
Bolj nego kdaj preje se je zadnja leta pečalo inostransko in zlasti evropsko časopisje z ameriškimi razmerami, in če pri tem dostikrat dovolj zadenemo ob krivo pojmovanje, pa so te stvari vendar večinoma prav zanimivo citati. Tako je nedavno v Močnikovem izhajajoči listi “Landwirt-schaftliclies Offertenblatt” objavil članek o. ameriškem poljedelstvu, ki ga v vzpodbnjo našim čitalcem prevajamo v sledečem.
Napoleon Prvi je baje na St. Heleni rekel: "Cela Evropa bo še ruska." Po zadnjih dogodkih na Ruskem je videti malo verjeti,o.da se izrek Napoleonov uresniči, da si. bodo Rusi s svojimi kozaki nekoč osvojili Evropo. Pač pa se bliža nova nevarnost starajoči se Evropi: ameriška nevarnost. Saj je znana beseda neccga Američana: "Evropa bo nekoč naša kolonija, kakor smo mi bili nekdaj evropska kolonija.”
Zares, na resnico tega stavka bi lah ko verjeli, če pomislimo na velikanski razvoj Amerike. Še začasa naših starih očetov se je gledalo na Združ. držav,.- ! a ko. kakor danes gledamo n pr. na Kanado ali Brazilijo: kot deželo’ z redkim prebivalstvom in pičlimi pripomočki, ki na svetovno politiko niti najmanj ne vpliva. Danes nastopa ista dežela v vseh delih sveta in na vseh poljih kot najmočnejša med državami. Danes je severnoamerišk’ državna združba pač najvažnejši čini-tclj v svetovni politiki s toliko močjo.
njuje prevoz do in iz mlekarne. Ko je jeseni delo opravljeno in letina spravljena pod streho, obiskuje farmar poljedelske razstave, na katerih se poljski pridelki in živina lahko nagradijo. Take razstave prirejajo vsako leto, manjše deželni okraji in večje posamne države. Pozimi pohaja čimdalje večje število farmarjev, posebno mlajšega Zaroda, državno poljedelsko šolo. da tam dokončajo šest-tedenski ali dvomesečen tečaj v strokah poljedelstva in živinoreje. V teh , državah je tudi skrbljcno za predaval-na potovanja učiteljev poljedelskih . šol. tako da se v raznih krajih prire-i jajo predavanja o praktičnih poljudnih predmetih. Za povzdigo polje-! delstva se trudijo celo železnice — seveda v stojo korist, da povzdigajo pridelovanje iti s tem razpošiljanje. Mnogo železnic pošilja vsako leto posebne vlake po svojih črtah, in s platforme potem strokovnjaki predavajo in razdeljujejo pljučne knjižice. Ena reč pa je ameriškemu farmarju neznana: zvesta privrženost evropskega kmeta na svojo grudo. Bržko mu dovoljujejo sredstva, proda farmar svoje posestvo in gre v bližnje mesto, kjer nahaja družabnosti in zabave. Zemljiška lastnina mu ima samo pomagati do denarja, da svoje stare dni lahko brezskrbno preživi. Če je izpolnila ta namen, se od,nje lahkega srca loči.
Premislite dobro.
Hunter je bil izmed najpridnejših mož na svetu in vsa podjetja so se mu posrečila. “Moje pravilo je*,” je rekel, "dobro premisliti, predno začnem, ali se bo stvar dala izvršiti. Če se ne da izvršiti, je ne poskušam. Če se da izvršiti, se je lotim in nikdar ne od jenjatn, dokler ni izvršena,” Ako bi se ravnali po tem pravilu, bi gotovo prihranili denarja, časa in energije, ampak mnogi ljudje kupujejo celo zdravil, ne da bi vedeli kaj o njih Vsaka družina, ki je kdaj uživala Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino v vseh boleznih želode« in reve?,'a, lahko spriča, da je to edino zdravilo za take slučaje. Dobro pre-n i sli: to vince vselej uredi prebavila, la spet delajo. i„. zdravje prebavil po menja zdravje celega telesa. Če ne moreš jesti ali ne moreš prebavljati ;voje hrane, boš kmalu ob svojo moč, svoje zdravje in celo svoje življenje. Uživaj Tririerjevo ameriško zdravilno grenko vino, bržko ti slast ni v redu. V lekarnah. Jo?. Tri,1er. 799 S. Ash-r.nd Ave., Chicago, 111.
Demonstracija v Belgradu. Dne 23.
decembra je srbska skupščina sprejela predlogo, da se najame 95 milijonov posojila. Nacionalci in mladoradi-kalci sO raditega vprizorili veliko demonstracijo proti vladi. Pred kraljevo palačo so se spopadli s policijo, ki je prišla na konjih in rabila orožje. Okrog 100 demonstrantov je vpilo: “Doli z vlado! Živela republika!”
10 milijonov za zidanje šol. V Galiciji je blizu tisoč občin, ki dozdaj še nimajo nobene ali pa primerne šole. Deželni odbor gališki je sicer vsako leto dajal 400.000 K podpor za zidanje šol, ali vse to je bilo premalo in zidanje potrebnih šol je le počasi napredovalo. Zato je sedaj deželni odbor sklenil, da si izposodi 10 milijonov kron, katere razdeli med občine, da se v kratkem sezidajo potrebna šolska poslopja. Potem pa Nemci zmi-rom zasmehljivo in zaničljivo govore o "polnische Wirtschaft”.
Kip Marije na 4013 m visoki gori
Ljubljanski planinski "Vestnik” poroča: Aiguille du Geant, 4013 m visoka gora v zahodnih (francoskih) Alpah, nosi na svojem nebotičnem vrhu ali: m ije v kip Bogorodice Marije. Postaviti ga je dal župnik Courma-veurski — vreden Aljažev vrstnik. Kip je le 20 kg težak in je pritrjen na železnem temelju. Spravilo ga je na vrh in postavilo 12 vodnikov. Delo je bilo, kakor pri taki višini samo umevno. združeno z velikanskimi težkoča-mi.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
Pevski zbor Nadine Slavjanske razpuščen. Pevski zbor Nadine Slavjanske je vsled njene nenadne smrti v Monakovu razpuščen ter so se istega člani vrnili v Rusijo. Pevski zbor, katerega je vodil prej oče Nadine in ki je nosil slavo ruske pesmi po vsej Evropi celih 17 let je torej prestal brez vsacega nadomestila, kar je obžalovati v interesu umetnosti in Slovanstva.
IUMTINC
CASE
Pozlačena ura za $3,98
še nikoli ni bila ponujana.
Mi vam pošljemb za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovaina, z gornjim Inavijakom in z nafinejeem ko-esom, C. O. D. le za $.1.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-tcor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna Čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po iv šti ne da bivaš kaj stalo. Btio uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro.
Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, 111.
Ta $30 zlata ura, •za $1.50 na mesec.
Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamčena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do mi-oute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem li-stu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev .plačate pa na obroKe v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vara lepo verižico ih uro na nase stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov na je pošljemo vam jo za $1$.5C. Pri naročbi nam toznanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M.	Rech & Co., Dept. 409, 163 Randolph St., Chicago, IH.
GOMPAGNJE GENERALE TRANSALANTHJM
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.,
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 i7th St., St. Louis, Mo.
S. HO NET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, 111.
jj Kje je najbolj varno nalezen denar?
I ———-
Hranilnih ulogje: 22 milijonoT kron.
Rezervnega zakladu je: 800,000 kron.
¡Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok m varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
postna hranilnica IjnbUaMka posluje y srnji palači y Preše morili ulicah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že ' ef let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND. O. OOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOnflOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
I ANTON NEMANICH,
it	205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
1---------------■------------------
Prvi slovenski pogretiniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.

Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
j Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom
priporočan,
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
-.Phoenix ' Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
.A-ITlt.
N.	W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Joliet, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS	OBA TEL. >
0+0+ o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+o*o+o+o+&+o+o+o+o+o+o+o++oo+
_____• •-■(5)
K. S. K.
JEDNOTA
3+0+00+0+0+040+0404;
Društvene vesti.
