" S . ; ;;i| ; EPI | DELO GLASILO KOMUNI S TI ČNE. PARTIJE TR ŽA.ŠKE GA O Z E M L J A lili n_ ' Leto IX. štev. 1 (4301 TRST - SOBOTA, 5. JANUARJA 1957 Posamezna štev. 25 lir Zakonski osnutek za slovenske šole odobren od vlade ne odgovarja ustavi niti ne pravičnosti 3 o dolgoletnem pričakovanju je pred tednom dni 1 končno dospela vest, da je ministrski svet odo-bil zakonski osnutek za ureditev slovenskega solava v Italiji. Zakonski osnutek je predložil minister javno vzgojo, socialdemokrat Rossi. Podrobnosti o vsebini tega « 1111 tka še niso točno znane, le 0 vemo, da je ta osnutek le plošnega značaja. Po doseda-'jih vesteh ostajajo šole na Tr-!aškem nespremenjene, d oči m laj bi se na Goriškem ustanovi namesto šol, slovenski te. !aji, vzporedno z italijanskimi. *°leg tega bi morali starši na ‘'Oriškem ob vpisu otrok v sionske šole vlagati tudi prošnje $a sprejein ter dokazati, da je )lr°k res slovenske narodnosti 11 njegov jezik slovenski. Na-0 bi šele posebna komisija )r^iskovala, če so te izjave repične ter ugotovila otrokovo Narodnost in znanje slovenšči-ter ugotovila otrokovo na-t°dnost in znanje slovenščine. 'takrat naj bi se odprla ^rala slovenskemu otroku v šo-0 2 materinim jezikom. Hazlika med Trstom in Go-f'c° sledi iz tega, ker za Trst Phstoja posebni memorandum, podpisan v Londonu leta 1954, zato, zgleda, da so se zaenkrat tržaške šole izognile podobni rešitvi kot na Goriškem. Borba za uzakonitev slovenskih šol v Italiji se je vodila že več let. V parlamentu se je začelo gibanje za uresničenje te težnje slovenskega prebivalstva leta 1950, ko je poslanec tovariš Beltrame sprožil vprašanje slovenske narodne manjšine v Italiji ter opozoril na vladno politiko, ki ne upošteva njenih pravic. Lelo kasneje je tovariš senator Banfi posredoval pri Ministru za javno vzgojo ter predlagal pravno priznanje slovenskega šolstva. Sledile so še druge interpelance, prošnje, akcije in 8. aprila 1953 sta komunistična senatorja Banfi in Pellegrini predložila Senatu zakonski osnutek, ki temelji na spoštovanju 6. člena republiške ustave ; 30. marca 1954 pa sta tovariša Lozza in Beltrame predložila zakonski predlog Tov. Togliatti ob novem letu V novoletni številki glasila KPI ((l'Unità» je tov. Pal-'Mrci Togliatti objavil članek j,0d naslovom «Obračun enega 1». V začetku članka pravi j °ffliatti, da se govori, da je bi. " Preteklo leto . leto organske-ra razpadanja komunističnega s'bilnja. To ni res, Togliatti je 'nnenja, da je bilo preteklo leto IVsemi svojimi dogodki, od ka-l r'h so bili nekateri težki in l'r*tmatični kot madžarski, leto, J katerem nismo postali šib-kejši. Nasprotno, začel se je in S|' Uresničuje proces, ki nas bo "krepil in nas že krepi. I "Bistveni element komunisti. 1 "cKa gibanja in njegovega p re. je bilo dolga leta neome-■P“no in slepo zaupanje v ene-pa človeka. To je bilo zaupa-"je brez diskusije, ki je obsta-iMo v naših vrstah in izven f'j*h, in določeni pogoji, na ka. Jerih se sedaj nočem zaustav-Pat', nam razlagajo tudi, zakaj ln kako se je to zaupanje tako ,1;i široko utrdilo. Bilo je pa "eke vrste praznoverja, ki se Je razvilo na drevesu naših i-1 ealov. Temu elementu zaupa-tlia je bil zadan odločilen uda-*Cc s tisto obsodbo težkih na. l'ak, ki je vsem znana, in je Zalo bil ta element v večji meri "ličen. , "Kako se je moralo reagirati lož; se je reagiralo v tem po- zaju? Reagiralo se je na pra-J'ien način. Z razumom, z ana-’2° objektivnih in subjektivnih lJ°8ojev, ki nam pripomorejo, r* razumemo vzrok bodisi ti-*e8a neomejenega zaupanja kot težkih napak. Prešli smo Uzi našega gibanja, v kateri Prevladuje racionalni in kriti-ni elenient. Iz tega , izhajajo n°Va širina in svežina v razi-E °vanju in iskanje novih re. Iev- ki se pojavlja v vseh de-I ah, od Sovjetske zveze do "‘lije, od Kitajske do Polj-c in Jugoslavije. Ko bomo P°tegniii zaključke, se bomo ?av®dli, da se je nov miselni . "Pital pridružil tistemu, ki se " akumuliral z vsakodnevno "ijo. To novo bogastvo ne bo "Slo kot roditi nove sadove. "Na Madžarskem je prišlo do ,prkej razii ga preloma. Bolje ga bomo toeli, če ga bomo gledali v J luči, Niso bili sposobni po. pravit; brez uničenja, brez od-anja poti sovražniku z nebeljenimi dejanji. Del ti-’ ki s<) pravili, da hočejo Jn?rav'ti, so nadomeščali prej-5njP "lepo zaupanje s prav tak-'lal^1 S^cP*m srdom. Tako so pa-|a, , v strašno zmedo. Zdi se n8vl°i?Utlno’ a li ljudie 50 P0- prejšnjo napako, ko so «c hi cz razprave sprejemale zgrešene stvari. Sedaj pa brez premišljanja in brez razumevanja se je pripravljal polom. Zdi se lahko čudno, a ni, ker so se tudi zelo blizu nas našli nekateri, ki niso več bili sposobni, ko so jim odvzeli slepo zaupanje, premočrtno korakati z odprtimi očmi. «Da se lahko premočrtno hodi je treba razredne in politične zavesti» piše Togliatti in pravi, da je treba imeti tisto zavest, ki je izvirna v izkori-ščancu. To zavest pa skuša sovražnik uničiti. Mi pa vemo, zakaj skuša sovražnik uničiti to zavest. Kapitalistični ustroj škripa in se vdaja pod pritiskom našega gi; banja, ki vodi tretjino sveta, in osvobodilnega gibanja desetin novih ljudstev. Bognedaj da bi ta naša vodilna vloga od-manjkala. Perspektive so še temne, zato pa, da se razjasnijo, je treba nove akcije enotnih proletarskih in ljudskih množic. Za to mi delamo. Dejstvo, da smo se osvobodili izpod praznovernih usedlin, ne pa od našega ideala, nam omogoča, da se lahko pod boljšimi pogoji lotevamo naloge. Preteklo leto — piše Togliatti — nas je v ognju akcije in razprave okrepilo in nam omogočilo, da smo postali sposobnejši. O tem se bodo prepričali tudi naši sovražniki;, sovražniki svobode, ljudske blaginje in miru. Na koncu svojega članka je tov. Togliatti želel vse najboljše v novem letu komunistom, italijanskemu delavcu, kmetu, uradniku, ženi, mladincu, starcem in preprostim ljudem. v poslanski zbornici. To prizadevanje komunističnih poslancev in senatorjev so spremljali naša Partija, ljudske organizacije in vsi Slovenci Trsta in Gorice ter jih podprli z vrsto raznih akcij, toda na žalost doslej brez odziva s strani vlade. Sele zdaj se je vlada končno odločila rešiti to veliko težnjo Slovencev ter zakonsko urediti naše šolstvo. To je nedvomno razveseljivo dejstvo ter ga lahko prištevamo med zmage komunističnega in naprednega gibanja v Italiji ter je plod sporazumevanja in bratstva Slovencev in Italijanov. Toda na žalost nam ta vest vzbuja poleg zadoščenja tudi zaskrbljenost in vznemirjenost posebno glede Goriške, ker bi po tem vladnem predlogu morali Slovenci obiskovati name. sto šol, kakor doslej, le vrsto tečajev in to po odobritvah raznih komisij, katerim bi morali vlagati prošnje in dokumente za izpričanje svoje narodne pripadnosti. Nedvomno bi bil ta način re-šitve vprašanja šol na Goriškem v nasprotju z vsebino 6. člena Ustave, ki zagotavlja pravice uarodnim manjšinam v Italijan, ski republiki, kakor tudi v nasprotju z demokratičnimi svoboščinami državljanov, ter seveda ni niti v skladu z zakonskimi predlogi, ki so jih komunistični poslanci kot prvi predložili na merodajnih mestih. Poleg tega je ta način reševanja šolskega vprašanja Slovencev tudi v nasprotju s 3. členom listavo, ki pravi da so «pred zakonom vsi državljani enaki». Hočemo pa biti prepričani, da slovensko šolsko vprašanje v Italiji ne bo tako rešeno, kot namerava vlada, marveč v smislu želja Slovencev, katerih glasniki bodo komunistični poslanci in senatorji, ki bodo v parlamenu in senatu vodili borbo za to našo pravično težnjo. Vsi Slovenci bomo morali to njihovo borbo ne le intenzivno spremljati, temeveč z vremi močmi podpreti z enotnimi akcijami, da bo zaslomba, ki jo bomo nudili ljudskim predstav, nikom v parlamenu, učinkovita. J. G. Ameriški kolonializem hoče nadomestiti anglo-francoske pozicije Eisenhowerjeva teorija”praznine' in obrambnega scita 1 Arabski narodi odločno odklanjajo ameriško vmešavanje v njih zadeve Življenjski stroški za4,3°/o Vladni statistični urad je objavil številke o stanju v Italiji. Po teh podatkih je razvidno, da so se življenjski stroški v letu 1956 povečali za 4,3%. Na koncu oktobra je štela Italija 48.300.000 prebivalcev. V dese. tih mesecih je prebivalstvo naraslo za 310.000 enot, t. j. nekaj manj kot v istem obdobju leta 1955. Lani 80 Angležev padlo na Cipru Angleži so sporočili, da je bilo leta 1956 ubitih na Cipru 80 angleških vojakov. Iz tega je razvidno, da okupacija Cipra drago stane Anglijo. Delegacija NDR v Moskvi Predvčerajšnjim je prispela v Moskvo večja delegacija Nem. ške DR, ki jo vodi ministrski predsednik Grotewohl. Z njim so prispeli tudi sekretar Socialistične združene partije Ulbri-cht, voditelja SZ P Schierde-mann in Neumann, 8 vladnih podpredsednikov, med temi tudi Nuschke in Loch, zunanji minister Bolz in podpredsednik ljudskega parlamenta (Volk-sluga) Matern, Delegacija se bo zadržala v ZSSR več dni in bo imela važne politične, gospodarske in kul. turne razgovore s sovjetskimi voditelji. Predvsem se pričaku-je, da bo na dnevnem redu o. bravnavanje gospodarskih od. nosov med obema deželama, ker NDR potrebuje večjo gospodar, sko pomoč, zaradi gospodarskih težav vsled dogodkov na Polj. skem in Madžarskem. m isti krogi, ki so zaradi zadržanja ZDA ob sueški krizi, upali, da ne bodo Amerikanei več tvegali pustolovščin v imenu kolonializma in da bodo — hočeš nočeš — morali priznati dejstvo neodvisnosti arabskih narodov, so ostali presenečeni, ko je ameriški tisk objavil glavne obrise «Eisenhowerjevega načrta» o «pomoči arabskim deželam». Eisenhower ima namen obrazložiti svoj načrt v poslanici ZDA ob priliki svojega slavnostnega ustoličenja. «Eisenhowerjev načrt» ali «doktrina» sloni na dveh temeljih : na «praznini», ki je po mnenju ameriškega predsednika nastala po porazu francosko- angleškega kolonializma na Bližnjem vzhodu, in na «o. bramhneni ščitu» proti «pronicanju sovjetskega vpliva» na isto področje. Po mnenju Eisenhowerja bi se morala «praznina» na tem področju napolniti s prisotnostjo ZDA. «Obrambni ščit» pa bi se moral uresničiti z vojaškim nastopom ZDA proti vsakemu «sovjetskemu pronicanju» na Bližnji in Srednji vzhod. ZDA pa bi smatrale kot sovjetsko pronicanje» vsakršno o. hrambo pogodbo med eno izmed arabskih dež d z ZSSR. vsakršno «komunistično subver. zi jo» ali pa kakršno koli vlado, ki ne bi bila po godu ameri- škim voditeljem. Kot smo že v začetku dejali, postaja jasno, zakaj so ZDA. zavzele v OZN stališče za zaustavitev sovražnosti v Egiptu, kar so angleški in francoski vodilni krogi svoj čas ostro grajali. ZDA so tedaj hotele ubiti na en mah kar dve muhi. Najprej so bolele zadati poslednji udarec an-glo-franeoskemu vplivu na arabskem področju, po drugi strani pa uspavati budnost arabskih dežel s svojo na videz protiko-lonialistično trenutno politiko. Sedaj pa se je očitno pokazalo, da hočejo ZDA nadomestiti sta. ro, surovo kolonialistično politiko angleškega in francoskega tipa z novo, istotako surovo a z demokratično obleko prevlečeno kolonialistično politiko, s katero bi se ZDA uveljavile tam, kjer so bile porušene stare kolonialistične spone. Anglija in Francija bi v luči te nove politike ne igrali več vloge prvorazrednih kolo. nialističnih velesil, marveč bi se morali zadovoljiti z vlogo ameriških drugorazrednih pomoč- Rasisti na delu v Alžiru Upor Alžircev proti Franciji je stopil v tretje leto. Toda prav na koncu leta 1956 so francoski kolonialisti pokazali svoj fašistični in rasistični obraz. 29. decembra so ekstremistični francoski elementi zaradi umora kolaboracionističnega funkcionarja organizirali veliko bajko na muslimanske elemente. Škvadre oboroženih desničarskih elementov so ves dan terorizirale muslimansko prebivalstvo Alžira in linčale desetine in desetine mož, žena in otrok. Fašistični skrajneži so tudi opustošili večje število muslimanskih delavnic in prodajaln. Na predzadnji dan leta pa so štirje petardi eksplodirali v štirih katoliških cerkvah, kar je še bolj podžgalo fašistične elemente, čeprav se je prav kmalu dokazalo, da so petarde nastavili sami rasisti, ki so hoteli nadaljevati svoje zločinsko delo na podlagi ostudne provokacije. Tudi v Parizu so fašistične skupine ubile 5 ljudi v alžirski četrti. Na ta način se dokazuje velikanska odgovornost Molletove «socialistične» vlade, ki se v kolonialistični represiji poslužuje le fašističnih elementov. Na sliki: rasisti prevračajo avto nekega Arabca Poziv slovenskih visokošolcev iz Gorice Prejeli smo od predstavnikov slovenskih akademskih klubov v Gorici naslednji poziv: TT enti o načrtu Ministrskega * sveta z dne 28. decembra 1956 o zakonski ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem so izzvale v slovenski javnosti upravičeno o-gorčenje. Zaradi tega so se predstavniki vseh slovenskih a. kademskih organizacij v Gorici sestali in sestavili sledeči skupni poziv. Zakonski osnutek o ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem je za slovensko manjšino nesprejemljiv iz sledečih razlogov : 1. ker smatra Slovence na Goriškem za podrejene državljane, v kolikor predvideva posebno komisijo, ki, naj odloča o pravici slovenskih o-trok do obiskovanja manj. šinskih col; 2. ker odreka slovenskim šolam sleherno avtonomijo s teni, da predvideva ukinitev samostojnih slovenskih šol in zavodov ter podreditev slovenskih paralelk Italijan-skirn šolskim zavodom ; 3. ker dela razliko med državljani slovenske narodnosti na Tržaškem in Goriškem v očitno škodo goriških Slo-T encev in ker ne predvideva otvoritve slovenskih šol za Beneško Slovenijo v skladu s pravicami tamkajšnjega slovenskega življa. Predstavniki slovenskih akademskih^ organizacij v Gorici ugotavljamo, da je predloženi zakonski osnutek v očitnem nasprotju z demokratičnim duhom ustave Italijanske republike in pozivamo vso slovensko javnost, da odločno nastopi v obrambo ogrožnega slovenskega šolstva, Pričakujemo, da nikov, katerim bi šele le drobtine z ameriške mize. Arabske dežele so odločno reagirale na to novo nevarnost ki prihaja z ameriške strani. Te dežele se zavedajo, da je ta ne-varnost do neke mere še hujša kot tista, ki jo predstavlja an. glo-francoski kolonializem, ker se tudi ZDA očitno sklicujejo na vojaške posege. Sirijski, e-giptovski in jordanski vladni krogi so že zavzeli stališče proti «Eisenhower jevi doktrini» praznine in obrambnega ščita. Vladni tisk pravi, da v arabskih deželah ni nobene praznine. Če je bila kakšna praznina, je bi-la ta napolnjena s svobodo a-rahskih narodov, z arabskim nacionalizmom in načeli OZN. Ves ostali napredni tisk se je postavil proti novi ameriški po-budi, ki lahko rodi težke posle-dice in lahko privede do novih nevarnih vojaških nastopov. Nevarnost Eisenhowerjeve za-misli prihaja še bolj do izraza zaradi položaja v arabskem svetu : Izrael se noče umakniti z vsega Sinajskega polotoka, Angleži nastopajo proti Jeinenu in bombardirajo jemenske ob-mejne položaje, vlada Iraka strelja na množice, ki manifestirajo proti njeni sedanji politiki, zahodni tisk pa še vedno napihuje bajko o «sovjetski pe-ti koloni v Siriji». 14 NOVIH TOVARIŠEV v Tomažiču TT kampanji za obnavljanje izkaznic in pridobivanje novih članov je sekcija «Tomažič» dosegla zelo lepe rezultate. Izkaznice je obnovila 90% tovarišem in pridobila 14 novih članov. Sekcija Milje je dosegla 88,4 odst. in pridobila 7 novih članov7 ; celica ladjedelnice Sv. Roka 90%, celica Aquila 87%, celica Martinuzzi 83,5%, celica Zetkin 91%, celica Caharija 94 odst., celica Depanghcr 96%, celica Butorac 85%, celica Griže 95%, celica Lazareta 90%. Sekcija Sv. Jakoba je dosegla 85%. V soboto 29. decembra je i-inela magdalenska sekcija svoj praznik, na katerem so tovariši razdelili nove izkaznice. Vodstvo partije je zastopal tov. De. stradi. Sekcija je v teku praznika dobila 17.000 lir za podporne znamke partije. Prav tako v soboto so tovariši Tržaškega arzenala razdelili izkaznice svojim članom. * * * Tudi kampanja za obnovitev izkaznic Zveze komunistične mladine se je začela. Povsod so se mladi komunisti obvezali, da bodo v kratkem zaključili obnovitev izkaznic in da bodo pridobili nove sile za ZKM. Openski mladinski aktiv je dosegel 106% in je pridobil 2 nova člana, mladinski aktiv Stare mitnice je tik za tem, da doseže 100%, Mali Repen je dosegel 83%, Sv. Ivan 61%, mladinke Sv. Vida 46%, Podlo, n j er 44%, mladinke Sv. Jakoba 43%. V vseh mladinskih aktivih so do sedaj pridobili 20 novih mladincev in mladink, ki so se vpisali v ZKM. Vodstvo ZKM je pozvalo vse svoje ak- tive, naj se za 29. januarja t. j. za obletnico ustanovitve ZKM zaključi kampanja za obnovitev izkaznic. Egipt razveljavil pogodbo iz L 1954 Egiptovska vlada je razvelja-vila pogodbo med Egiptom in V. Britanijo, ki je bila podpisana ob umiku Angležev leta 1954. Tedaj sta se obe stranki obvezali, da Angleži lahko pošljejo svoje čete na področje Sueškega prekopa v primeru napada na Egipt ali kake druge arabske dežele. Angleška vlada je sporočila, da ne priznava te razveljavitve. Zahodno-nemška vojska šteje 70.000 mož Obrambno ministrstvo Zah. Nemčije je sporočilo, da šteje sedaj zahodnonemška vojska 70.000 mož in da preučujejo prošnje 250.000 prostovoljcev. Ob koncu letošnjega leta bodo vojska, mornarica in letalstvo štela od 120 do 130.000 mož. Do konca 1960 bo Zah. Nemčija imela pol milijona vojakov. Nagovor tov. Vidalija ob zaključku leta bo tudi dobronamerna italijanska javnost pokazala svoje razumevanje do najosnovnejših pravic Slovencev v Italiji. Kol svobodni in enakopravni državljani se bomo poslužili vseh sredstev, ki nam jih daje na razpolago ustava, da prepre-_ cimo to krivico. Prepričani smo, da ho vsa slovenska manj. sina to akcijo složno in odločno podprla. Gorica, 30. decembra 1956. Akademski klub - Gorica, Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič» -Gorica, Slovensko katoli. ško akademsko društvo -Gorica. Isti klubi so poslali protestne telegrame predsedniku Gronchiju, ministrskemu predsedniku Segniju, ministru Rossiju, predsedniku senata Merza. gori, zbornice Leoneju, poslancu Togliattiju in Nenniju. ^ adnji dan leta je tov. Vid ali spregovoril voditeljem in funkcionarjem naše partije. V svojem nagovoru je tov. Vida-li napravil kratek obračun preteklega leta in nakazal perspektive v novem letu. Preteklo le. to, je dejal, je označeno od velikih dogodkov, je bilo leto težkih borb za mednarodno delavsko 'gibanje in velikih izkušenj. Omenjajoč važnost XX. kongresa KPSZ, VIII. plenuma poljske partije, VIII. kongresa KP Kitajske in Italije, je o-pomnil na f rancosko-angleški napad na Egipt, ki bi bil moral biti po mnenju imperialistov jez proti osvobodilnemu boju kolonalnih in polkolonialnih narodov in je privedel svet do praga vojne. Napad na socializem na Madžarskem je privedel do preloma, je povzročil besno antikonumistično in anti-sovjetsko kampanjo v vsem sve. tu, toda zahvaljujoč se sovjetski pomoči madžarskemu ljudstvu, je bila madžarska ljudska demokracija rešena ; mi pa želimo madžarskemu ljudstvu u-spehov na težki poti obnove in socialistične izgradnje. Kljub vsesplošni ofenzivi je enotna socialistična fronta osta, la kompaktna, močna in predstavlja mogočen branik miru. Tudi v Trstu je naša partija ostala trdna pred napadom. Preteklo leto je bilo leto velike volilne zmage in se je zaključilo z uveljavitvijo v tovarniških volitvah. Kar se pa tiče perspektiv v novem letu je treba reči, da bo leto borb na gospodarskem področju. Te borbe bodo morale biti osrednja naloga naše partije in demokratičnega gibanja, ker imajo za cilj dosego organskega vladnega načrta za naše področje. V teh borbah bo treba ustvariti enotno fronto vseh slojev in napneti sile za dosego in utrditev delavske enotnosti. Možno je, da se bodo letos vršile v Trstu nove upravne vo. litve, ki se jim lahko pridružijo tudi politične volitve. Zalo mora biti partija pripravljena na vse, da bo znala biti kos svojim velikim nalogam. Tov. Vidali je tudi podčrtal važnost uspehov naše partije, kar dokazuje tudi kampanja za obnavljanje izkaznic in pridobivanje novih članov, katera se razvija še ugodneje kot druga leta. To dejstvo nam mora vliti novega poguma v nada. 1 j njih prizadevanjih. Ko je o-menil značilnosti socialističnega združevanja v Trstu, je govornik dejal, da se bo naša partija zoperstavila takšni združitvi, ki bi ji bil protikomunizem skupna podlaga, ker bi takšna podlaga povzročila negativne posledice za enotnost delavskega raz-reda in demokratičnega gibanja v Trstu. Kar se pa tiče polemike in diskusije v mednarodnem del a v. skem gibanju, je dejal, da je pozitivno dejstvo in si želel, da bi se diskusija razvijala v vedrem in konstruktivnem duhu. Tudi tržaški komunisti se bodo udeležili le diskusije na podlogi preučitve materialov diskusije. V duhu optimizna in borbenosti se naša partija loteva nalog in borb, ki so na dnevnem redu v novem letu. Volitve na Poljskem 20. januarja bodo na Poljskem volitve v poljski Sej m (parlament). Novi Sej m bo sestavljen iz 459 poslancev, predlaganih pa je bilo 720 kandi- datov, ki so jih izbrale stranke narodne fronte : Združena delavska partija Poljske, kmečko, delavska stranka, demokratična stranka. Med kandidati so tudi nekatere neodvisne osebnosti iz vrst nepolitičnih ljudi in naprednih katoličanov. Komet drvi proti Zemlji Belgijski astronomi so opazili komet, ki je oddaljen ! 