► *o ♦«(>♦ o* ok>* o* o*	o* o+o+S
Inkorporirana v državi Illinois diie 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:.................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
PROŠNJI ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo sv. Barbare v Moon Run, Pa., prosi vsprejema \ K. S. K. Jednoto. Imena članov so:	Karol Telban, roj 1885. Jožef Do-
lenc, roj 1881, Janez Ivšič, roj 1880, Jakob Joger, roj 1880, Jakob I rojar, roj 1879, Jožef Petrič, roj 1878, Urban Olivani, roj 1877, Matija Maček, roj 1877, Peter Razpotnik, roj 1877, Janez Telban, roj 1874. Stanislav Kropovič, roj 1872, Pavel Korenčan, roj 1871, Jakob Kenk, roj 1871, hrane Bratanič, roj 1870, Anton Zajec, roj 1870, Franc Gaspari, roj 1862.	,
Dr. št. 16 članov.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Genovefe v Joliet, 111., prosi vsprejema v K. S. K.*Jednoto. Imena članic:	Ana Gregorič, roj 1888, Marija Kle-
pec, roj 1887, Ana Nemanič, roj 1887, Jerica Oswald, roj 1887, Ana Horvat, roj 1886, Ana F. Strutzel, roj 1886, Marija Pasdertz, roj 1885, Marija
M.	Dunda, roj 1883, Marija Golobitsh, roj 1883, Katarina Golobič, roj 1881, Ivanka Ogulin, roj 1879, Neža Pucelj, roj 1875. Dr. št. 12 članic.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ane štev. 106, v Chicago. 111., vsrejeto v K. S. K. Jednoto 8. februarja 1907. Imena članic:	3009 Frančiška
Kumar, roj 1888, 3010 Frančiška Strojin, roj 1888, 3011 Neža Kreuzer, roj 1885, 3012 Ema Kumar, roj 1885, 3013 Lujiza Trinko, roj 1885, 3014 Marija Trinko, roj 1885, 3015 Ivana Slabe, roj 1885, 3016 Vincencija Jurman, roj 1884, 3017 Roza Dreščig. roj 1879, 3N8 Ana Steblaj. yroj 1879, 3°>9 Magdalena Plevel, roj 1877, 3020 Terezija Kremesec, roj 1877, 3021 Marija Sebuhar, roj 1874.	Društvo št. 13 članic.
pristopili Člani:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111.,	11013	Matija Marečič,	roj	1884. 11014
Jožef Sluga, roj	1879, spr. 8.	febr.	1907.	Dr.	št.	138 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11015 Janez Kmet, roj 1885. 11016 Janez
N. Simonič, roj 1865, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 253 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11017 Martin Arko, roj 1886, 11018
Franc Nosan, roj 1883, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 206 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 11019 Mihael Frankovič, roj 1888, 11020 Štefan Horvat, roj 1888; 11021 Mihael Svetič. roj 1888. 11022 Mihael Rožič, roj 1888, 11023 Peter Vidmar, roj 1888, 11024 Matija Madronič, roj 1878, spr. 8.	febr. 1907.	Dr.	št.	199 članov.
K društvu sv. Petra	30, Calumet,	Mich., 11025	Franc Štanfel,	roj	1889, 11026
Janez Puhek, roj 1888, 11027 Jožef Novak, roj 1887, 11028 Peter D. Svetič, roj 1887, 11029 Peter Mukavec, roj 1886, 11030 Paul h. Špehar, roj 1884, J1031 Nikolaj Ivanič, roj 1877, 11032 Janez Gašparovič, roj 1862, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 353 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111., 11033 Janez Keržišnik. roj 1873, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 173 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte. Colo., 11034 Jožef Jagodnik, roj 1888,
11035 Jožef Boštjančič, roj 1874. sPr- 8. febr. 1907. Dr. št. 48 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 11036 Martin Dolhar, roj 1887, 11037 Matija Šušteršič, roj 1871, spr. 8. febr. 1907. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Nikolaja 67. Steelton, Pa., 11038 Janez Bekelja, roj 1865. spr.
8. febr. 1907.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 11039 Franc Sire, roj 1888. 11040 Franc Učekar, roj 1876, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. no članov,
K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo, 11041 Valentin Kušar, roj 1870, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 58 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2953 Anton Zupančič, 7. febr. 1907.	I. dr. št. 120 članov.
II/dr. št. 251 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet. 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98. Rockdale, 111., 805 Valentin Fajnik, 4. febr. 1907. I. dr. št. 96 članov.
II. dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III., 6733 Ignac Verbič, 3921 Janez Denude, 15. jan. 1907.
I.	dr. št. 192 članov.
II.	dr. š t.27 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 10058 Jožef Težak, 31. jan. 1907.	I. dr. št. 34 članov.
II. dr. št. 193 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet.
111.,	6886 Jožef Briški. 31. jan. 1907.	T. dr. št. 30 članov.
II. dr. št. 192 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111, 530o Anton Vesel, 4. febr. 1907.
Dr. št. 12! članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser. Pa, 6932 Jožef Plantar, 27. jan. 1907.
Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth, Minn, 485 Marko Bajuk, i8. jan. 1907.	Dr. št. 275	članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4. Tower, Minn, 6728 Jožef Papič, 6541 Franc Kaplan, 7132 Janez Judnič, 31. jan. 1907.	Dr. št. 183 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, Til, 6255 Martin Jurkas, 4. febr. 1907.
Dr. št. 120 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17. Jenny Lind, Ark, 4724 Janez Lovše, 18.
jan. 1907.	Dr. št. 38	članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 1554 Jakob Svetlešič,	24. jan.
1907.	Dr. št. 191	članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet. Mich, 8003 Marko M. Osterman, 9058 Franc Vesel, 9476 Ja, Majerle, 28. jan. 1907.	Dr. št. 345 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 10755 Anton Perko, 28. jan. 1907.
Dr. št. 178 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, 3603 Franc Mihelič, 7445 Anton Levstik, 5817 Franc Lovšin, 18. jan. 1907.	Dr. št. 171 članov,
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte. Colo, 7020 Lovrenc Grabnar, 28.
jan. 1907.	Dr. št. 46 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O, 7432 Jurij Soški, 29. jan. 1907
Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff. Pa, 6266 Martin Kodrič, 5. febr. 1907.
Dr. št. 26 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111.-, 3022 Ana Božič, roj 1886. spr. 8. febr. 1907.
Dr. št. 103 članice.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 3023 Lucija B. Bižal. roj 1879, 3024 Barbara Schaltz, roj 1873, 3025 Katarina Butala, roj 1870, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 105 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti til, Pittsburg, Pa, 3026 Antonija Blažič, roj 1886, 3027 Marija Kraševec, roj 1886, spr. 8. febr. 1907. Dr. št. 64 članic. K društvu sv. Barbare 92. Pittsburg. Pa, 3028 Marija Gregurič, roj 1875, spr. 8. febr. 1907.	Dr. št. 28 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 2138 Uršula Verbič, 15. jan. 1907. T. dr. št. 60 članic.
II. dr. št. 4 članice.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8. Joliet. Ill, k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 540 Katarina Fajnik, 4. febr. 1907. I. dr. št. 28 članic.
II. dr. št. 4 članice.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn. N. Y, k društvu sv. Ane 105, New York. 1410 Neža Češark, 1631 Frančiška Burgar, 2. febr. 1907. T. dr. št. 13 članic.
II. dr. št. 26 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale. Ill, 2897 Uršula Denude, 31. jan. 1907.	Dr. št. 3 članice.
JOSEPH DUNDA, gl. tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Rockdale, P. O. Joliet, 111, 31. jan.
Prosim za malo prostora v priljubljenem mi listu A. S, da omenim malo o našem še mladem društvu. Kakor veste je društvo še mlado, šele 7 mesecev staro in šteje zdaj žč 25 članov in dve članici, in še jih imamo enih par priporočenih za v nedeljo, da bodo pristopili, in še jih je dosti, ki niso še pri društvu.Fantje in možje, pristopite k društvu, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas nesreča zadene, ker le tukaj pri' društvu in slavni materi Jednoti smo zavarovani. Poglejte to naše malo in mlado društvo, pa smo vseeno že lepo svoto denarja dali na banko. Torej bratje, nič se ne bojte, naša blagajna je pripravljena v podporo revnim in bolnim bratom našega društva. Spremislite si, kako vsakemu bratu pride na hvalo društvo, kadar ga kaka nesreča zadene ali če je bolan, ko nima morebiti nobenega denarja. Ali vseeno, če ima prav denar, mu ni treba iz svoje blagajne plačevati za košto in doktorja, ko mu društvo da $20.00 na mesec, se mu ni treba zadolžiti. Torej bratje, pristopajte k podpornim društvom in k slavni Jednoti, ker le tukaj imate zavetje, katera skrbi za nas kakor vaša lastna mati.
H koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa sobrate in sosestre K. S. K. Jednote in ji želim še vnaprej tako lepo napredovati. In tebi, Am. St, obilno naročnikov in predplačnikov. Z bratskim pozdravom.	Ignacij Verbič, I. tajnik. '
Joliet, 111, 5. febr. — Slovenski dvor sv. Ane št. 534 Reda Katoliških Boršt-naric je imel svoje letno umeščenje novih uradnic za leto 1907 v šolski dvorani sv. Jožefa zadnjo nedeljo po-polttdne. Slovesno umeščenje je izvršil domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič, za kar mu dvor sv. Ane izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo. Koncem obreda je bila društvena seja.
Novi odbor je sledeči:
Mary Schwab, predsednica,
Ana Šukle, podpredsednica,
Ivanka Ogulin, tajnica zapisnikarica,
Ana Klobučar, tajnica blagajnica, Mary Grayhack, blagajnica,
Mary Kuhar, nadzornica,
Antonia Stanfel, nadzornica,
Mary Chulek, nadzornica,
Ana Agnicli, maršalk^,
Ana Vogrin, maršalka,
Mary Skrinar, vratarica,
Katarina Ilenich, vratarica,
Rev. F. S. Šušteršič, duhovni vodja. Dr. M. Ivec, društveni zdravnik.
S sestrskim pozdravom!
Ivanka Ogulin, tajnica zapisnikarica.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
Pittsburg, Pa, 31. jan. — Tukajšnje 1 žensko društvo Marije Žalosti št. 81. K. S. K. J. je imelo dne 27. t. m. svoje glavno letno zborovanje in volitev novega odbora. Izvoljene so bile sledeče sestre:
Marija Flajnik. predsednica,
Ana Jugovič, podpredsednica,
Jožefa Fortun, I. tajnica,
Neža Gorišek, II. tajnica,
Marija Lokar, blagajnica,
Roza Bojane, zastopnica,
Barbara Simčič, Katarina Mihelič in Barbara Berkopec, odbornice,
Marija Rogina, bolniška odbornica. • Ob koncu mojega pisanja pozdrav- , ljam vse sobrate in sestre K. S. K. j Jednote in tebi, A. S, želim obilno | razširjenje.	Jožefa Fortun,
tajnica.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni tnoi m žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, p« naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Zahvala.
Podpisana tem potom potrjujem, da sem po svojem možu Petru Velikonja, umrlem dne 5. decembra 1906, bivšem udu društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Jolietu, 111., prejela $r,ooo zavarovalnine od slavne K. S. K. Jednote, za kar jej izrekam svojo iskreno zahvalo. Obenem toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam našo slavno K. S. K. Jednoto, ki skrbi tako veledušno za vdove in sirote svojih članov v slučaju smrti in bolezni.
Joliet. Ul.. 31. jan. 1907.
Jennie Velikonja in otroci.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vt. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine is nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotivo oziravimo in to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj m damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—a.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave.	2 naditrapje.	Pittsburj, Pa
Kandidat za župana v mestu Joliet, 111.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na.
Berlin Medica! Institute,
JOHN R. CRONIN.
Ta podoba je .enaka Johnu R. Cronin, enemu najznamenitejših mož v Jolietu Mr. Cronin je tudi v političnih krogih nrav priljubljen. Daši ni John R. Cronin star še 40 let. vendar je znan kot eden najodličnejših meščanov in davkoplačevalcev,- On je demokrat v politiki in je že imel opraviti z imenitnimi posli v mestnem in okrajnem zboru.
Ko je v politiki kandidiral, je imel tako reputacijo, da ni bilo misliti, da bi bil premagan. Kasneje je imel več uradov. Njegovo ime je že takrat bilo znano bolj v javnosti, ko je bil leta 1903 izvoljen blagajnikom za mesto Joliet z veliko večino, katere še ni dobil nobeden drugi kandidat. V svojem uradu je bil vedno prav vesten in je bil pohvaljen večkrat kot vesten uradnik.
Gosp. Cronin je bil rojen v tem mestu leta 1866 ter je vedno živel v tem mestu; tudi ima večje interese v Jolietu a ljudi na svoji strani. Svoje prve študije je izdelal v jolietskih javnih šolah. Kasneje je delal v jeklarni "Rolling mills" v tem mestu. Ko je par let delal v jeklarni, je šel v St. Francis Sal. College v Quincy, 111., kjer ,si je dobil izobrazbo za trgovino in knjigovodstvo. Ko je zapustil College, je sprejel svojo sedanjo pozicijo kot knjigovodja in je ostal pri istem celili 18 let. G. Cronin je glavni knjigovodja v uradu E. Porter Brewing Co. in je dobro poznan tudi našim rojakom. Med tem časom si je g. Cronin pridobil veliko prijateljev in tudi Slovenci ga poznamo kot poštenega in priljubljenega moža. On je mož, ki
ni strankar, ampak je vedno le za dobro stvar.
Demokratska stranka prav močno govori, da ga hoče imenovati županom mesta Joliet, in ni dvoma o njegovi izvolitvi.
V pogovoril je rekel, da ako bode izvoljen spomladi za župana, da bode skrbel, da bode mesto bolj napredovalo. ter pazij na stroške mesta, ka tere morajo ljudje plačati. Gledal bode. da se železniški tiri povzdignejo v najkrajšem času, da bode človek bolj varen življenja in imetja; da se ceste očistijo, parki olepšajo in vodo vodni sistem zboljša in pomnoži. On tudi deluje za “Greater Joliet” in pra vi. da ne sme biti dolgo, da postane Joliet drugo mesto te države. M Cronin je zoper vsako nerednost in "graft" in taki njega ne bodo podpirali niti jih 011 noče, da bi ga podpirali. Zato pa. ker je poštenjak, so ga njegovi prijatelji postavili za nomina cijo. in če bode izvoljen, naj vsak ve, da ne bo nobeden pošten mož rekel, ko poteče čas njegove administracije da mu je žal da je volil njega.
G Cronin ima veliko prijateljev in znancev med nami neglede h kateri stranki pripadajo, ker je pravi mož za tako važen urad, zato je treba, da se vsi oni. ki žele dobro za mesto Joliet zberejo in ga imenujejo, in kasneje izvolijo za prihodnjega župana tega mesta z največjo večino glasov, kar jili je še kateri kandidat dobil v tem mestu. G. Cionin-u želimo vsi sre 'en izid in upamo, da ga bode pod piral vsak zaveden meščan ter ga spo znal vrednega njegove pomoči.
703 Penn Avenue
Pittsbnrg, Pa.
GREGORČIČU SPOMENIK!
Pod tem naslovom je nedavno odbor odličnih slovenskih mož v Gorici izdal sledeči poziv:
Slovensko ljudstvo!
Ali je kdo med Teboj, čegar uho se še ni naslajalo ob nebeških glasovih “Nazaj v planinski raj!", "Eno devo le bom ljubil!”, "Zvezda mila je migljala!".. . ?
In kdo izmed Tebe še ni slišal de-klamovati “Oljki", "Kmetski hiši", "Naš čolnič otmimo!”.. . ?
Srce ti je pač malone zastajalo radosti, ko je ob sladkih zvokih te pesni ali ob ljubko žuborečem potoku nje zveneče besede nanj legal čudoviti čar svete poezije. In skozi nežno kopreno te svete poezije si zrlo in poslušalo "kar gledalo ni oko, uho ni culo posvetilo"; duša Ti je tiste trenutke plavala v prelestnem kraljestvu umetnosti. In to je bilo kraljestvo slovenske umetnosti. Tvojemu srcu je takrat govoril velik umetniški genij, ki ga je milostno nebo naklonilo slovenskemu narodu. Ta genij pa je bil — Simon Gregorčič.
Danes Gregorčiča ni več med nami. Nedavno tega se je iz solnčne Gorice po širni Sloveniji raznesla srca pre-tresujoča vest, da je "soški slavec" utihnil za vselej, da je umrl Simon Gregorčič.
“Ne, ni umrl!
Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami.
Umrl on ni.
v nesmrtnih delih on živi!"
A ob enem ž njim v teh nesmrtnih delih živi in bo od roda do roda živela njegova in naša mati, ki jo je njen veliki sin ljubil “iz srca globin", ki je bil njen ponos in ki jo je proslavil pred svetom — mati Slovenija. —
Slovenci! Kdor slavnih prednikov ne časti, — njih naslednik biti vreden ni!
Pokažimo, da znamo ceniti svoje velemože, da se zavedamo, kak biser je s poglavjem “Simon Gregorčič” vdelan v oni okvir, ki se imetiuje slovenska literatura! Postavimo velikemu pesniku ne le v svojem srcu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu viden spomenik!
A ves narod naj bi postavil ta spomenik, kakor je ta najzvestejši sin matere Slovenje ljubil ves narod!
V to svrho se je v Gorici osnoval “Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" ter si postavil nalogo, poskrbeti, da se pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno hišo na Vršnem- vzida spominska plošča in na gomili tam "v planinskem raju" pri Sv. Lovrencu postavi dbstojen nagrobnik. Če le mogoče — in to bi bilo v smislu velikega pokojnika — pa bi se Gregorčiču naj postavil še živ spomenik, čegar piedestal bi bila šola. Obliko kipa na tem piedestalu (ustanove, Gregorčičev dom...') pa bi naj dogovorno določil celokupni slovenski narod potem o-
srednjega odbora lokalnih pododborov.
Rodoljubi!
Da čim preje dosežemo, kar nam veleva sveta dolžnost, se obračamo do Vas, kar Vas je brez razlike stanu in mišljenja, z iskreno prošnjo na požrtvovalno sodelovanje Gregorčičevemu spomeniku v prid. Prirejajte zlasti v ta namen Gregorčičeve slavnosti in veselice in seznanjajte na njih množice z velikim pesnikom! S tem storite dvakrat rodoljubno delo.