00 milijonov kilometrov7 od Zemlje in se ji približuje z vrtoglavo naglico 500 km na sekundo. Računajo, da bo marca raz-viden s prostim očesom. Astronomi so tisku izjavili, da ni nobene nevarnosti, četudi bi komet trčil ob Zemljo, ker je sestavljen iz malih meteoritov, prahu in plinov, ki bi se razpršili, ko bi prišli v kontakt z zemeljsko atmosfero. Indijska, vlada je uradno povabila sovjetskega obrambnega ministra maršala Žukova na o-bisk. Točen datum obiska še ni znan, vendar se domneva, da bo Žukov odšel v Indijo zadnje dni januarja, da lahko prisostvuje praznovanju narodnega praznika 26. januarja. Negativen odgovor Eisenhowerja Bulganinu 17. novembra pr. 1. je ministrski predsednik Sovjetske zveze Bulganin poslal predsedniku Eisenhowerju pismo, v ka. terem mu je predlagal sestanek ministrskih predsednikov ZDA, ZSSR, V. Britanije, Francije in Indije in letalsko nadzorstvo nad razorožitvijo, Bela hiša je te dni objavila odgovor predsednika Eisenhowerja na to pismo. V svojem odgovoru Eisenhower pravi, da se mu sestanek petih predstavnikov ne zdi primeren, da se bodo ZDA zavzemale za razorožitev v okviru OZN in da po njegovem mnenju NATO vrši pozitivno vlogo v kolektivni varnosti. Prav tako Eisenhower poziva Sovjetsko zvezo, naj sprejme priporočila OZN glede Madžarske. Eisenhowerjev odgovor je popolnoma negativen, čeprav je Bulganin v svojem pismu delno sprejel tisti sistem letalskega nadzorstva, ki ga je bil pred. lagal predsednik ZDA v7 Ženevi. Tudi sklicevanje na ameriško akcijo v OZN glede razorožitve je zelo neprimerno, ker je znano, kako so prav ameriški pred-stavniki stalno zavračali naj-konkretnejše predloge za razorožitev. POLITIKA IN GOSPODARSTVO ŠE O ZGODOVINSKI IZKUŠNJI diktature proletariata Izvleček članka iz časopisa ”Dženmindžibao”, glasila Komunistične partije Kitajske ist «Genmingibao», glasilo Komunistične partije Kitaj, ske je v soboto. 29. decembra objavil dolg članek, ki obravnava vsa vprašanja, katera so danes predmet diskusije v mednarodnem komunističnem gibanju. Članek z naslovom «Še o zgodovinski izkušnji diktature proletariata», je spisalo vodstvo časopisa na osnovi diskusije, ki je bila v zadnjem času na širšem sestanku politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske. Omenjeni članek se uvodoma sklicuje na dogodke, ki so se odvijali v mednarodnem komunističnem gibanju potem, ko je Komunistična partija Kitajske preteklega aprila povzela svoje gledišče o vprašanju Staiino. vi h napak v dokumentu, ki ga je objavil navedeni list pod naslovom «O zgodovinski izkušnji diktature proletariata», še posebno se članek nanaša na probleme, ki so bili sproženi v zadnjem Titovem govoru v Pulju in na komentarje, ki so j ib dale razne komunistične partije. Članek osredotoča pažnjo na 4 vprašanja in sicer: 1. ocena kurza, ki mu je sledila Sovjetska zveza v svoji revoluciji in svoji izgradnji ; 2. ocena Stalinovih zaslug in krivd ; 3- bor. ba proti doktrinarstvu in revizionizmu ; 4. mednarodna solidarnost proletariata vseh dežel. «Genmingibao» podčrtuje, da «je pri preučevanju modernih mednarodnih problemov treba začeti predvsem z dejstvom, ki je jedro vsega, to je nasprotje med imperialističnim napadal- nim blokom in ljudskimi silami v svetli. Vsakdo, ki sprejme gledišče ljudskih sil, ne more obravnavati na isti način protislovja v notranjosti teh sil in protislovja med sovražnikom in nami, ne more zamenjati dveh vrst protislovij in še najmanj postavljati protislovja med ljudskimi silami nad protislovja med sovražnikom in nami. Tisti, ki zanikujejo razredno borbo in ne razlikujejo med sovražnikom in nami, niso ne komunsti in ne marksi-sti-leninisti». Pri ocenjevanju temeljnega kurza, ki mu je sledila Sovjetska zveza v svoji revoluciji in svoji izgradnji, poudarja članek, da «je Oktobrska revolucija odprla novo obdobje v zgodovini komunističnega gibanja kot tudi v zgodovini človeštva.» Članek podaja podroben obračun velikanskih uspehov, ki jih je dosegla Sovjetska zveza v 39 letih in pravi, da je od sovjetske izkušnje v revoluciji in izgradnji, en del osnoven in u-niverzalnega pomena v današnjem stadiju zgodovine človeštva, drugi del ni univerzalnega pomena. Poleg tega ima tudi Sovjetska zveza svoje napake in neuspehe, ki so pa na vsak način zelo koristen nauk za vse komuniste. Že samo dejstvo o napredkih, ki jih je dosegla Sovjetska zveza, dokazuje, da je osnovna sovjetska izkušnja v revoluciji in izgradnji velika pridobitev. V čem torej obstoja osnovna izkušnja, ki jo je imela Sovjetska zveza v svoji revolucji in izgradnji? «Genmingibao» ligo. ta vi j a p°t vidikov: zveza dosegla nagel gospodarski napredek dokazuje, da je njen gospodarski sistem v splošnem primeren razvoju njenih proizvajalnih sil ; in da je tudi njen politični sistem, na splošno pri. me re n potrebam njene gospodarske osnove. Stalinove napake niso imele svojega izvora v socialističnem sistemu : iz tega izhaja, da za popravljanje teh napak, ni potrebno popravljati socialistični sistem.» Osnovna izkušnja SZ . 1. p red st raža proletariata se | rodnega komunističnega giba- organizira v komunistični partiji, katera vzame marksizem-leninizem kot vodilo za akcijo, ki se gradi na osnovi linije demokratičnega centralizma, ki določi tesno povezavo z množicami, ki postane jedro delovnih množic in vzgaja svoje člane in ljudske množice v marksizmu - leninizmu. 2. proletariat, pod vodstvom Komunistične partije, združivši okrog sebe vse delovne ljudi, prevzame oblast od buržoazije z revolucionarno borbo. 3. po zmagi revolucije proletariat, ki ga vodi Komunistična partija, združujoč okrog sebe široke ljudske množice na osnovi delavsko kmečkega zavezništva, postavi diktaturo proletariata nad razrede latifundijeev in kapitalistov, razbije odpor protirevolucije, izvede nacionalizacijo industrije in postopno kolektivizacijo kmetijstva in tako odpravi izkoriščevalski sistem, zasebno lastnino proizvajalnih sredstev in razrede. 4. država, ki jo vodita proletariat in Komunistična partija. vodi ljudstvo po poti plan. skega razvoja socialističnega gospodarstva in kulture in na tej osnovi postopno izboljšuje raven ljudskega življenja ter pripravlja prehod v komunistično družbo. 5. država, ki jo vodita proletariat in Komunistična partija, se odločno zoperstavi imperialistični agresiji, pripoznava enakopravnost vsem narodom in brani svetovni mir, se trdno drži načela proletarskega inter-nacionalizraa, si prizadeva, da dobi pomoč s strani delovnih ljudi vseh dežel in si istočasno prizadeva, da jim pomaga in pomaga vsem zatiranim nai o-ciom. «Pot Oktobrske revolucije trdi «Genmingibao» — pomeni prav te osnovne stvari. Te osnovne stvari so vse univerzalne resnice marksizma-lenini-zma, resnice splošnega izvaja n j a. Braniti v sedanjem mednarodnem položaju to marksist ično-leninistično pot, ki jo je odprla Oktobrska revolucija, je še posebno velikega pomena.» V drugem delu članek razpravlja o zaslugah in krivdah Stalina. Bere se: «Stalin je dal velik doprinos za napredek So- nja. Toda Stalin je napravil nekaj resnih napak, kar se tiče notranje in zunanje politi!,, e Sovjetske zveze. Do teh Stalinovih napak je morda prišlo za radi dejstva, da je čas prehitel socialistični sistem gospodarstva in politike Sovjetske zveze in ni več odgovarjal potrebam sovjetskega razvoja? Gotovo da ne. Sovjetska socialistična družba je še mlada, nima niti 40 let. Dejstvo, da je Sovjetska «Toda — pravi nadalje članek - tudi kadar osnovni sistem odgovarja potrebam, so še določena protislovja med proizvajalnimi odnosi in, proizvajalnimi silami, med nadstrukturo in gospodarsko osnovo. Taka protislovja pridejo do izraza v določenih pomanjkljivostih povezave v gospodarskem in političnem sistemu, pomanjkljivo, vosti, ki jih je treba pravočasno zravnati. Toda čim se ima osnovni sistem odgovarjajoč potrebam in čim so se izravnale v sistemu navadna protislovja (da rabimo jezik dialektike, protislovja v stadiju kvantitativne spremembe), ali se je lahko gotovi, da ne bo prišlo do napak? Stvar ni tako enostavna. Sistemi so odločilnega pomena. Ko se ima pravilni sistem, je glavna stvar, ali se je v stanju ali ne rabiti ga pravilno ; ali sc je v stanju ali ne izvajati pravilno politiko, s pravilnimi metodami in s pravilnim stilom dela.» govoru v parlamentu o madžarskem problemu, po katerih bi bila potrebna popolna sprememba madžarskega političnega sistema in madžarski komunisti ne bi smeli tratili svojih sil v prizadevanjih za vzpostavitev Komunistične partije. Članek trdi, da imajo madžarski komunisti popolnoma prav. da zavračajo Kardeljev nasvet, «ker bi drugače bodočnost Madžarske ne pripadala socializmu, marveč kontrarevoluciji.» «Jasno je — nadaljuje «Genmingibao» — da gredo jugoslovanski tovariši predaleč. Tudi če so nekateri deli njihovih kritik bratskim partijam trezni, je stališče in metoda, ki jo uporabljajo, naprotna načelu diskusije med tovariši. Mi se ne želimo vmešavati v jugoslovanske notranje zadeve, toda navedena vprašanja niso nikakor notranja zadeva. V cilju, da se okrepi enotnost mednarodnega komunizma in da se prepreči ustvaritev pogojev, ki jih sovražnik lahko izkoristi zato, da vnese v naše vrste zmedo in razdor, ne moremo mimo, da ne bi ponudili jugoslovanskim tovarišem naš bratski nasvet.» V tretjem delu govori glasilo Komunistične partije o bor. bah proti doktrinarstvu in revizionizmu ter pravi: «med- tem ko se odločno zaperstavlja- mo doktrinarstvu, se moramo istočasno odločno zoperstaviti revizionizmu.» «Doktrinarji — pravi članek — ne razumejo, da se univerzalna resnica marksizma - leninizma konkretno izraža in postane delujoča v realnem življenju samo preko specifičnih nacionalnih značilnosti.» Nadalje navaja članek, ka. ko je doktrinarstvo napravilo veliko škodo kitajski revoluciji v obdobju 1931-34 in kako je Komunistična partija Kitajske v obdobju oii 1935 do 1945 popolnoma likvidirala doklrinar-jevsko linijo. «Genmingibao» pravi, da je treba nadaljevati s prizadevanji za odpravljanje napak doktrinarstva, toda da nima nič proti— doktrinarstvu nima nič skupnega s strpnostjo do revizionizma. , Bistvo diktature proletariata Glede na revizionizem se članek zadržuje