A vsem nam spričo velike odolžitve napram pesnikovemu geniju bodi geslo:
"Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!"
t
Opomnja. Amerikanski Slovenec je z veseljem pripravljen, sprejemati darove za Gregorčičev spomenik in objavljati imena darovalcev.
Materina podoba.

Kaj lepi prizor pripovedujejo iz špansko-amerikanske vojske, sledeče vsebine. Admiral Dewey je imel mej svojim moštvom vojaka, ki so mu sploh rekli, "da mu ga ni para.” Nekaj trenutkov pred začetkom pomorske bitke pri Manili, pade našemu vojaku po nesreči jopič v morje. Prosil je torej naglo admirala, naj mu dovoli ponj. Ker mu zaradi že začete vojske poveljnik ni uslišal prošnje, je skočil sam po suknjo, jo srečno dobil in se postavil v bojno vi.,.n. Toda nepokorščina pri vojakih je nekaj hudega. Po končani bitki je bil že naš vojak obsojen v večletno ječo. Admiral bi imel le še podpisati obsodbo. Pokliče ga, ker je poznal sicer dobrega vojaka, pokliče ga k sebi. ker je upal, dobiti kak vzrok, da bi mu kazen zmanjšal.
Obsojeni stopi ves potrt pred svojega poveljnika. Na vprašanje, kako si je upal vojni red prekršiti, potegne vojak molče iz žepa svoje suknje fotografijo, in jo drži pred admiralom rekoč: “Zavoljo matere.” Povedal je, da je imel v jopiču, odkar živi, vedno podobo svoje matere in da te drage podobe ne da za ves svet ne.
Dewey je poljubil sam ginjen jokajočega vojaka, vso kazen mu je odpustil rekoč: "Mož, ki za podobo svoje matere svoje življenje žrtvuje, ga bo tudi daroval za svojo domovino.”
Izviren beg iz ječe.
Iz ječe v Budimpešti je pobegnil dni neki Peter Hinko na čisto izvin način. . Napravil si je namreč iz kr hovih skorij jermen, bajonet in shra bo za patrone in vse to tako pobarv; da je bilo videti vse kot resnične v jaške stvari. Ko se je menjala na po noči vojaška straža, se je vtihot pil tudi on iz ječe in to tem ložje, k so ga smatrali za vojaka. Zunaj izvršil takoj par vlomov in prišel b pri izvrševanju zopet v roke pravic

*-X“X“X~X":“X“X“X-*x-*X"X“X-*'
| Ujetnik morskega roparja
Spisa) F.,Spilljnann, Frevel M. B.
X
X :
M-X">wvvvvwvvv
(Dalje.)
“ I ’ropusti" malega' meni, gospod,' pravi oskrbnik; "jamčim ti zato, da kmalu zataji svojo vero. ”
"Kaj mi pomaga tvoje jamstvo, 7.a-ki. če te nekega lepega dne razveseli in’ zmoti, da bi si šel pogledat svojo lepo domovino z malim gjaurom in z lepo vsoto rtiojega denarja.” ^
"Gospod, to mi predbacivaš!” zakriči ves bled oskrbnik.
“Vi, Franki, ste vsi nezanesljivi,” odvrne mirno. "Gotovo, ti ne bi bil 'prvi, ki bi to storil. Če vam še tako pridigujemo o novi mohamedovi veri, vedno sanjarite, dokler ne pridete zopet na staro nevero.”
"No, 110, gospod,” odvrne Zaki s tresočim glasom, "to je bajka. Končno pa mi je vseeno, kaj počneš z dečkom: meni bi bilo le žal, ako bi prišel v roke Frankom, kar se jako lahko zgodi.'’
"Kaj misliš, da bi prišel lahko Frankom v roke?
"Da, prav tako sem rekel. Ali ne veš. da opravlja ta prokleta zalega svoj umazani posel že javno? V ječe in temnice, povsod najdejo pot. Alah naj tne kaznuje! res je pa le. Pogum imajo, da...”
"Da si vesel, da prideš proč, ker sicer se ti lahko še vest zbudi.
“Ahmed Bei Kalil-el-Fatalah. to norčevanje si lahko prihraniš. Saj veš dobro, da nisem tvoj suženj, odkar imam prerokovo vero. Če mi pri tebi ne ugaja, sem sam svoj gospod!
"Oho! dobri Zaki, tako nisem mislil. Žaliti te nisem hotel; kar sem rekel je le prazna šala o onih bajkah.
“Dobro, torej ne govoriva več o tem Toda kaj sem hotel reci. dečko ni tu kot suženj dovolj varen; frankovski duhovniki ga bodo kmalu zavohali."
"Za vraga! ali ni nikakega bodala, ki bi jih rešil teh skrbi?”
"Imamo takoj nerodnosti in sitnosti,, gospod; najboljše je. da- gre dečko z mano.-
"In kaj misliš ž njim?"
"Kako moreš še vprašati, gospod? Prva skrb mi bo pač, da ga odvrnem od njegove krive vere."
“Če se ti pa ponesreči, Zaki?"
“Ponesreči, gospod! Ali sem podoben možu, ki si da črtati in prekrižati svoje načrte od mladega dečka? Le daj mi vso prostost, potem se bo gotovo kmalu udal; saj vendar govorim njegov jezik."
“Ne prenagli se preveč! Bog vedi! ta dečko bi ne bil prvi trdoglavec, da ga moslim ne bi spreobrnil."
“Gospod. mislim, da fni lahko bolj zaupaš. Pač bi moral biti nepreviden, ako bi hotel začeti s silo."
“No, pa vendar se včasih tudi s silo kaj doseže; jaz se vsaj še dobro spominjam, kako brž se je pokoril pred petnajstimi loti moj prvi ujetnik prijaznim grožnjam mojih ljudi."
Zaki sc jc vedel, kot bi bil preslišal zadnjo opazko, ki se je nanašala nanj; toda bledica, ki mu je pokrila lice, je dokazovala, kako je čutil to zaničevanje. “Torej pri tem ostane gospod." de kar mogoče mirno, “dečko gre z mano na moje posestvo, kjer ga bom zelo strogo nadzoroval. Če ga ne bo mogoče spraviti v enem mesecu na drugo pot, potem začnem s silo."
“Čemu tako kmalu? Dam ti podvojen obrok; pusti da se otrok razvije. Otroci so radovedni; mogoče nas pripelje'to prej do cilja. — Toda še enkrat ti rečem, pazi sam nase. da ti deček ne zmeša glave!"
"Že zopet staro norčevanje!” vzroji oskrbnik.
"Šala, šala. dobri Zaki. lahkomiselna šala. Toda ustiva že to; noč se bliža jaz sem truden, moram počivati, ti si moraš pa tudi za daljno pot še to in ono pripraviti."
S temi besedami sta se ločila.
7. Na potu v puščavo.
Končno je zasvitalo rano jutro. Doli na dvorišču je žc zgodaj vse bilo na nogah in sužnji Ahmedovi so pripeljali že kamele, da jim nalože tovore.
Tedaj stopi iz hiše oskrbnik; v desnici je držal neprijetno orodje — bič. Plaho so sc umaknili sužnji vsak v svoj kot in glasno govorjenje in upit-je. ki je vladalo prej doli na dvorišču, je utihnilo' v trenotku njegovega prihoda. Zaki je bil kot se je dalo sklepati, zelo slabe volje. Oči so odsevale jezo, na čelu so mu bile začrtane globoke poteze.
“Halo, na delo, prokleti tatovi časa; ali se boste požurili?” Tako je vpil in brezusmiljeno vihtel bič po plečih naj-bližnjega reveža. Bolestno so se zvijali od bolečin trudni ubožci in skušali podvojiti svoje delo. Čez dobro uro je bilo vse pripravljeno za odhod. Oskrbnik pa je šel medtem še enkrat h gospodarju, da bi mu dal ta zadnja povelja in nasvete.
Krog osmih zjutraj je bilo, ko je zapustila karavana Ahmedovo dvorišče in šla vtin pred mesto, kjer se je združila s paznikom šejlia Omarja, ki je namerjal ravnotako odriniti k svojemu gospodu v puščavo. Zaki, dva služabnika in Franček so bili ostali še zadaj. Ubogemu, otroku so zalivale srebrno-čiste solze mlade svetle oči; sveža, brhka mladost je bila izginila iz mladih lic in lepi kodri so se mu vsuli razmršeni po visokem čelu. Dru-
gič v življenju je čutil, kaj se pravi trpeti lakoto. Na ladji je komaj zau-žil par grizljejev trdega kruha, ki jim ga je dal vreči Ahmed in danes zjutraj so mu ugrabili sužnji zajtrk, ki je bil njemu namenjen. Kar le mogoče prijazno se približa odpadnik-renegat dečku, pogladi mu kodre raz čelo, prime ga za brado in reče prijazno v laškem jeziku:
“Nikar ne jokaj, moj mladi prijatelj; kmalu ti bo boljše; daj, pojdi z mano, daj mi rokeo.”