na odnosih med socialistično demokracijo in diktaturo proletariata ter pravi : «Ne more biti dvoma, da se v diktaturi proletariata mora diktatura nad kontrarevoluciornar-nimi silami tesno ujemati z najširšo mero ljudske demokracije, to je socialistične. Toda socialistična demokracija ne sme biti na noben način zoper, stavljena diktaturi proletariata in ne sme biti zamenjana z buržoazno demokracijo. Toda nekateri ne gledajo tako na stvar in njihova reakcija na madžarske dogodke je to zelo jasno pokazala. Ko je morala Madžarska kljubovati krizi, ko se je nahajala med revolucijo in kontrarevolucijo, med socializmom in fašizmom, med mirom in vojno, kako so komunistični intelektualci v nekaterih deželah videli problem? Ne samo, da niso postavili vprašanja uresničenja diktature proletariata, marveč sò se izjavili proti pravilnim korakom, ki jih je napravila Sovjetska zveza v pomoč socialističnim silam na Madžarskem. Prišli so na dan z izjavami, da je kontrarevolucija na Madžarskem bila revolucija in zahtevali naj revolucionarna delavsko-kmečka vlada raztegne demokracijo na kon l ra revolucionarje. To pomeni, da se ti socialisti, ki so se oddaljili od diktature proletariata zato da se sklicujejo na demokracijo, v resnici postavljajo na stran buržoazije proti proletariatu : da dejansko zahtevajo kapitalizem in nasprotujejo socializmu, tudi če Kitajska v Kitajsko ljudstvo dela za u-vesničenje velike naloge : postop. ne preobrazbe dežele v socialistično državo z moderno industrijo. Leta 1949. ob proglasitvi Ijud. ske republike je bila Kitajska zaostala kmetijska dežela. Na Severo - vzhodu in v nekaterih mestih kot v Tieneinu, Cintau, Šangaju, Uhanu, Cantoni! in Čunkinu je bilo nekaj bolj ali manj razvite industrije. Kitajska veleindustrija je le-ta 1949 predstavljala le 17% celotne proizvodnje narodnega gospodarstva. Delavcev je bilo tri milijone, t. j. 0,5% vsega prebivalstva. Njihovo življenje je bilo katastrofalno, ker so i-meli bedne plače in mezde. Ženske, in otroci, ki so bili nekaki sužnji, so tvorili dobršen del delovne sile. Po nastanku ljudske republike se je življenje 600 milijonov Kitajcev začelo spreminjati. Dežela je začela graditi svojo industrijo in socializem. se razvi industrijsko velesilo ija! se mnogi izmed teh dajo tega dejstva». Začetek 1. petletke Demokratični centralizem «Razlogi, zaradi katerih so nekatere napake, ki jih je zagrešil Stalin v svojih zadnjih letih postale resne napake, vsedržav. nega obsega in trajne ter niso bile pravočasno popravljene, so obstojali prav v dejstvu, da se je na določenih področjih in do neke mere osamil od množic in od kolektiva ter kršil načelo demokratičnega centralizma partije in države. Razlog te njegove enostranske kršitve demokra. ličnega centralizma je treba iskati v določenih socialnih in zgodovinskih pogojih. Vendar laki objektivni pogoji ne bi zadostovali, da se možnost za za-grešitev napak spremeni v dejanske napake. Zaradi vrste zmag in pohval, ki jih je prejemal v zadnjih letih svojega življenja, se mu je zavrtelo v glavi, skrenil je deloma, toda grobo od načina mišljenja dialektičnega materializma in zapadel je v subjektivizem.» Osamitev od množic «Genmingibao» ugotavlja, da je Komunistična partija Sovjet, ske zveze napravila ukrepe, da se popravijo Stalinove napake in da se odpravijo posledice in da so začeli ti ukrepi roditi svoje sadove, da marksisti-leni. nisti in vsi, ki simpatizirajo s stvarjo komunizma, podpirajo napore, ki jih delajo v tem smislu sovjetski komunisti. Toda «buržoazija in desni socialdemokrati v zapadnih deželah so dali popravljanju Stalinovih napak pečat destabilizacije in opisujejo to popravljanje kot borbo protistalinskih elementov proti stali novcem. Namen linr-žoazije in desnice socialdemokratov je dokaj prozoren. Na žalost so si taka tolmačenja utrla pot tudi med nekaterimi komunisti. Mi smatramo kot zelo škodljivo za komuniste, da si osvajajo taka gledišča.» «Kot vsi vedo, čeprav je Stalin v zadnjih svojih letih zagrešil nekatere velike napake, njegovo življenje je bilo kljub temu življenje velikega mark. sistično-leninističnega revolucio. na rja. Stalinove napake so povzročile Sovjetski zvezi škodo, ki hi se ji lahko izognili. Vendar pa je socialistična Sovjetska zveza ogromno napredovala v obdobju, ko je bil Stalin na vodstfvu. Zaradi tega, ko napravimo povzetek Stalinovih krivd in njegovega delovanja, moramo upoštevati bodisi pozi. livne kot tildi negativne strani, bodisi uspehe kot tudi napake. A ko se preučuje vprašanje upoštevajoč obe strani, tudi če hoče kdo govoriti o stalinizmu, to lahko pomeni pred- vjetske zveze in razvoj medna- vsem edino le komunizem in marksizem - leninizem, ki je glavna stran, in po drugi strani nekatere izredno resne napake, v nasprotju z marksizmom -leninizmom, ki jih je treba do dna popraviti. Po našem mnenju stoje Stalinove napake v drugi vrsti v primeri z njego. viini uspehi.» Stališče, ki so ga zavzeli tovariši Tito in drugi tovariši vo-di tel ji Zveze komunistov Jugoslavije, kot se je opažalo iz njihovih zadnjih izjav o Stali novih napakah in drugih zadevnih vprašanjih, sc z naše strani ne more smatrati ne dobro uravnovešeno in ne objektivno. Razumljivo je, da so jugoslovanski tovariši še posebno užaljeni zaradi Stalinovih na pak. V preteklosti so si v težkih pogojih hvalevredno prizadevali, da hi ostali na poti socializma. Tudi mi se strinjamo z nekaterimi točkami govora tovariša Tita, toda začudi nas, da je v tem govoru napadel skoro vse socialistične dežele in mnogo Komunističnih partij. Kar sc tiče gledišč, ki jih je izrazil tovariš Tito, smatramo za potrebno povedati, da je zavzel zgrešeno stališče, ko je vzel takozvani stalinizem, stalinski kurz in stalinske elemente itd. za cilje napada in ko je trdil, da hi bilo sedaj vprašanje v tem, ali mora zmagati kurz, ki mu sledi Jugoslavija, ali pa takozvani stalinski kurz. To lahko samo privede do razkola v komunističnem gibanju.» «Genmingibao» se tudi ne strinja s trditvami tovariša Kardelja, podpredsednika Federativne ljudske republike Ju. goslavije v njegovem dolgem «Tisti, ki odklanjajo diktaturo proletariata, zanikajo tudi potrebo centralizma v socialistični demokraciji in vodilno vlogo partije proletariata v socialističnih deželah. Engels je svoj čas ugotavljal, boreč se pròti anarhistom, da dokler je v katerem koli socialnem organizmu dogovorjena akcija, mora biti tudi določena mera avtoritete in podrejenosti. Engels je dejal, da «je nesmiselno govoriti o načelu avtoritete kot o stvari, ki je absolutno slaba in o načelu avtonomije, kot o stvari, ki je absolutno dobra,» in dejal je tudi, da kdor bi vztrajal na takem absurdu, bi dejansko «napravil uslugo reakciji». V borbi proti menjše-vikom, je Lenin zelo jasno o-s ve tl il odločilni pomen organiziranega vodnika partije za stvar proletariata». ('lanek dostavlja, da «imperialisti in vsi kontrarevolucio-narji, stremeč v napadu na našo stvar, so od nas vedno zahtevali liberalizacijo, so vedno osredotočili svoje sile za razdvajanje vodilnih organizmov naše stvari in za uničenje Komunistične partije, jedra proletariata. Gornja dejstva dokazujejo kako važno je držati visoko avtoriteto demokratičnega centralizma in vodilno vlogo partije, v osnovnem interesu ljudskih množic». «Med tistimi, ki skušajo revidirati marksizem - leninizem pod pretvezo borbe proti doktrinarstvu pravi ((Genmin- gibao» — so nekateri, ki eno-stavno zanikujejo, da bi bila demarkacijska črta med diktaturo proletariata in buržoazno diktaturo, med socialističnim sistemom in kapitalističnim in med socialističnim taborom in imperialističnim. Po njihovem mnenju določene buržoazne dežele lahko gradijo socializem, ne da hi šle skozi proletarsko revolucijo, ki jo vodi partija proletariata in ne da bi postavile državo, ki jo vodi proletariat. Po njihovem je državni kapitalizem v teh deželah že sam na sebi socializem in celo človeška družba je v svojem kompleksu že «dozorela» v socialističnem smislu. Toda, dočim široko oznanjajo tako idejo, imperialisti pa mobilizirajo vse svoje vojaške, gospodarske, diplomatske, vohunske in «moralne» sile, s katerimi razpolagajo, da bi «izpodkopali» in «razdvajali» socialistične dežele, ki obstojajo že več' let. Buržoazni kontrarevolucionarj i teh dežel, skriti v domovini ali živeči v izgnanstvu, še vedno napenjajo vse sile, da bi se maščevali. Akcije imperialistov ne vzpodbujajo argumentov revizionistov, marveč ravno obratno, podčrtu jejo njihov bankrot.» Proletarski internacionalizem je tema četrtega dela članka, ki ga objavlja «Genmingibao «Komunistično gibanje — piše list -— je bilo od vsega začet- ka mednarodno gibanje, ker delovni ljudje raznih dežel se lahko osvobodijo združenega zatiranja buržoazije raznih dežel in lahko dosežejo svoj skupni cilj samo s skupnimi napori. Triumf Oktobrske revolucije je dal velikega poleta revolucionarnemu napredovanju mednarodnega proletarskega gibanja. V 39 letih po Oktobrski revoluciji je imelo mednarodno komunistično gibanje neizmerne uspehe in to gibanje je postalo mogočna politična svetovna sila. Sovjetska zveza je' postala središče mednarodnega komunističnega gibanja, ker je bila prva zmagovita socialistična dežela, najbolj mogočna dežela v socialističnem taboru, odkar se je ustanovil, dežela, ki je Krepitev solidarnosti zmožna dati največ pomoči dru-gim socialističnim deželam in narodom raznih dežel v kapitalistične svetu. Ne gre za rezultat samovoljne odločitve nekoga, marveč za naravni rezultat zgodovinskih pogojev. V interesu skupne stvari proletariata raznih dežel, skupnega odpora na napad proti stvari socialità s strani imperialističnega tabora, ki so mu na čelu Združene države Amerike in v interesu skupnega gospodarskega in kulturnega razvoja vseh socialističnih dežel, moramo še nadalje krepiti mednarodno proletarsko solidarnost, v kateri je Sovjetska zveza njeno središče». «Druga mednarodna solidarnost komunističnih partij je popolnoma nove vrste odnos v zgodovini človeštva. Naravno je, da njegov razvoj ne more hiti brez težav. Komunistične partije morajo iskati medsebojno enotnost in istočasno ohraniti svojo neodvisnost. Zgodovinska izkušnja kaže, da so napake neizbežne, če se navedena dva vidika pravilno ne dopolnjujeta, če sc zanemari enega ali drugega. Marksizem-leninizem je vedno vztrajal na potrebi, da se proletarski internacionalizem vskladi s patriotizmom narodov v raznih deželah. Sleherna Komunistična partija mora vzgajati svoje člane in