Začudeno ga gleda Franček, ko sliši naenkrat svojo materinščino.
“O, tako sem lačen,” pravi nato jokaje.
"Ali nisi Še ničesar dobil?” vpraša Zaki.
"Ne, gospod; samo jaz nisem ničesar dobil, drugi so vsi dobili."
Brž ukaže Zaki prinesti dečku jedi. Zelo mu je dišalo, a ni pozabil pobožno se prikrižati in moliti, predno je začel jesti.
"He, kako si ti pobožen, dečko!" pravi oskrbnik norčevaje. "To jc prav prej moliti, potem jesti!"
"Gotovo so tudi tebe ukradli," omeni deček, ko se jc malo pokrepčal. • "Da. moj mladi prijatelj, a pojdi, čas je že, da odrinemo."
"O to je lepo." vsklikne in tleskne z rokami. "Ni li res, ti me vrneš mojim staršem?"
"Pozneje, sedaj moramo najprvo vun iz mesta, tukaj nismo varni."
Tega deček ni pričakoval. Brezupno, neutešljivo se znova zjoka.
"Umiri se. srček moj. kmalu bo bolj še; potem boš zopet vesel in živ kakor si bil dozdaj." S temi besedami dvigne renegat dečka in ga posadi na kamelo k sužnju, kateremu zašepeta nekaj na uho. Tn začeli so se pomikati počasi po ozkih temnih maloob-ljudenih ulicah vun iz mesta.
Žc tri dni so bili na poti. pa še niso prišli do cilja; od Tunisa do roba pih ščave je namreč kakih 200 ur hoda. Ubogi Franček je torej moral zelo veliko pretrpeti. Čudna hoja kamele mu je namreč povzročala zlasti v začetku velike bolečine. Večkrat je prosil, naj ga denejo na tla iir puste, da gre peš; toda renegat ni slišal njegove prošnje in je dirjal le naprej. Samo opoldne v največji vročini so se malo ustavili, in takrat si je Franček lahko malo odpočil. Tudi Zaki ni bil več tako prijazen proti dečku, ker ga je vedno nadlegoval s svojimi prošnjami. O, ko bi bil vsaj oče Izidor pri njem. potem bi imel Franček vsaj enega prijatelja. ki bi ga sočutno tolažil!
Končno so dospeli vendar do mesta Radames na robu puščave. To je bilo' šele peti dan zvečer. Mansor, paznik šejlia Omarja, je ostal sam čez noč tu. renegat pa se je še vedno bal, dasi brez vzroka, da mu ne bi kdo iztrgal mladega Francka. Zato je šel par ur dalje.
Bil je lep večer; nobenega oblačka ni bilo na sinjem nebu. Luna se je svetila iznad nizkega grmičevja in sko zi redko drevje, ki je rastlo tu tako osamelo v puščavi, so se bliščale'svetle zvezdice. Lahno so se klanjali vrhovi grmovja nočnim sapicam in človeku sc je zdelo, da spi v*a širna puščava. Le kak korak in petje rjavih sužnjev je motilo tupatam ta sveti mir.
Krog polnoči so se ustavili. Vso pripravo za šotore so sneli s kamel in kmalu je bilo postavljeno celo taborišče. Tovorne žjvali so privezali za krepke štore, da ne bi ponoči zašle v ‘te) veliki puščavi. V sredi so zažgali olik ogenj, ki naj bi jih varoval pred napadi divjih živali, in so nato sladko zaspali. Franček se ni zbudil vkljub vsemu šumu in ropotu, ki ga je povzročilo delo taborišča. Previdno ga je vzel Zaki iz sedla, ga zavil v gorko, rjuho in ga položil kraj svojega šotora.
Kakor hitro pa se je zasvitalo jutro, opomni služabnik, ki je bil zadnji na straži, da je treba odriniti. Brž so už-gali nov ogenj in pripravili zajtrk. Voda jc kmalu vrela in notri so dejali smetane. Zajtrk je bil gotov. Medtem je stopilo solnce že nad vse vzhodne peščene hribčke; Zaki se je pa jezil, da Omarjevih ljudi še ni. Zato nevoljen pošlje enega jezdeca na bližnjo višino, da bi pogledal če jih li že vidi; ko se je pa ta povrnil brez vsakega obvestila, so se začeli pomikati dalje. Imeli so namreč pred sabo še težko pot, a zadnji dan hoda.
8. “Prepozno!”
Zjutraj onega dne, ko je bil Franček prišel na korzarjevo posestvo, se je izkrcala tudi neka ladja iz Italije v tuniškem pristanišču. Komaj so stopili potniki dobro na suho. že je tekel neki mož. ki se je pripeljal ž njo. skrbno proti gruči delavcev, ki so delali na obrežju. A žalostno se vrne gospod Ivan — to je bil namreč neznani mož, — ker njegovega Francka ni bilo med delavci. Ves dan je blodil po ozkih mestnih ulicah, kolikorkrat je ugledal kakega dečka,-je mislil: ta bo oa Franček. Opetovano je klical na večjih trgih drago ime Franckovo, a zastonj. Potrto je premeril še enkrat ■se mestne ulice in ceste, ko se je bilo že stemnilo. Srce mu je hotelo oočiti, če je pomislil, da bodo morda ces vse njegove nade in ves trud za-
X
•>
%
%
"%
*
%
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
štorij. Slika neutolažljive žene mu stopi pred oči; le da bi njo utolažil, je šel v Tunis ih je obljubil, da se nt, vrne brez '•Francka. Pred oltarjem -sigi,, mostanske cerkvice so namreč obljur. bili starši, da 'posvete svojega izgu.be tlj.enega sinčka samo Bog» in MatetjU božji, če jim' ga Vi1»e nepokvarjenega.
Stari Krištofor pa 'je bil'netitešljiv ¡im je ihtel kot' Otrok. '
: "Lastno'življenje' bi rad 'žrtvoval.
Bogu za vašega sina," tako je govoril žalostnemu očetu. “Pojdite v Tunis in če najdete njegov sled, potem mi to-takoj naznanite. Vreči se hoeenv-k nogam opatovim,, da mi dovoli, 'da grem v suženjske okove mesto otno* ka. Prej ne neham pfositi!”
Ginjena sta se zahvalila oba, Ivan in Angela, dobremu redovniku za njegovo sočutje, toda te ponudbe ništa hotela sprejeti.
"Ne, brat," odvrne oče, “vse svoje premoženje dam rad za svojega sinčka in rajše beračim sam ves svoj živ dan, kakor bi pripustil, da bi se vi toliko žrtvovali.”
“Pustite to, dragi prijatelj; jaz.sem. i že star in za nobeno rabo več; če me Turek do smrti muči,- posebnega ne bo dosegel, nasprotno: tem lažje in bolj gotovo si bom zaslužil nebesa.
Vi pa morate skrbeti za svojo soprogo Angelo. Toda sedaj je čas, da se pripravite na pot; Bog naj vas sprem Ija in njegovi angeli!"
In ko je mislil ubogi Ivan tako na žalost svoje žene doma in na veliko ljubezen starega brata, je dospel v bližino stare mošeje. “Franček, Franček!" je klical. Kar začuti, da ga je prijel nekdo od zadaj rahlo za ramo; obrne se in zagleda visoko postavo plemenitih potez, zavito le v ifeob-hodno potrebno turško obleko.
"Li niste vi gospod Ivan Fjore iz Katanije in iščete sinčka, ki so ga vam ukradli gusarji?” vpraša tujec.
“Za Boga, povejte mi, kje je. moj. ubogi Franček, da ga še danes ojbja-mem!”
"Gospod, kako rad bi vam ustregel, če bi le mogel,” pravi tujec s tresočim glasom. V istem trenutku pa priteče iz sosedne hiše suh možiček in zavpije;
"Asad. ničvrednež, kako dolgo naj pa še čakam? Če te vidim le še enkrat, da govoriš s kom na ulici, mi ne prideš nikdar več iz hiše.”
Mirno posluša suženj te psovke in reče nekako slovesno: “Gospod, sem sicer tvoja last po božji volji, toda ime mi moraš pustiti, ime mi je Izidor in ne Asad!" Nato se obrne še enkrat k Franckovemu očetu* “Gospod Ivan, mene so sem pripeljali sicer z vašim sinčkom, toda kaj se je pozneje zgodilo ž njim, tega ne vem. Mogoče bi vam povedal kaj francoski duhovnik, ki se tu mudi. Bog blagoslovi vaš trud! Če najdete Francka, pozdravite ga od Don Izidorja in spomnite se me tudi v molitvi!”
To je bil nov žarek upanja, nova nada. Takoj je pohitel oče k francoskemu konzulu, da bi izvedel za misijonarjevo bivališče. K sreči dobi dobrega duhovnika samega tam; toda ta mu je vedel še manj povedati kot Izidor; pač pa mu je obljubil svojo pomoč in ga je potolažil za par dni. Ves trud celega meseca je bil torej zastonj.