ljudstvo v duhu internacionalizma. Po drugi strani, sleherna Komunistična partija mora zastopati legitimne nacionalne interese in čustva svojega naroda.» «Stalin je razodeval določena nagnjenja šovinizma velikega naroda v odnosih z bratski- Komunistična partija je po-stavila kal nalogo spremenitev Kitajske v napredno industrijsko deželo v 16 do 18 let. Na koncu te dobe bodo tovarne morale nuditi najmanj 70% vsega za deželo potrebne, ga proizvoda. Hoče se, da Kitajska proizvede najvažnejše stroje za kritje potreb narod nega gospodarstva. Zaradi tega bodo morali ustvariti mogočno težko industrijo. Leta 1967 bo delež proizvajalnih sredstev predstavljal 60% industrijskega proračuna, medtem ko je ta delež znašal leta 1949 28.8%. Na VIII. kongresu K P Kitajske je Ču En Laj poudaril, da morajo ustvariti popoln industrijski sistem, ker je prebivalstvo zelo številčno in povpraševanje po industrijskih proizvo dih stalno narašča. To povpraševanje se ne more kriti z uvozom. Kitajska pa ima zelo u-godne naravne pogoje, ki dovoljujejo razvoj težke industrije. Po drugi strani pa bo ustvaritev težke industrije na Kitajskem odločilno pripomogla k splošne, mu gospodarskemu razvoju so. cialističnih dežel in k utrditvi miroljubnih sil v svetu. P P ► Na koncu druge petletke, /. j ii leta 1932, bo kitajska industriji krila 70°i0 potreb dežele è n Kitajska proizvaja metalurško opremo, energetske in rudarski stroje, orodne stroje, avtomobil in letala r l 1 det dve dovb rt . kosili pričakovanja. V resnici se bo do konca 1957 gradilo 800 velikih tovarn, od teh pa bo popolnoma zgrajenih 500. Industrijska proizvodnja bo za 15% večja, kot je bilo predvideno. Pred vojno je Kitajska največ proizvedla 5900 milijonov kWh elektrike, leta 1949 4300 milijonov, leta 1952 7300, leta 1957 bo proizvajala 18.000 milijonov k\Vh. Premoga je Kitajska leta 1942 proizvedla 61,9 milijonov ton. leta 1949 31 milijonov, leta 1952 63,5 milijonov, leta 1957 bo proizvajala 120 milijonov ton. Leta 1943 je Kitajska proiz-vaj ala 900.000 ton jekla, leta 1919 200.000 ton, leta 1952 1.200.000, leta 1957 bo proizvajala 5.500.000 ton. Orodnih strojev je leta 1941 proizvajala 5400, leta 1949 1600, leta 1952 13.700, leta 1957 jih bo proizvajala 30.000. Pred letom 1949 ni proizvajala električnih gene. ratorjev, leta 1952, jih je proizvajala za 29.700 kWh, leta 1957 jih bo proizvedla za 340 tisoč kWh. Boinbaževine je leta 1933 proizvajala za 2,5 milijona svežnjev, leta 1949 1,8 milijona, leta 1952 3,6 milijona, leta 1957 pa bo proizvajala 5.6 milijona svežnjev. Globalna proizvodnja se bo v primeri z letom 1952 povečala za 60%, medtem ko so v začetku predvidevali 51,1 povečanja. (Nadaljevanje na 4. strani) Kitajska bo proizvajala vse vrste strojev Leta 1953 je kitajsko ljudstvo začelo svojo prvo petletko. VIII. kongres K P Kitajske je ugotovil, da se je kljub vsem zunanjim in notranjim težavam uspešno nadaljevala industrializacija dežele. Tu je nekaj številk. Določilo se je, da se bo v dobi 1953-57 gradilo 694 velikih ter 2300 srednjih in malih industrij. Od teh bi se bilo moralo dokončati 455 velikih in vse srednje in male tovarne. Rezultati so pre- Začeli so čistiti Sueški prčkop Glavni obrisi 2. petletke Kitajska bo proizvajala metalurške, energetske in rudarske stroje, nove orodne stroje, avtomobile, letala itd. V preteklosti ne samo niso proizvajali stroje, nasprotno jih niso drugi v Uhanu v osrednji Klinar tajski Oba kompleksa bosfasu, proizvajala milijone ton jeki j;r in litega železa. iona Leta 1962 bodo na Kitajsket Zap( proizvajali : od 40 do 43 milktoki jard kWh elektrike, od 190 ddent 210 milijonov ton premoga, olje 7 10 in pol do 12 milijonov to' pa jekla. To pomeni, da bo lejal, 1962 Kitajska po obsegu imitivi j sirijske proizvodnje prekosil polve č velikih in modernih indtlrtnj sirijskih dežel v svetu. Tedttekl se bo začelo resno postavi jahti.., vprašanje povečanja proizvoti p, nje po prebivalcu. Hun »Vek, Povečanje j1* dohodkov \osi ta Čc V teku druge petletke se bj do povečale tudi investicije kmetijstvu. V drugi pellet! bodo v kmetijstvu investira 10% vseh osnovnih sredst' (7,5% v prvi petletki). Prid lali bodo 250 milijonov žitaric in 2,4 milijona ton hoU baza. Narodni dohodki se h do povečali za 50%, dohodi delavcev, kmetov in širših lju skih množic se bodo poveča najmanj od 25 do 30%. Kita ska se bo v tem času pokri 2; gosto mrežo železnic in dernih avtomobilskih cest. Tako se pred kitajskim lju sivo m odpirajo najširše pC j spektive modernizacije in bi, . gostanja. Po stoletjih zaostalosti ho Kitajska postala modck na dežela, ki se bo lahko pr^ kmalu kosala z naj večjimi iL g dustrijskimi deželami na sve! in bo postala industrijska lesila: Mi 1 mogli niti kupovati v tujini, ker niso imeli finančnih sredstev. Ustvaritev avtomobilske industrije je eden izmed najboljših dokazov vzpona Kitajske. 15. julija 1953 so postavili temeljni kamen avtomobilske tovarne v Čančunu na Severovzhodu. 13. julija 1956 je šel iz tovarne prvi tovornik znamke «Ciefang» (Osvoboditev) ; do sedaj so jih proizvedli 380. Ko lio tovarna dosegla polno zmogljivost, ho letno proizvajala najmanj 30 tisoč tovornikov. Sedaj pa so začeli graditi novo avtomobilsko tovarno, ki bo proizvajala 60 tisoč avtomobilov na leto, i-stočasno pa gradijo tudi traktor, sko tovarno, ki bo nudila kitajskemu kmetijstvu 15.000 traktorjev na leto. Zelo velik napredek se opaža v tovarnah za proizvodnjo električnih strojev. Sedaj proizvajajo mogočne turbine, generatorje in popolno opremo za električne centrale. Letalska in. dustria že proizvaja letala na reakcijski pogon. Osnutek ustave za Ciper -Lin in teše Gns K-et “ iti 1 v hiel Lin j>Uir Ne » k »rt Angleška vlada je izdela i'a nov načrt za ureditev ciprsk- tega vprašanja. Na podlagi tejka, načrta, naj bi na Cipru ustali1- N vili samoupravo, v kateri bi d “T dilne funkcije še vedno ostale6sil rokah angleškega guverner)111 Tako naj bi guverner skrbel fli obrambo, za varnost, za zuB»' z nje in za notranje zadeve Cipi) le ostala področja uprave pa ir lihi spadala v okvir krajevfga vlade. Povsem razumljivo je, i omenjeni osnutek še zdaleka f zadovoljuje prebivalcev Cipi Zavrnila ga je tudi grška vla<* Kot poročajo iz Aten, bo gršlj/| vlada napravila potrebne kovt Po umiku anglo-francoskih napadalcev iz Egipta *o se začela dela za čiščenje Sueškega prekopa, kot kaže gornja slika. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo lahko izročili prekop za redni promet meseca marca. Tako se je končala blazna pustolovščina Anglije in Francije, ki je povzročila egiptovskemu ljudstvu velike človeške žrtve in ogromno materialno škodo. Toda posledice agresije občutijo in bodo občutile še precej časa tudi druge države, posebno na gospodarskem področju, v prvi vrsti seveda Anglija in Francija, kjer so se začele že od začetka napada vrtoglavo višati cene življenjskih potrebščin in raznih proizvodov ter uvoženega blaga Spremenitev v napredno industrijsko deželo To pa ni kot začetek industrijskega vzpona Kitajske. Vlil. kongres KP Kitajske je odobril glavne obrise druge petletke od 1958-1962. V dru-gi petletki bo pažnja posvečena težki industriji: metalurgiji, kovinarski industriji, elektriki, premogu, petroleju, kemičnim proizvodom. Istočasno pa bodo modernizirali narodno industrijo. Globalna proizvodnja se bo povečala za 75%. Industrijska proizvodnja se bo podvojila. V kmetijstvu se bo proizvodnja povečala zg 35%. Na koncu druge petletke bo kitajska industrija krila 70% potreb kitajskega gospodarstva. V tem času bosta začela o-bratovati dva velika metalur-ška kompleksa : eden v Pao-towu v Notranji Mongoliji in ke, da bo ciprsko vprašafli čimprej postavljeno na dncVE red Generalne skupščine OZ) V Angliji čutijo resne posli dice zaradi pomanjkanja bčfr^ cina. Doslej zaradi tega okr 5*Ci To so, torej, konkretni sa^Ka vi ponesrečene «sueške opekač cije». Kongres KP Belgije Ori Db, io til tue r t S«! Glasilo KP Belgije «Drapc**e Rouge» javlja, da bo 12. k°ioi gres belgijske KP konec apl'tac 1957. KULTURA IN ZNANOST ija^OO. obletnica rojstva A. T. Linharta Napreden pesnik, dramatik in zgodovinar Njegova dela so izražala potrebe časa , t. i in napovedala konec fevdalnega reda rško 'arsk lobih 'strijt lz «Slovenskega poro. cerulea» posnemamo èia. nek ob 200-letnici rojstva A. T. Linharta. Članek je napisal znani književnik dr. Bratko Kreft. decembra 1756, t. j. pred 1 dvesto leti se je rodil v dovljici Anton Tomaž Lin-rt - pesnik, dramatik in zgo-ednji trinar. Rastel in študiral je ksa bosjtesu, ko so se zlasti iz Frantoti jekfe širile po svetu razne revo. i°narne ideje in gibanja, ki Kitajske* začela pretresati fevdalno-43 inilštokratski red v temeljih. Že •d 190 Sdenta Linharta so morale te moga, ofje zej0 vznemirjati, prav ta-jonov t ;i na harmonij, pisal latinske pesmi in jih skladal na note. lakupo" Uenavadili starec je imel izreden dar. S tako umetniško zasebi1; je igral na harmonij, da niti najstarejši menihi, ki ijm iti le k * koncu življenja že opešal sluh, niso mogli zadržati solz, iec. [( ar »o se iz njegove celice oglasili zvoki harmonija. Naj je i v Fr/ °rd o čemer si hodi, pa čeprav o najnavadnejsih rečeh, v porfljf PKmer o drevju, živalih ali morju, ga nisi mogel poslušati, jj. hi sc nasmejal ali razjokal, in bilo je, kakor da mu v Ini salvie] Zven»j° pfav take strune kakor na njegovem harmoniju, 'ila'. fr Pa se je ujezil ali ga je prevzelo silno veselje ali če je govoriti o kaki strašni in veliki stvari, ga je navdala sc oči so se mu zalile s solzami, so ga poslušali, navdušenost, iskreče __ ___ _J l ______ •o '7‘ *nu je zardel, glas grmel in menihi, ki tifili, kako jim njegova navdušenost prevzema srca ; ob ta-o (tu.- au<*°vitih, nenavadnih trenutkih je bila njegova moč brez- ^ v m a. *" ho bi bil svojim menihom zaukazal, naj poskačejo * * _ 'r-le, bi bili vsi do zadnjega v zavzetosti hiteli izpolniti nje- >je f MHh) ?e^0va glasba, glas in pesmi, v katerih je slavil Boga, Drape^e *u Zemljo, so bili menihom vir vednega veselja. Zgodilo 12. kfltož e’ 80 se v svojem enoličnem življenju naveličali drevja, *c apf*tuor 111 jeseni, da jim je šlo skozi ušesa šumenje «n da jim je bilo neprijetno žvrgolenje ptic, darov sta- rega predstojnika pa so si kakor kruha želeli sleherni dan. Minilo je na desetine let in zmiraj je bil dan podoben dnevu, noč pa noči. Razen divjih ptic in zveri ni v bližino samostana zašla nobena živa duša. Najbližje človeško bivališče je bilo daleč stran in kdor bi hotel iz samostana priti do njega ali iz njega v samostan, bi bil moral prehoditi sto vrst po puščavi. Skozi puščavo pa so si upali samo ljudje, ki jim ni bilo mar življenja, ki so se mu odpovedali in odšli v samostan kakor v grob. Kako so se zato začudili menihi, ko je neke noči na njihova vrata potrkal človek, v katerem so spoznali meščana in čisto navadnega grešnika, ki ljubi življenje. Še preden je poprosil predstojnika, naj ga blagoslovi in pomoli zanj, je hotel imeti vina in jesti. Na vprašanje, kako da je iz mesta zablodil v puščavo, jim je odgovoril z dolgo lovsko povestjo : da je šel na lov, pregloboko pogledal v kozarec in se izgubil. Ko so ga povabili, naj stopi v samostan in si reši dušo, je odvrnil z nasmehom in z besedami : «Jaz nisem vas eden.» Najedel se je in napil, si ogledal menihe, ki so mu stregli, grajajoče zmajal z glavo in dejal : «Saj nič ne delate, menihi. Samo to znate, da jeste in pijete. Ali se tako rešujejo duše ? Le pomislite : tačas, ko vi tu mirno sedite, jeste, pijete in sanjate o zveličanju, drvijo vaši bližnji v pogubljenje in pekel. Kar poglejte, kaj se godi v mestu ! Eni umirajo od lakote, drugi ne vedo, kam bi s svojim zlatom, pa se utapljajo v razvratnosti in cepajo kakor muhe, toneč v medu. Pri ljudeh ni ne vere ne pravice ! Kdo pa naj jih rešuje? Kdo naj jim pridiga? Menda ne jaz, ki sem od jutra do večera pijan? Kaj vam je Bog dal treznega duha, ljubeče srce in vero zato, da bi tičali tu med štirimi stenami in nič ne delali?» Pijane besede meščanove so bile predrzne in nespodobne, a so čudno delovale na predstojnika. Starec se je spogledal g svojimi menihi, prebledel in rekel : «Bratje, saj vendar govori resnico ! Res je to, da ubogi ljudje iz nespameti in slabosti tonejo v grehu in neveri, mi se pa niti ne ganemo, kakoi da se nas to ne tiče. Zakaj bi pa ne šli in jim oznanjali Kristusa, ki so nanj pozabili?» Meščanove besede so starca zmamile ; koj drugi dan je vzel palico, se poslovil od bratov in se odpravil v mesto. In menihi so ostali brez godbe, brez njegovih govorov in pesmi. Pasli so dolgčas en mesec, dva, a starca ni bilo nazaj. Navsezadnje, ko je potekel že tretji mesec, so zaslišali znano tikanje njegove palice. Menihi so mu stekli naproti in ga zasuli z vprašanji, a ta se je, namesto da bi se razveselil, grenko razjokal in ni črhnil besedice. Menihi so videli: hudo se je postaral in shujšal ; obraz mu je bil utrujen in z njega je bilo brati silno bridkost : ko pa se je razjokal, je bil kakor človek, ki ga je kdo užalil. -Tudi menihi so zajokali in ga začeli sočutno spraševati, zakaj joka, zakaj mu je obraz tako mrk, a ni odgovoril niti besede, temveč se je zaprl v svojo celico. Sedem dni je ždel v svoji izbi, ni ne jedel ne pil ne igral na harmonij, samo jokal. Ko so menihi trkali na vrata in ga prosili, da bi smeli k njemu in naj bi jim potožil svojo žalost, jim je odgovoril z gluhim molkom. Nazadnje je prišel na plan. Zbral je okrog sebe vse menihe in jim objokanega obraza in z izrazom užaljenosti in nejevolje začel pripovedovati o tem, kaj se mu je primerilo v zadnjih treh mesecih. Glas mu je bil miren in oči so se mu smehljale, ko jim je popisoval svojo pot iz samostana v mesto. Po poti, je pravil, so mu prepevali ptički, šumi j ali potoki in mu sladke, mlade nadeje vznemirjale srce ; šel je in se imel za vojaka, ki gre na boj in je prepričan o svoji zmagi; sanjaril je, hodil, skladal pesmi in himne in sploh ni vedel, kdaj je bilo konec poti. Toda glas mu je zatrepetal, oči so mu zabliskale in ves je zagorel od jeze, ko jim je začel praviti o mestu in ljudeh. Še nikoli v življenju ni videl in si niti pomisliti ni upal na kaj takega, kar se mu je pokazalo, ko je stopil v mesto. Šele zdaj, na stara leta, je prvikrat v življenju zagledal in doumel, kako mogočen je hudič, kako čudovita je hudobija in kako slabotni, malodušni in klavrni so ljudje. Po nesrečnem naključju je bila prva hiša, kamor je stopil, hiša sramote. Kakih petdeset ljudi, ki so imeli polno denarja, je jedlo in brez mere pilo vino. Ko jih je to omamilo, so prepevali pesmi in predrzno govorili strahotne, gnusne reči, ki si jili človek sploh ne upa ponoviti, dokler se boji Boga ; bili so brez meje svobodni, drzni, srečni, niso se bali ne Boga ne hudiča ne smrti, govorili in delali so vse, kar so hoteli, in hodili tam, koder jih je gnala mesenosl. X ino, čislo kot jantar, posulo z zlatimi iskricami, pa je bilo bržkone nepremagljivo sladko in dehteče, ker se je vsakdo, ki ga je pil, blaženo smehljal in ga hotel še piti. Človeku je na smehljaj odkova-rjalo s tira v takim smehljajem in ko so ga pili, se je veselo iskrilo, kakor bi videlo, kakšno hudičevo čarno moč skriva v svoji sladkosti. Starec se je bolj in bolj razvnemal in jokal od jeze, ko je nadalje popisoval vse, kar je videl. Na mizi, sredi razigranih gostov, je pripovedoval, je stala na pol naga blodnica. Težko si je misliti in najti v naravi kaj lepšega in očarljivejšega. Ta kača, mlada dolgolasa, temnopolta, črnih oči in debelih ustnic, nesramna in predrzna, je pokazala kakor sneg bele zobe in sc nasmejala, kakor bi hotela reči : «Le poglejte, kako sem predrzna in kako lepa ! » Svila in brokat sta ji v čednih gubah padali s pleč, a lepota se ni marala skrivati pod oblačilom in je, kakor mlado zelenje iz spomladanskih tal, pohlepno silila skozi gube. Nesramna ženska je pila vino, prepevala pesni in se vdajala vsakomur, kdor jo je le poželel. Potem je starec, divje zamahujoč z rokami, opisoval konjske dirke, bikoborbe, gledališča, umetniške ateljeje, kjer slikajo in gnetejo iz gline gole ženske. Govoril je navduženo, lepe in pojoče, kakor da prebira nevidne strune, menihi pa so kakor vkopani željno pili njegove besede in sopli od zamamljenosti... Ko je popisal vse hudičeve zvijače, lepoto hudobije in očarljivo mikavnost odvratnega ženskega telesa, je preklel hudiča, se obrnil in izginil za svojimi vrati... Ko pa je drugo jutro prišel iz celice, ni bilo v samostanu nobenega meniha več. X^si so ušli v mesto. pozivali ljudi, ki so poznali Dundiča, naj se oglasijo in naj govorijo o junaku. Podatke smo prejeli po pismu ali pa z obiski. Zaprosili smo maršala ZSSR Budjonija in A. V. Hru-Ijeva, ki je bil komisar Prve konjeniške armade, naj pregledata scenarij. Material, ki je bil nabran o Dundiču, je pri po. mogel k sestavi scenarija, ki je bil odobren z obeh strani. Po sestavi scenarija smo začeli delo za dekoracije in oble-he, izbrali smo igralce na ruski strani in pregledali kraje za snemanje. Podjetje «Avala-film» pa je izbralo igralce na srbski strani. Film «Oleko Dundič» ne govori samo o tem slavnem junaku, temveč je tudi nekaka zgodovina Prve konjeniške arma-de, ki je toliko pripomogla k ustvaritvi prve socialistične dežele na svetu. Mi mislimo, da bomo dokončali film julija-avgusta 1957, da ga lahko posvetimo štiridesetletnici Velikega oktobra. Kaj lahko poveste o zanimanju za sovjetsko kulturo v Ju-goslaviji? Za časa obiska v Jugoslaviji smo ugotovili, kako narašča zanimanje za uspehe sovjetske ki-nematografije. Jaz se z velikim zadoščenjem spominjam, kako so nas toplo sprejeli v Jugoslaviji. Spominjam se tudi, kako so v Jugoslaviji z zadovoljstvom sprejeli naš predlog za kopro. dukcijo v filmu «Oleko Dundič», prav posebno pozoren za to zamisel je bil znani režiser Džordž Skrigin, direktor podjetja «Avalafilm» D. Obradovič in kinooperator J. Ružič. a Jugoslovanska kinoteka» je izdala več del o najboljših sovjetskih filmih in je v delu «28 velikih režiserjev v svetu» vključila sovjetske režiserje Pudov-kina, Eisenštejna, Dovženka in Donskega. Takih primerov to. piega in prijateljskega s pre je. ma je veliko. kar dokazuje naraščanje in utrjevanje prijatelj, stva in sodelovanja med sovjetskimi in jugoslovanskimi filmskimi delavci. (Iz revije «Slavjanje») Stran 4 DELO 5. januarja 1957' : -------------------■ DOMACI PROBLEMI II VESTI Proračun ACEGAT za 1957 milijardo 79 primanjkljaja izkazuje milijonov lir Upravni svet predlaga visoke poviške vseh tarif Pred občinski svet se postavlja odgovorna naloga prihodnji teden in sicer v . vodne števce (od 70 na 370 lir, torek bo začel občinski svet od 105 na 555 lir in od 110 razpravo o proračunu občinske- j na 710 lir mesečno). ga podjetja Acegat. ki izkazuje letos naravnost katastrofalen primanjkljaj. Iz poročila, ki ga je dal na zadnji seji občinski odbornik Gridelli izhaja, da predvideva proračun, ki ga je sestavil upravni svet podjetja, 5 milijard 379 milijonov 510 tisoč lir dohodkov in 6 milijard 158 milijonov 880 tisoč lir izdatkov. Upravni svet Acegat namerava uravnovesiti letošnji proračun na precej enostaven način. Povišati hoče namreč občutno vse usluge, ki se jih poslužujejo Tržačani, kar pomeni zvrniti vse breme na prebivalstvo. Predlagani poviški Poglejmo kakšni so predlogi upravnega sveta. Kar se tiče prevozov, hočejo predvsem odpraviti jutranje zelene listke, ki služijo za dvakratno vožnjo. Ceno navadnih listkov hočejo povišati od 20 na 30 lir, nočno tarifo pa od 50 na 75 lir. Predvideni so tudi poviški tedenskih prevozov z izkaznicami za 12 voženj in sicer kar za 35%. Tedenske izkaznice za eno progo hi se morale povišati od 140 na 200 lir, za tri proge pa od 350 na 140 lir. Za 50% odstotkov hočejo tudi povišati vse abonmaje za šolarje, državne uradnike, delavce, pohabljence in novinarje. Od 28 na 30 lir je predvideno zvišanje cene električnega toka za hišno razsvetljavo, cena vode pa hi porasla od sedanjih 26.30 lir kar na 18.10 lir za kubični meter. Izdatni poviški so predvideni tudi za milj^ko in dolinsko občino ter tržaško okolico. Kot bi vse to ne bilo še dovolj, postavljajo upravitelji podjetja tudi zahtevo, da se poviša taksa za Tu je seveda najbolj enostavna pot, ki so jo ubrali sedanji upravitelji Acegat. V resnici pa se niso vprašali, kako bodo Tržačani krili svojo družinsko bilanco spričo novega izdatnega finančnega bremena, ki bi ga prinesli vsi gornji poviški. Jasno je, da so ti predlogi nesprejemljivi za tržaško prebivalstvo in to ho moral v prihodnjih dneh zelo resno upoštevati ves občinski svet, ki je bil izvoljen zato, da zastopa splošne koristi vsega prebivalstva in ne, da mu skuša nalagati nova finančna bremena. Občinski svet bo moral vzeti v pretres proračun iz dveh vidikov: iz vidika proučitve proračuna kot ga je predložil upravni svet ter iz vidika iska-| nja načina in sredstev za kritje primanjkljaja, kar gotovo ni mogoče doseči v enem samem upravnem letu. V osnovi