Končno mu svetuje konzul, naj se obrne na Deja. vladarja tuniškega, ki je bil tedaj slučajno v dobrem sporazumu s francoskim kraljem. Sam ga hoče v stvar vpeljati in mu po svoji moči pomagati in če Ivan ponudi De-ju kak lep dar bo dal kralj bržkone! ferman (pismo), na podlagi katerega ! Ttiftk! pripeljite me raje nazaj k mo sme zahtevati sina nazaj, naj bo že j*m staršem kot ste mi obljubili! pri komur hoče.	j “Oho, mladi moj gospod!” ponor-
Seveda je bil gospod Ivan tega zelo čuje se Zaki, kako ti pristoja zapo\e-vcsel; takoj je kupil na semnju za 100 dovanje! I oda le čakaj, to tuno ti
~X“X,X~X“X~X~X~X~X~X~X-X~X~X-X~X-X~X~X“X-X*<“X,»X~X~X,,X**X~X”X“X"X"X"X“X"X*»X~X«X*
f
❖
A
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav ju. Oni, ki trpe na kaki bolezui želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
'r’r2 r=
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravila je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le	*
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno!
»
t
T
t
«♦
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Močili živci. Močne mišice. Dolg-o življenje.
f.
I
I
t
X
T
t
A
j
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- f gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistiloa ali kot * zabranilo bolezni.	•;*
PTZOft! — Kitit* rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, sel morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.	I
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
T
¥
JOS. TRINER,
t
V
f
V
v
t
f
%
v
£
709 South Ashland Avenue,
❖
♦>
CHICAGO, ILL. %
Mi garautiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah;
Trinsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
.x~>X“X“X“X-X“X"X~x~x-x-x-x~X"X“X~x-X"X“X“X-k»X“>-x~:»x-*x**x**X"X~MX-*x~x~:“X"X“X-x~>
in grmovja. Franček je sedel pod visoko palmo in bridko jokal, ko pristopi renegat k njemu. Oko se stemni brezsrčniku, ko zapazi jokajočega dečka, in čelo se mu nabere v jezne gube. A kmalu se mu zopet zjasni obraz in s hinavsko prijaznostjo se vsede k dečku na tla.
Plaho se umakne Franček od svojega sovražnika; ta pa ga zgrabi za roko in ga nagovori kar le mogoče prijazno: "Poglej me, ljubi Ceko; jaz ti hočem vendar samo dobro, ne smeš vedno jokati. Pojdi z mano v sobo, da boš videl, kako lepo obleko je poslal Ahmed zate iz Tunisa.”
"Ne maram obleke! Ne maram biti
E.PORTER BREWING COMPANY
bomo že še izbili iz glave!"
"Če me tu obdržite, ste lažnik: kdor pa laže, pride gotovo v pekel.” "O če bi te le mogel izpustiti, kako I rad bi to storil! Glej, jako hudo me
cekinov dve krasni umetni posodici in šel s konzulom v Bardo, vladarjev grad. Peljali so jih tu v krasno dvorano, kjer sta odkrila svojo prošnjo.
Vladarju sta lepi posodici silno uga- j jali. Pazno ju je motril ter smeje de- j boli, da misliš, da te more mož kot jal: “Da, da, meni je prav! Povpra- \ sem jaz nalagati! Jeli res, Ceko, tega šajte pri korzarju Ahmedu, ki me je j ne b°š več rekel? Glej, pot čez pu-oostavil že neštetokrat v neljubo za- j ščavo je tako dolga, da bi ti sam mo-drego napram francoskemu kralju. U- 1 nd mc<l potjo poginiti, kradenega dečka naj takoj Vrne, sicer' Saj greste lahko z mano, Zaki, ta — pri Mohamedovi bradi! — se mu j zlobni mož je gotovo tudi-vas ukradel lahko okrogla butica spremeni v prah. | *n moJ °^e vam bo da) veliko denar-njegove zlate skrinje pa spravim v j Ja> prideva k njemu, in tudi jaz, ka-svojo zakladnico. Selim, spiši takoj ! dar bom velik; medtem bom pa prat ferman za tega moža!”	pobožno za vas molil.
Ferman so izgotovili, toda še pre- I "Stopi sedaj ‘v sobo." pretrga rene-
EAGLE BREWERY
izdelovalci
So. Bluff Street,
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
ČLOVEKU SE PRIMERI,
DA VČASIH POBARVA.
dno je bil spisan in zapečačen, je’izvedet Ahmed od dobrega prijatelja na dvoru, kaj se vse plete. "Kmalu lahko izvedo, da sem poslal dečka na svoje posestvo in z enim Dejevim 11-radnikom bodo šli tja, da bi ga oprostili. Hm. moram jih prehiteti! Kaj, brez odkupnine, brez odškodnine naj
gat razgovor, “temni se in slišijo se že šakali, kako lajajo.”
To je bil tedaj začetek novega trpljenja, ki bo trpelo morda še dolgo, dolgo časa.
Medtem ni minil skoraj dan, da ne bi Ahmedov oskrbnik žalil in mučil dečka z novimi bridkostmi. Sicer je
dam svoj plen? Pri Kabi v Meki! raj- I bd poglavar korzarjev zapovedal, da še zadavim dečka. Toda ne, postati mora občevati z njim lepo in prijazno mi mora moslim1”	| toda Zaki se je tegtt kmalu naveličal.
Ko so prišli gospod Ivan, konzul in j Solze 'n Prošnje otrokove so mu zbu-Kavas Dejev v korzarjevo hišo, so jim 1 dde zllova vest; tako se je večkrat rekli, da ga ni doma in da dečka ni Primerilo, da je iztresal svojo jezo zdavnaj že več v Tunisu. Kje pa je j nad «b°gim dečkom. Najslabse pa se sedaj, se ne ve.
"Prepozno!" vzdihne oče in še bolj žalosten kot prej se vrne domov k svoji ženi Angeli.
9. Dnevi žalosti in trpljenja.
Počasi so minevali Frančku dnevi v puščavi. Korzarjeva oaza je bila sicer lepa in prijetna, toda Francka je opominjala vedno na domačo vilo pri Kataniji, kjer je preživel tako lepa leta pod nadzorstvom svojih dobrih staršev.
Bilo je tretji dan, odkar so bili v i puščavi. Solnce j» bilo že zašlo na ! zahodu za peščenimi hribčki in hribi; lahen večerni vetrič je dihal preko puste sem .in se igra! z listjem drevja
je godilo Frančku ali kot so ga sedaj imenovali Abdulahu, če ga je zalotil Ahmed pri molitvi; deček je moral ob čutiti zato trde udarce, ali ga je pa sirovež še celo osti val. Toda s tem še še nikakor ni zadovoljil nekdanji ribič Tone. Predvsem je mislil vedno le na to, kako bi iztrgal dečku sv. vero in zaupanje v pravega Boga in Marijo. Franček je vedno trepetal po vsem životu, če je poslušal grdo pre-klinjevanje in žaljenje božje zlobnega moža. Sprva ga je sempatje še o-pozoril na velike grehe, toda prepogosti udarci biča so mu morali sled* njič tudi zavezati jezik.
(Dalje prih.)
brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste...No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
>1. B. Nchustoi'
You«« Building
....JOLIET, ILLINOIS..
Da tudi drugim pomagamo. 10
Genesee, 111., jan. 1903. Gospod pastor Krueger od cerkve sv. Pavla piše: Neko žensko je mučila padavica že 25 let, pa zdravniki ji niso mogli pomagati, a so mislili, da se bolezen z leti izgubi, ampak samo hujšala se je. kar se je dan in noč kazalo. Svetoval sem potem ženi zadnjo jesen, naj poskusi Pastor Koenigovo krepilo za živce. Ker pa je že toliko zdravil užila brez uspeha, me je mno.-go stalo, da je vkljub svojemu predsodku vzela krepilo za živce, in priznati moram, da odtlej je padavica ni več mučila. Doslej je použila samo 4 steklenice krepila za živce ter o-pravlja brez strahu pred napadi svoja domača dela. Če hočejo tudi drugi nesrečneži poskusiti sredstvo proti strašni bolezni, sem z veseljem pripravljen odgovoriti na pismena vprašanja.
7 A QT AN I P°šlj*nio dragoceno knjigo vsa-i vMiJ kemu uh zahtevo, Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne. In d., a sedaj ga priredi» j»
KOENIG MEDICINE CO ,
Chicago, lil.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici St. 6 steklenic za $5 V Jo-betu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti
Pobegnil v Ameriko je budimpeš-
tanski odvetnik dr. Karol Meszaros. Ogoljufa! je mnogo klijentpv za večje vsote.
AMERIKANER oLOVENEÇ^
>907
+±^++*X^*.++*+**+*+++*¥+* **+♦
* « *
Í? 3£»/*garni	jSZo««»«a
j« dobiti sledeče knjige:
MOLITVENE KNJIGE:
Bu&b? 'paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje, 650. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, goc.