obstojata za Acegat dva problema : iskanje dejanskega izvora primanjkljaja in preučitev metode za ozdravitev podjetja na splošno. Kar se tiče navedenih dveh vprašanj obstojata dve nasprotujoči si tezi. Prva, ki se je u-stvarila v desničarskih gospodarskih in političnih krogih, pripisuje ves primanjkljaj dejstvu, da so bile* v zadnjih letih večkrat povišane plače nameščen- cem. Druga teza, ki je vsekakor bolj stvarna in bolj odgovarjajoča, pa govori o resnih pomanjkljivostih v upravljanju podjetja ter postavlja problem plač v drugo vrsto. Vzemimo samo primer pretiranega števila višjih in nižjih nadzornikov, direktorjev, šefov raznih oddelkov itd., itd., kar predstavlja veliko finančno breme za podjetje, upoštevajoč njihove visoke mesečne plače, ki nikakor ne odgovarjajo izvršenemu delu in dejanskim potrebam podjetja. Ti so bili zaposleni predvsem na pritisk in priporočilo strank, ki vedrijo in oblačijo v občinskem svetu : demokristjanov, socialdemokratov in repu. hlikancev. Tudi kar se tiče izenačenja proračuna obstojala dve tezi : prva hi hotela odpraviti primanjkljaj s tern, da s<* povišajo vse tarife, kar izhaja iz poročila odbornika Gridellija. druga teza pa se naslanja predvsem na občutno znižanje stroškov. Dejstvo je. da posledic negospodarskega upravljanja podje-1 ja nc more in ne. sme nositi prebivalstvo. Za to nosijo politično odgovornost stranke, ki so ustvarile v podjetju svoj mo. nopol, kar sc pa tiče finančne strani tega problema je za to poklicana rimska vlada, ki mora nujno upoštevati izredno sla. be gospodarske razmere našega mesta. V „Esso Standard ” bodo delali 45 ur na teden petrolejski delavci čistilnice «Esso Standard» pri Sv. So. boti so stopili v novo leto z vidnim uspehom, ki bi bil ne. dvomno lahko popolen, če bi se borba vodila enotno in bi glavno ravnateljstvo ne delalo diskriminaciji pri pogajanjih s sindikalnimi organizacijami. Uspeli obstoja v tem, da je glavno ravnateljstvo v Genovi pristalo na znižanje tedenskega delovnega urnika na 45 ur. Novi urnik je stopil v veljavo že s tem tednom. Sporazum, ki ga je glavno ravnateljstvo podpisa, lo z drugimi sindikalnimi organizacijami velja v vsedržavnem merilu za nameščence « Esso Standard», «Agip», «Agipgas» in «Shell». Plača ostane seveda nespremenjena. Zahtevo za tedenski urnik 40 ur je svojčas že postavila stro, kovna organizacija SILP-CGIL, A Deloma sprejeta zahteva sindikata Naš predstavnik izvoljen v komisijo za dodeljevanje stanovanj Z zadnje seje tržaškega občinskega sveta Poročilo o prorhčunu podjetja Acegat ip ržaški občinski svet se je v petek prejšnjega tedna sestal zadnjič v preteklem letu. Svetovalci so razpravljali večinoma o upravnih problemih ter odobrili nekaj sklepov, ki jih je predložil občinski odbor. Na petkovi seji .je odbornik Gridelli podal poročilo odbora o Sodišče popolnoma oprostilo vseh 11 sindikalistov Tov. Riko Malalan se zahvaljuje Tov. Riho Malalan z Opčin se preko našega lista toplo zahvaljuje tovarišem in organizacijam, prijateljem in znancem, ki so se ga spomnili z voščili ob priliki novega leta. S svoje strani želi tov. Riko vsem obilo uspeha v novem letu, tovarišem želi, da bi enotni in struje, ni korakali dalje po poti borbe za mir, bratstvo in prijateljstvo med narodi. J) rejšnji teden, v petek se je pozno zvečer končala pred tržaškim kazenskim sodiščem razprava proti 11 sindikalistom in delavcem. Na osnovi ovadbe policije, in sicer za časa dobro znanega kvestorja Marza n a so prišli na zatožno klop : Paolo Sema, Marcello Ghersini, Antonio Gattonar, Edoardo Faelli, Rodolfo Valenti, Remigio Rosin, Luigi Mucchiut, Luigi Zoli, Silvio Lauri, Fabio Mueller in Giuseppe Hrovat. Obtoženi so bili, da so se udeležili nedovoljene manifestacije, odpora in nasilja proti organom iavuc varnosti. Dogodek, ki ga je policija dejansko napihnila, se je pripetil 25. julija 1955. Tega dne so se delavci vračali v velikih skupinah z zborovanja, ki je bilo organizirano ob zaključku zmagovite stavke kovinarjev GRDA. Cim so prišle skupine na Borzni trg, so oddelki policije nenadoma navalili na delavce in začeli udrihati s pendreki. Nekatere so takoj aretirali in jih nato tudi izpustili, drugi pa so prejeli pozneje sodni poziv za razpravo ne da bi vedeli za pravi razlog. Dejstvo pa je, da se je zadeva na sodišču razblinila kot milni balonček. Sodišče je z o-prostilno razsodbo postavilo v pravo luč zadevo, ki jo je bila policija napihnila do take mere. Na zadnji razpravi so bili vsi obtoženi delavci in sindikalisti oproščeni, ker niso zagrešili nikakih kaznivih dejanj. Obtožence so branili odvetniki tov. dr. Giuseppe Posassi, dr. Paolo Sardos in dr. Berton. proračunu Acegat za 1957. Poleg teh vprašanj je občinski svet izvolil tudi 3 predstavnike za občinsko komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Komisija je bila ustanovljena f?a podlagi zakona, ki je bil pred kratkim raztegnjen na naše področje. Komisiji sicer predseduje pretor, vendar pa i bo imela glavno besedo pri dodeljevanju stanovanj. Vse prošnje za ljudska stanovanja ho treba na osnovi novega zakona nasloviti na župana. leta 1955 pa je ostalo še 297 milijonov lir, s katerimi bodo krili gornjo vsoto. Pri izvolitvi treh članov v komisijo za ljudska stanovanja se je zadeva precej zavlekla, ker se je okrog tega vprašanja razvila daljša diskusija. Morel-li je takoj predlagal pred hod-ni sporazum med skupinami v smislu, da pridejo v komisijo : predstavnik strank, ki so v od-boru, predstavnik desnice in levice, Njegov predlog je bil zavrnjen. Morpurga pa je še posebno «skrbelo», da ne bi prišla v komisijo levičarska opozicija. V začetku seje je župan Bartoli poročal o bodočem delovanju občinskih komisij, ki so bile ustanovljene za preučitev raznih problemov, kot proste cone, pomorstva itd. Komisije se bodo sestale takoj po novem letu. Izvolitev članov komisije Občinski svet je nato odobril razne sklepe, ki so jih predložili pristojni odborniki, med temi sklep o ustalitvi ob-činskega obračuna za leto 1956. Proračun za 1956 je predvideval 801 milijonov lir primanjkljaja. V tej vsoti je vštetih 400 milijonov primanjkljaja podjetja Acegat. Poleg tega je imela občina 1956 še 296 milijonov lir izdatkov več kot je bilo predvideno. Iz poslovnega Po diskusiji je sledilo tajno glasovanje. Izvoljeni so bili : tov. Claudio Tonel s 17 glaso. vi, odbornik Stopper (DC) s 26 glasovi, Margherita Inver-nizzi (PSBI) s 25 glasovi. Nekaj -podatkov o Acegat O izkušnjah diktature proletariata (Nadallevanie z 2. strani) mi partijami in deželami. Toda šovinizem velikega naroda ni lasten tej ali oni deželi. N. pr. dežela B je lahko majhna in zaostala v primeri z deželo A, toda velika in napredna v pri. meri z deželo C. Zato se lahko zgodi, da dežela B, medtem ko očita šovinizem velikega naroda deželi A, zavzema večkrat zadržanje velikega naroda do dežele C.» Članek pristavlja : «Ni samo šovinizem velikega naroda tisti, ki ovira mednarodno proletarsko enotnost. V zgodovini so velike dežele večkrat zgubile spoštovanje do malih dežel in jih zelo zatirale ; in male dežele so postale nezaupne do velikih in so bile celo do njih sovražno razpoložene. Ohe tendenci še vedno obstojata v večji ali manjši meri med narodi in tudi v vrstah delavskega razreda v raznih deželah. Potrebno je torej, zato da se okre. pi mednarodna proletarska so. lidamost, poleg prvenstvene naloge premostitve šovinističnih tendenc velikega naroda v več-jih deželah, da se premostijo J nacionalistične tendence v manj- . rial imperialističnih dežel, dežel ( dolg pogled, ne bo postal za ra- sili deželah.» «Prizadevanja sovjetske vlade za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo, njena izjava od 30. oktobra in njeni razgovori s Poljsko novembra letos, kažejo odločitev Komunistične partije Sovjetske zveze in sovjetske vlade, da popolnoma odpravita napake, ki so bile v preteklosti zagrešene v mednarodnih odnosih. Gornji koraki Sovjetske zveze so važen doprinos k okrepitvi proletarskega intemacio-nalizma. Okrepitev proletarskega inlernacionalizma s Sovjetsko zvezo, kot njegovim osrednjim jedrom, ni samo v interesu svetovnega proletariata, marveč tudi v interesu osvobodilnega gibanja vseh zatiranih narodov in v interesu svetovnega miru. Dejstva dokazujejo, da je revolucionarni proletariat Sovjetske zveze, Kitajske, drugih socialističnih dežel in proletariat imperialističnih dežel, v celoti trden podpornik borbe Egipta proti agresiji in osvobodilnega gibanja v deželah A-zije, Afrike in Latinske Amerike.» «Socialistične dežele, proleta- ki se borijo za nacionalno neodvisnost, navedene tri sile vežejo skupni interesi v njihovi bor. bi proti imperializmu, njihova podpora in medsebojna pomoč so največjega' pomena za bodočnost človeštva in za svetovni mir. Pred nedavnim so napadalne sile imperializma zopet ustvarile določeno napetost v mednarodnem položaju. Toda z združeno borbo že omenjenih treh sil in poleg tega še s sporazumno akcijo vseh drugih sil, ki ljubijo mir v svetu, je mogoče doseči novo popuščanje napetosti.» Članek zaključuje navajajoč, da «ima mednarodno komunistično gibanje za seboj samo 92 let zgodovine, vštevši od ustano. vitve Internacionale leta 1864. Prvič v zgodovini je proletariat vzel v roke državo : v nekaterih deželah se je to zgodilo pred nekaj leti in v najstarejši samo pred nekaj desetletji. Zato je nemogoče, da ne bi bilo tudi ne. uspehov. Začasni in delni neuspehi so se pojavili, se še pojav. Ijajo in se lahko pojavijo tudi v bodočnosti. Toda kdor ima di tega potrt in pesimist. Neuspeh je oče uspeha. Čeprav je mednarodno komunistično giba. nje pred kratkim naletelo na nekatere težave, smo iz tega povlekli mnogo koristnih naukov. Popravili smo ali popravljamo napake, ki jih je bilo treba popraviti v naših vrstah. Čim bodo te napake popravljene, bomo močnejši in krepkeje združeni kot kdaj koli prej. Proti vsem pričakovanjem naših sovražnikov, stvar proletariata ne ho nazadovala, marveč bo vedno napredovala». «Razume se, da ima sistem diktature proletariata, ki se je komaj rodil, pred seboj še mnogo težkih problemov in trpi na raznih šibkostih. Toda če primerjamo z dobo, ko se je Sovjetska zveza borila sama, se je položaj zelo izboljšal. Pri katerem rojstvu pa se ne poja-vi jo težave in šibkosti? Kar je važno, je bodočnost. Pa naj nas na nasi Jmdoči poti čaka še toliko preokretov in naporov, fio. vestvo bo končno doseglo svojo svetlo usodo, to je komunizem. Ni je sile, ki bi ga mogla ustaviti». Občinski svet je