Hudi za Kristusom, usnje z zlato o* brezo, 90C.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato Obrezo, 90C.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, 90C.
Krščanski zakon, šagrin, 6sc.
Lnrška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 900.
Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slono-kost, $1.25.
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 65C.
Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00.
Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 75C. fh-em. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza, 90C.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza,
$>•35-
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 90C.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 90C.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc.
Slava Bogu, slonokost, $1.25.
Slava Bogu, šagrin, 750.
Vrtec, šagrin, $1.00.
Zvončec, slonokost, $1.25.
Zvončic, šagrin, 75C.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE
Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C.
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku, 40C.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75C Belgijski biser, povest, 15C.
Beneška vedeževalka, 15C.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, soc.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C,
Darinka, mala Črnogorka, 20C. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C* broširana 250.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, iSc.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, I5c.
Dve čudodelni pravljici, 15C. Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35C.
Črni bratje, 20c.
Erazem Predjamski, 15C.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20C.
Frank baron Trenk. povest, 20C. Godčevski katekizem, ženitne ali svat-bine navade in napitnice, smešnifce in narodne zastavice, 15C. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, soc.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 6oc.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15C.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25C.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina Soc.
Izdajalec domovine, 20c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Jaromil, povest, 15C.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C.
Kraljica Draga, 20C.
Krištof Kolumb, 250.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20C.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50C.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20C.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, ISC.
Maron, krščanski deček z Libanona, ISC.
Moje ječe, izvrstna povest, 300. Materina žrtev, pripovedka, 30C. Miklova Zala, povest iz turških časov, 40C.
Mati božja na blejskem jezeru, ioc.
60 malih povesti za mladino, 15C. Marija hči polkova, ioc.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20C. Mladi samotar, povest, 15C. Medvedove poezije, 90C.
Mali vseznalec, 30C.
Mirko Poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50C. Mariiina otroka, 15C.
Naši liberalci, zoc.
Nedolžnost preganjana in poveličana,
2QC.
Nikolaj Zrinški, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, 75c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih
dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri,
75C.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 20c.
Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot ni polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20C.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc,
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, /Sc.
Sveta grofinja Qenoveia,, 20c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec,- 25c.
Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 50c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Stephenson, oče železnic, 40c. Sultanovi sužnji, 25c.
Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju,
SOC.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50.
Posamezen zvezek, 20c.
Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20C.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c.
Vojska na Turškem, 25c.
Zbirka ljudskih iger, 50c.
Zlata vas, p.odučna in kratkočasna povest, 25c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 30c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 13c.
General Lavdon, 25c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krvna osveta, 15c.
Nesrečnica, 20c.
Senilia, 13c.
Solnce in senca, 15c.
Spisje, 13c.
Svitoslav, 15c.
V	gorskem zakotju, 20c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 13c.
Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po ic ali 2c. Naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec,
Komičen dogodek.
se je pred nekaj tedni zgodil v Šmohorju na Koroškem. Tamošnji župan Gasser je namreč poslal domačo deklo k brivcu, kateri se piše Par-don, rekoč: “Pojdi k Pardonu, reci, da me naj pride obrit!” Dekla je pa .¿e.besede narobe izstopila ter je šla mesto k Pardonu, k baronu,-okrajnemu glavarju, kjer je potem povedala, županovo naročilo. Seveda je bil vsled tega okrajni glavar skrajno razburjen, ter je kljub pozni uri komisarju naročil, da se mora občinski svet takoj k seji sniti. Ko so bili začudeni občinski odborniki z županom vred skupaj in se je začela seja, se je šele zvedelo, zakaj da so bili klicani, namreč radi deklinega naročila. Tu se je pa pojasnila cela stvar na kar je bila seja takoj zaključena. Radi dekline zmote je mislil okrajni glavar, da ga župan za nos vleče, vsled česar je v svoji baronski ošabnosti sklical občinske odbornike. Ravno tako kakor v “starih časih”.
Zbadljivo.
— “Blažon pa nikdar ne ostane odgovora dolžan!”
—- “To je pa tudi edino, česar ne ostane dolžan.”
Koj na pravi naslov.
Ona: “Tu je došlo pismo, možek.” On: “Ampak naslovljeno je nate.” • Ona: "O, le obdrži ga — račun je.'
Past za moške.
Žena: “Reci kar hočeš, moj ljubi, ali tega ne moreš reči, da sem za teboj letala.”
Mož: “To je že res, predraga, ali moraš priznati,,da past ne leta za mišjo in vendar jo vjame.”
Vsaj nekaj.
“Oh, vse je izgubljeno. Rekel sem tvojemu očetu, da brez tebe ne morem živeti.”
“In on?”
“Bode že bojda za menoj pogreb plačal.”
DMirji 1 stara domovino
pošiljamo
m 9 30.50  ............... 100 kron
m 9 40.90  ........... 200 kron
n 9 304.00 ......... .....1000 kron
m 91030-75 ...............5000 kron
Poštarina je všteta pri avotatb Doma se nakgzane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka!' - 'L Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam.je poslati najpriličneje do 9»5 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK SAKSER,
(Glas Naroda) ’
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da ;mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto. ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
IG. ČESNIK.
R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ASTRAM, lastnik.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 2252.
Ne drugače.
Predstojnik: “Ali veste, da sem jaz začel živeti kot bosopet deček?” Pomočnik: “Prosim, jaz tudi nisem prišel na svet v škornjih.”
Pri sodniji.
Sodnik: "Kako se imenuje vaša žena?”
Priča: “Ne vem, gospod sodnik; S-ženil sem se pred 15 leti, in od tega časa je ne imenujem drugače kot: Stara!”
V pasti..
Vesel dogodek se je doigral med sodno obravnavo, ki se je vršila pred-kratkim v Londonu. Premeten odvetnik je imel zagovarjati čisto navadnega vlomilca, in po starem običaju se je zatekel k temu, da je glavne obte-žilne priče kolikor možno poniževal. Tako je prišlo, da so sodnik in občinstvo prisostvovali sledečemu dvogovoru:
"Priča, Vi se imenujete James Smith? Ali morda niste tisti Smith, ki je bil 1887 radi tatvine obsojen na dve leti v kaznilnico?”
“Ne, ne, gospod, jaz nisem oni Smith.”
“Potem ste pač tisti Smith, ki je bil v Liverpoolu obsojen radi goljufije?” “Tudi tisti ne.”
“Torej niste bili nikdar v kaznilnici?”
"Pač, gospod, celo dvakrat.”
“Kako dolgo prvikrat?”
“En dan.”
“Haha, in drugikrat?”
“Samo pol dneva.”
“To je nemogoče!”
“A vendar popolnoma resnično. Povedal Vam bodem, kako to—zidar sem namreč po poklicu in sem bil klican v kaznilnico, da tam dozidam celico, v kateri je bil zaprt neki odvetnik, ki je moral radi ponarejanja pet let sedeti.”
Prebrisani odvetnik ni stavil nobenega vprašanja več...
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
ca prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Me $20 oblili:
Največja zaloga moških oblek, ki so ročno delane. Naše obleke so volnene, rn jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo vzorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98- Na iz-ber vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rujavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so site v velikosti od 34 do 44, hlače od 30 do 42 okolu pasa do 35 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $9.98.
Naročila. Pošljite nam en dolar z Sledečimi merami: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplatov, in mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da naša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodete dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bodete zadovoljni ne plačajte.nič nego pošljite obleko nazaj.
Zastonj. Ako pošljete preč z naročilom $7-98 vam damo lepo ovratnicp zastonj z obleko, ker jih imamo veliko zalogo.
GLOBE MDSE. CO.
161 Randolph St.	Chicago, 111.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
--104 Jefferson St., blizu mosta.
7
MALI OGLASI.
♦oo>«»»c»d
MAL OGLAS V A. S. STANE OD Novega leta naprej za ikrat 50c, za 3krat.9i.oo ter izjemoma za ikrat 25a Mali oglasi se plačujejo vnaprej. v
KJE STA MARKO GOVEDNIK 12 Dragumlje vasi in John Dragova« iz Ternovca. Pred leto dni sta bila v Jolietu. Dobiti imasta od mene
nekaj denarja, pa bi rad zvedel njun naslov. John Suklje 1112 N. Chicago St., Joliet. 111.	8p3
ŽIČARJEV (WIRE DRAWERS) potrebujemo. Plačujemo višjo lestvico nego trustovske žičarne. Stalno delo za stalne delavce. Atlas Wire Co., Peoria, 111.
POTREBUJEMO MLADEGA SLO-venca, ki govori dobro angleško. Mož, ki ima izkušnje v clothing Business ijna prednost. Vprašaj pri Am. Slovencu.	d nfn
KJE JE JANEZ BENČINA, PODO-mače Skerbcev iz Travnika št. 119, občina Loškipotok? Pred 4 meseci je dela! v Kane, Pa., in od tam odpotoval v državo Illinois. Prosim rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, za katero mu bom plačal malo švoto za njegov trud. Hubert .Michitsch, Straight, Elk County, Pa.	g.-2t
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
PflSfljljBfflOflBMf MPSBStTä 1 Pozor rojaki!