nato poslušal poročilo odbornika Gridcl. lija o proračunu Acegat. Proračun Acegat predvideva 5 milijard 379 milijonov 510.000 lir dohodkov in 6 milijard 458 mi-lijonov 880.000 lir izdatkov, ta. ko, da znaša primanjkljaj mi-lijardo 79 milijonov 370.000 lir. Iz poročila izhaja, da ima podjetje 2473 uslužbencev, od teh 13 voditeljev ki prejemajo mesečno plačo od 135.000 lir do 371.000 lir, 678 uradnikov in 1782 delavcev. Proračun predvideva, da bo podjetje in-kaši ralo za potrošnjo električne energije milijardo 955 milijonov, za plin milijardo 138 milijonov, vodo 549 milijonov, prevoze milijardo 536 milijonov. Poročilo pravi, da je primanjkljaj pripisati predvsem dejstvu, da se niso povišale tarife, kot je svojčas predlagal u-pravni svet podjetja. S svoje strani je občinski odbor tokrat jasno postavil problem poviškov, ni pa v poročilu navedel za koliko odstotkov naj se tarife povišajo. Tudi o tem bo seveda moral razpravljati občinski svet. toda druge sindikalne organizacije niso hotele voditi enotne borbe. In to priliko je seveda izkoristilo ravnateljstvo, ki je pri pogajanjih izključilo organizacijo SILP-CGIL ter se začelo pogajati z drugimi sindi. kalnimi organizacijami, dobro poznavajoč njihovo popustljivost. Zaradi pomanjkanja enotne borbe so delavci dosegli le delni uspeh. Namesto 8 ur kot je zahtevala CGIL, je ravnateljstvo pristalo na 3 ure. Znižanje tedenskega delovne, ga urnika seveda ni problem, ki bi ga postavljala samo ta delovna kategorija. To je postalo že nujna potreba za vse delavce na splošno. Sindikat SILP-CGIL je postavil to zahtevo tudi za delavce čistilnice «Aquila». Isto zahtevo je postavila FIOM-CGIL za vse ve. čje ladjedelnice, za GRDA in Arzenal. Čeprav je bila zahteva petrolejskih delavcev le deloma spre. jela, je doseženi uspeh vsekakor korak naprej. To bo nedvomno služilo tudi kot izkušnja delav. cem «Aquile» ter drugim kategorijam, ki se še borijo za znižanje tedenskega delovnega urnika ob isti plači. S tem imamo nov dokaz, kako nujno potrebna je enotnost delavskega razreda ter enotnost v borbah za dosego svojih zahtev. v. oirsi sestanek ZDŽ V ponedeljek, 7. januarja ob 15.30 bo v dvorani v ul. Tiziano Vecellio 6 širši sestanek Zveze demokratičnih žena. Ob tej priliki ho podan pregled letnega delovanja in predložena nova izkaznica organizacije za 1957. Organizirana bo tudi razstava poljskih ženskih ročnih del, govorila ho prijateljica Libera Sorini: sledile bodo recitacije nekaterih poezij. Vse članice in prijateljice or. ganizacije so vljudno vabljene. Sestanek je javen. Tudi za naše kmete naj se uvede zakon o bolniškem — ----w ZA TEDEN DNI Italijanski republiki je že v veljavi zakon z dne 22. novembra 1954 št. 1136 o bol-niškem zavarovanju kmetov. Povsod so bili že izvoljeni odbori kmečkih bolniških blagajn, ki tudi že delujejo. Gornji zakon je nedvomno velike važnosti za kmete, ki so bili iz tega vidika do sedaj po-pol noma nezaščiteni in so morali v primeru bolezni, če so rabili zdravila, bolniško oskrbo itd., sami nositi vse stroške. V Italijanski republiki je zakon v veljavi že skoro poldrugo leto in medtem se je v Trstu napravilo s strani obeh kmečkih organizacij in naših svetovalcev nešteto intervenciji in resoluciji, tudi na vladnega komisarja zato, da se omenjeni zakon raztegne tudi na naše področje. zavarovanju področje zakon o bolniškem zavarovanju kmetov, seveda brez vsakih sprememb, ki bi utegnile oškodovati našega kmeta. Sobota, 5. - Telesfor. Grozda Nedelja, 6, - Trije kralji, I rinka Ponedeljek, 7. . Valentin, Izl Torek, 8. - Severin, Boženi Sreda, 9. - Julijan, NikosJ (prvi krajec) Četrtek, 10. - Pavel, Vilko ( Petek, 11. - Higin. BožidarK Zadnji prispevki tisk Zgodovinski dnevi 6. 1943 je umrl Nikola Tei utemeljitelj sodobne eJ trotehnike. Rojen je bil julija 1856 v Liki. 9. 1856 se je rodil pesnik i ton Aškerc. Umrl je I junija 1912. za nas Aprila lanskega leta je naša skupina postavila problem pred občinskim svetom ter vprašala za intervencijo župana. Zadeva je ostala brez odgovora. Tudi vladni komisar, ki je merodajen za raztegnitev zakona, do danes še ni ugodil nujni zahtevi, ki jo že poldrugo leto postavljajo naši kmetovalci. Zaradi tega ta kategorija še nima tistih ugodnosti, ki jih uživajo stanovski tovariši v vsej Italiji. Ob neki priliki je župan Bartoli dejal, da je treba vse italijanske zakone, dobre ali slabe, raztegniti tudi na naše področje. Toda vladni komisar verjetno ni tega mišljenja. Zgleda, da mu je bolj pri srcu raztegnitev tistih zakonov, ki niso v interesu prebivalstva. Dovolj je, če vzamemo pri. mer zakona 703 o povišanju raznih trošarin. Slednji je bil takoj raztegnjen na naše področje in to celo na predvečer zaključka volilne kampanje. Seveda, zakon 703 prinaša Trža. canoni samo nova bremena ! Kar se tiče, izvajanja italijanskih zakonov na našem področju, hi sc morale oblasti drža. ti načelnega stališča. Če že hočejo raztegnili te zakone, naj torej to velja za vse zakone, tudi liste, ki prinašajo prebivalstvu ali določenim kategorijam kake ugodnosti. Tudi občinski svet, ozirohia župan, je v tem primeru poklican, da intervenira pri vladnem komisariatu, ki naj sc že vee-dar odloči in raztegne na naše Urnik vlakov V zaključku seje je bilo sklenjeno, da se razprava o proračunu Acegat preloži na prihod-njo sejo, ki je bila določena za torek 8. januarja. ODHODI 3.35 A v Benetke (2. r.); 4.10 A vx Videm (1. in 2. r); 5.25 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.); 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2, r.); 6.58 A na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 A v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. razred); 8.30 D D v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (1. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 9.45 A v Videm (1. in 2. r.); 10.10 A v Benetke (1. in 2. r.); r.);12.35 R v Benetke . Rim (1. 12.40 A v Videm (2. r.) 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istanbul . Atene (1. in 2. r.); 15.55 D v Benetke - Bari - Milan (1. in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. in 2. r.); 1,6.47 A v Benetke (L in 2. r.); 17.38 A v Videm. (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portogruaro (L in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 A v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.); 21.50 A v Videm (1. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D na Rexo - Ljubljano - Zagreb . Budimpešto (L in 2. r.). PRIHODI 0.10 DD iz Zuericha - Rima • Turina - Benetk; -.05 D iz Vidma; 5.30 D iz Budimpešte - Zagreba - Reke - Opčin t iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah), 6.20 A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A iz Vidma; 8.25 DD iz Rima; 8.32 D iz Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D iz Ventirniglie - Turina - Benetk; 9.48 D iz Muenchena -Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.35 A iz Ljubljane - Opčin; 11.50 D iz Vidma; 12.20 R iz Benetk - Rima; 13.30 DD iz Istanbula - Aten - Beograda - Ljubljane - Reke; 13.57 A iz Barija - Rima - Milana - Benetk; 15.10 A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza - Rima -Benetk; 17.00 je Zbor Vinko Vodopivec - 21 snu metnost in prireditve v Tl je - 22. Iz svetovne književni . 1 in umetnosti. , SLOVENSKO NARODNI te, GLEDALIŠČE V TRSTI us V nedeljo 6. januarji 1957 ob 17. uri v dvo > rani na stadionu «Prt maj», Vrdelska cesta > II. JUHI PRODUKCIJI V igralske in baletne šol1 Slovenskega narodneg1 * gledališča v Trstu, s s« lf"j delovanjem gojencev gl»š bene šole pri Glasbe»! matici v Trstu. A = osebni vlak, D = brzi vlak, DD = brzi vlak, R = posebni motorni brzi v'ak. Koncert mladih glasbenikov Glasbena matica priredi v sredo 9. t. m. ob 20.30 v Avdi-loriju koncert mladih glasbenih umetnikov. Nastopijo: Hoclzel Hilda . sopran, Križ-mančič Silvan - violina, Švara Boris klavir, Vodopivec Aleksander . klavir. KINO* Prosek r Sobota, 5. jan.: ob 19.30 «1 f staniška fronta» (Frd del porto). Film Colum1 PJ Nedelja, 6. jan. ob 16: se , T novi. ri Sreda, 9. jan ob 19.30: «L V naproti» (Verso la lui še Barvni film arner Bi , Nabrežina n. Sobota, 5. jan.: «Veiiki gi h' nik - (Il grande peccatoi zj Film MG M. d. Nedelja, 6. jan.: se ponovi J Sreda, 9. jan.: «Dobrodošli regimentu» (Benvenuti P: reggimento). Film WaT: h Bros. iti Nabrežina postaja Sobota, 5. jan.: «Sin stole1 (Il figlio del secolo). £ film Paramount. Nedelja, 6. jan.: se ponovi Urnik avtobusov Bazovica - Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18. Ob praznikih 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 17.30. Ob praznikih: 11.30, 17.30 13.10, Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu. Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7.25, 10.20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.05, 18.35, 19.20, 20.45, 22.35. Ob praznikih: 9.05, 10.85, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05, 18.15, 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini. Dom to - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Bar-riera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.15. Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia; Ob delavnikih: 6.20, 6.40”, 7, 7.22* 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30”, 9.40, 10.15, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20”, 13.40, 14.15», 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20, 16.40, 17 17.20, 17.40”, 18, 18.30”, 18.50, 19.20”, 19.40, 20.05”, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20. Ob praznikih: 8, 8.31, 9 01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. Tečaji za brezposeln* V tem mesecu se bo za‘ pri centru za strokovno usp1’ bi te v delavcev šestmesečna mena teoretsko-praktičnih V jev za brezposelne delavce' poštev pridejo naslednji p» ci: inštalaterji, pleskarji, klf rji, električarji, mizarji, vaf> kovači in mehaniki. Brezp(l ni delavci, ki so redno vpi-‘ pri namestitvenih odsekih Trstu, Miljah in Nabrežini. [ do morali vložiti prošnjo 15. januarja na pokrajinsk' rad za delo v Trstu, Trg 0l dan 6. V istem uradu la* dvignejo zadevni obrazec prošnjo od 7. t. m. dalje, * dan od 8.30 do 13. ure. j vložitvi prošnje je treba p' zati tudi izkaznico o brezpf nosti. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-tja, ostale de Podlonjerja. V Ljudskem domu pri Barbari je vsako nedeljo 19.30 do 23.30 javen ples. | slujeta dobro preskrbljen in bife. Vas Sv. Barbara 1 dobro avtobusno zvezo z ljami.