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
M. F. L0UGHRAN,
Lougkran llldg.	JOLIET, II.L
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Naznanjamo Slovencem, da smo dvorili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODk
Poeebnort mo nase
me 0. S,” lOc, in ‘'MeerscHaiiin” 5e,
r Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
Kiji pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v .staro domovino.
ANTON D0VJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, 111.

i'elika zajoga vsakovrstnih barv, oljev n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telef. 2794	teJei. . 9£ 7. N
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦
PREMOG
TKD IN MEHEK, TER
Brez yskrbi.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud par krat nariba z
Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmn, se ¡ati ki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.	*
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Sestra: “Ljubi bratec! Ali se nič ne bojiš vožnje v Ameriko? če nastane hud vihar in se vam ladja pogrezne?” Brat: “Nič se ne boj, ljuba sestrica! Mene so še povsod ven vrgli, pa me bo še morje!”
i :
I
I
♦
kok in drva !
♦
♦	ZA KURJAVO
X prodaja v Jolietu po najnižjih J	cenah.
IStefan Kukar,
4 Northwestern Phone 1479- J
John Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. '
Northwestern Phone 348., JOLIET
Najdena ura.
Resnik: “Zakaj so te že zopet zaprli?”
Uzmovič: “Ker sem našel županovo uro!”
Resnik: “No, to vendar ni nič hudega!”
Uzmovič: "Veste, pa uro sem našel, predno jo je župan izgubil!”
Pusti, česar ne moreš.
Sin: “Oče! Danes sem izpolnil 18. leto, zdaj mi boste vender dovolili, da grem sam v krčmo!”
"Oče: “No, pa stori, česar ne moreš pustiti!”
Sin: “Pa, oče, denarja nimam!” Oče: “No, tedaj pa pusti, česar ne moreš storiti!”
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi - vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
Vprašajte svojega mesarja za
lilerlhve flomaiB
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. i iz Exchange St. JOLIET, ILL.
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS
J A VN NOTAI1
<*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko «vnlio spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
rV
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetegorskl čsj za ledvice zdravi trajno:	Ledvične, želo-
dčne, jetrne in vse mehurne bo'ezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice. na
mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50o in$l.Plača t^v, uo v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lomili ran A Schomistedi
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za
posest va
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
Denor na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fini Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
2081 Jackson St. MathuNtefauieli, Manager.
C. W. Brown, prods P.obt. Pilcher, pod pred t. W. G. Wilcox, kastir.
J\ I=>. KI3STO-!
Lesni trgovec.
Gor. DesPlaineg in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
K a pitaj $100 000.00.
BARHER BIT TL Dl NG. JOLIET. ILL.
Resnica.
Ivan: “Danes, se mi je zgodilo nekaj, kar se mi ni še nikdar, pa se mi ttidi ne bo, najsi bi živel še sto let!” Slavko: "Kaj pa takega?’’
Ivan: “Danes sem izpolnil 50. leto!”
&
»asa*?
'x' '"ÄME RTIČANŠEL5LÔVENEC, 8. FEBRUARJA 1907.
'i9/;r;a>.	-i j; •
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H
■A Ä ' V ■ •s;..::1"-
JOHN STRUTZEL IN MATH. ’SI'MOÑtCÍí, lastnika;.
406-408-410 Nk'^Οïq^GO ST.
Nekaj za novoporočence.
Navada je da si novoporočenci nakupijo potrebno pohištvo za stanovanje.
Kje je isto dobiti po najnižji tovarniški ceni? Gotovo v najvecji SLOVENSKI PRODAJALNI v Jolietu, UL, THE EAGLE.
Naše Peninsular peci so najboljše in slavnoznane, mi jih prodajemo in nihče drugi v Jolietu. Naše pohištvo je najboljše in najcenejše, ker ga kupimo na vagone, ter pri tem dobimo dosti popusta, ki nam pomaga, da isto prodamo po najnižji ceni. Naša zaloga oblek je največja v Jolietu in nihče ne more oblek prodati po ceni kakor mi, ker mi lahko prodamo obleke in blago po tovarniških cenah in še je dobiček ker imamo toliko več popusta od tovarnarjev.
Veliko" blaga imamo na razpolago. Torej rojaki in rojakinje ne pozabite nas obiskate predno kupite pohištvo ali obleke, ker pri nas bodete gotovo postreženi dobro, ter dobili najboljše blago za prav mal denar ali pa tudi na obroke če potreba.

"VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zlatnine, gotovo pri
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
,j Popravnica- Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Gráyhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111

r. ' 0
à -
J naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRÄVJE“
0
I Novih
! 50.0000
I iztisov.
I
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
!
J
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, sla nega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN D OBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.
Chicago Phone 152.
Strah južne Rusije.
Strah prebivalstva vse južne Rusije je morilec in ropar Vazilij Kolokov, ki ga imenuje ljudstvo “Demon”. Oblasti v Odesi so izdelale v zadnjem času oglas, kjer stoji, da je izvršil Kolokov 50 umorov in trikrat toliko vlomov in ropov. Že' pred 18 leti so ga obsodili vsled dvojnega v Pultavi izvršenega umora na 12-letno prisilno delo v Sibiriji, a “Demon” je srečno všel in se priklatil nazaj v južno Rusijo ropat in morit. Njegovo ime je strah vsega tamošnjega prebivalstva, a do zdaj se še ni posrečilo napraviti konec njegovim 1 grozodejstvom. Ko-lokova so že štiriindvajsetkrat vjeli, a vselej jim je srečno všfel, še predno je stopil pred preiskovalnega sodnika. Pred par tedni so ga vjeli v Kur-sku, kjer je izvršil s svojo navadno hladnokrvnostjo zopet dvojni umor. Nato je prišla iz Odese, v katere o-bližju je najbolj moril in ropal, brzo-javjka, naj ga odpošljejo takoj tja. Oblasti v Kursku so to takoj storile, a spotoma je Kolokov zopet všel. Br zojavka, na kurskega policijskega šefa od odeških oblasti poslana, se je izkazala kot ponarejena. Poslal jo je go tovo kak zaveznik Kolokova.
FRANK MEDOSH
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulite, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123.
JGNTES Sz OO
8©s N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, 111.
Pozor,? slovenski
“ ‘ 1!
Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine preka jene klobase.
Meso in klobase po šiljam trgovcem in dru gim na .vse kraje.
Oglasite se pismene ali osebno.
Dobra postrežba ir, nizke cene.
Idealna služkinja.
V New Yorku se je dogodilo to-le K neki gospej je prišlo mlado dekle ter jo s prikupljivimi besedami prosilo naj jo sprejme v službo-: “Ali znate kuhati?” vprašala je gospodinja. — “Da, milostljiva, kakor želite.” bil je odgovor. — “Prati?” — “Da”.—“Koliko prostih ur na teden želite?” “Nobene, milostljiva gospa.” — “Kolikokrat bodete temeljito očistili kuhinjsko opravo?” — “Večkrat na teden.”
—	“In okna?” — “Vsak torek.”—“Ali sovražite otroke?” — “Nasprotno, iskreno jih imam rada.” — “Koliko časa ste bili pri svoji zadnji gospodinji?”
—	“Štiri leta.” — “Zakaj ste šli proč?”
—	“Ker gospoda odpotuje v Evropo.”
—	“Koliko plačila hočete?” — “Sem z vsem zadovoljna, kar mi daste.” — “Kdaj lahko nastopite službo?” — “Takoj.” — Milostljiva je bila presenečena. V tem trenutku plane v skraj ni razburjenosti v sobo neki blaz-niški paznik in zakliče: “Hvala Bogu Sedaj jo imam zopet!” Idealna služkinja je pobegnila iz — blaznice, kamor so jo hitro spravili nazaj.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.).
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
- ~ ~ ~ SdšTvTia-^	~
katera je ravno izšla od slavnegš, in obče znanega
DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.	t
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS 1*1. 1. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) ’	'	'
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I.
križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
---	Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav
in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem," da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi -prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da Ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet,
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street
New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 pbpoludne.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Skati ja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati,-da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich “Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
217 E 22nd Street New York N. Y.
jomsr
LENNON & SONS
Marble Works
❖
P. FRANK
— Za nemškega cesarja molijo v nemški šoli v Virov,itici .na Hrvaškem poleg (egi pa: še za/nemsko mornarico in nemško armado.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-u rej eno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111,
Ustanovljena 1871.
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
Najnoveji in najceneji
pisalni stroji
od $12.00 narej. Najpriprav-neji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo.
Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G.*W. KE1BER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $309,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na Vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45o gah. staro vino po 50c galon, dealing vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjest uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 11—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff aud Exchange Streets
JOLIET, ILL.