2 1 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET JESEN/HÖST 2018 ISSN-2000-2173 Št./Nr 64 Letnik/Ĺrgĺng 17 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET September 2018, Št./Nr 64, Letnik/Ĺrgĺng 17 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto: Branko Mohoric Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Branko Mohoric Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHĹLL SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................5 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................7 ORFEUM - LANDSKRONA............................................................................12 PLANIKA - MALMÖ.....................................................................................18 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM........................21 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................23 SKM............................................................................................................24 KULTURA - KULTUR_______________________________________________________28 NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA____________________________29 JEZIKOVNI KOTICEK - SPRĹKHÖRNAN.........................................................30 RECEPTI - RECEPT_________________________________________________________31 SMEH JE POL ZDRAVJA - __________________________________________________34 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIV________________________________________34 PISMA BRALCEV___________________________________________________________37 V SPOMIN - IN MEMORIAN ________________________________________________40 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 18. novembra 2018! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 18 november 2018, adressen ovan! PREDSEDNIK IMA BESEDO Slovenska zveza na Švedskem Spoštovani clani Slovenske zveze in bralci Glasila, spet je za nami lepo poletno obdobje, minil je letošnji dopust in razvedrilo, ki je bilo naklonjeno res vsem, ki smo se podali na oddih. Poletje v pravem pomenu besede pa je bilo tudi za vse tiste, ki so ostali doma na Švedskem. Upam, da smo se vsi skupaj malo spocili in si nabrali novih moci za obdobje, ki je pred nami. Tudi letošnje poletje je prehitro minilo, a casu ni mogoce postavljat ure niti ne ovir, treba mu je slediti in z njim tudi živeti. Bilo je res dovolj razvedrila in pocitka, tako da smo imeli pravi oddih in si tako tudi nabrali dovolj novih moci za jesenske dni, ki so tik pred vrati. Naj izkoristim priložnost in zaželim vsem vam, spoštovani clani, ki ste bili na dopustu zunaj Švedske, dobrodošli nazaj na svoja delovna mesta. Vse, kar smo lepega preživeli, pa naj ostane v lepem spominu na vse stvari in nepozabno toplo poletje. Aktivnosti Slovenske zveze Delo slovenske zveze tukaj na Švedskem je v polnem teku in kolikor vem, je tako tudi v vseh društvih. Pocasi se pripravljamo na srecanje vseh generacij, ki bo letos organizirano v okolici Västerĺsa, in sicer 1. septembra. Organizator srecanja vseh generacij je društvo KLUB KULTURE SLOVENIJA iz Eskilstune, soorganizator srecanja pa Slovenska zveza na Švedskem. Veckrat sem že omenil in objavil, da je letošnje vseslovensko srecanje že 26. po vrsti, ki bo združeno s slavnostnim praznovanjem. Društvo ORFEUM namrec praznuje petdeseto ju­bilejno obletnico delovanja in ohranjanja slovenske besede ter kulture tukaj na Švedskem. Cas pac hiti in vcasih se vprašamo, le kam se mu mudi. Obhajati abrahamsko obletnico delovanja društva res ni kar tako preprosto, in to lahko trdim tudi sam, saj se ji pocasi približujemo tudi mi. Menim, da je bilo vloženega veliko dela truda in skrbi, da je barka društvenega življenja bila zmožna nositi ideje in bila sposobna pripluti do te lepe obletnice, za katero lahko samo izrecemo: Vse najboljše in hvala za trud, delo in moci, hkrati pa vam želimo še naprej veliko uspešnih, zadovoljnih in zdravih let. September: Srecanje vseh generacij Oktober: Vseslovensko srecanje, že 26. po vrsti, in 50-letnica društva Orfeum November: Narctovana je je jesenska konferenca upravnega odbora Slovenske zveze. Okvirni datum je 10. 11. 2018, vabilo bo pravocasno poslano vsem prisotnim v UOSZ. Dobra misel naj vas povezuje, spoštovani clani Slovenske zveze. Ko vas morda zaradi življenjskih okolišcin preplavita žalost in tesnoba ter skrbi, upoštevaj­te nekaj pozitivnih misli, ki vas bodo spomnile, da je življenje v resnici lepo. Dragoceni cas preživljajte v družbi tistih, ki jih imate radi, jih ljubite, in tudi sami sebe cim prej vzljubite, kajti življenje je res vedno prekratko. Ali ste kdaj pomislili na to, da je naše življenje v resnici cudovita igra, polna zabave in sme­ha? In da je le od nas samih odvisno, kako bomo ga bomo odigrali. Predsednik Slovenske zveze: Alojz Macuh SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Le kdo bi vedel, da bomo imeli tako lepo vroce poletje vse od aprila naprej. Dežja je bilo zelo malo, kar se je tudi pokazalo na rjavih zelenicah, suši na poljih in v goz­dovih. Vsako leto sem v Lövkoji nabirala borovnice, gobe in brusnice. Letos tega ni in razu­mem, da bodo te dobrote prišle od drugod in temu primerna bo tudi cena. Dobavitelji in trgovine bodo to dobro izkoristili za dvig cen, mi, kupci, pa bomo seveda pla­cali. Kruh in mlecni izdelki bodo tudi dražji, saj so morali kmetje veliko krav oddati za zakol, saj ni bilo krme in paše zanje. V casopisu sem zasledila, da so nepridipravi okradli kmete za seno, ki ga je že tako ali tako malo, in ga seveda drago prodali naprej. Sestricna mi je povedala, da so v Sloveniji po toci, ki je unicila veliko streh in so ljudje potrebovali novo opeko, tisti, ki jo prodajajo, opeko podražili za 40 odstotkov. Se pravi, da so hoteli zaslužiti na racun že tako prizadetih ljudi. Le kam in kako dalec gre pohlepnost na racun prizadetih ljudi. Nekateri so pomagali, darovali denar, gasilci so se trudili vec dni brez pravega pocit­ka, da so vsaj s plastiko prekrili strehe, da ni dež unicil še to, kar je ostalo. Ne vem kaj je nekatere ljudi pripeljalo tako dalec, da mislijo samo nase in na izkorišcanje. Volitve v Sloveniji tudi niso prinesle tistega, kar so politiki obljubljali na soocanjih po TV. Sedaj bi vsi bili radi ministri, ce so sposobni ali ne, da bi sestavili novo vlado. Izsiljujejo in ce ne bo po njihovem, bodo pac glasovali proti in nasprotovali pri pogajanjih. Ne vem, ali je Marjan Šarec zrel v politiki za predsednika vlade, saj nekaj let v vlogi župana še ne prinese izkušenj na državni ravni, in da bo lahko rešil probleme, pred katerimi stoji Slovenija. Slovenija ima milijarde dolga, ki le še narašca, namesto da bi prihranili tam, kjer je treba prihraniti denar, cesar pa ni malo. Je res nujno, da prejšnji predsedniki dobivajo place, avto z lastnim voznikom in varnostnike, tako kot takrat, ko so bili dejavni? Pri svojih letih bi si lahko že našli drugo dobro službo. Strici iz ozadja se samo posmehujejo, saj stojijo v ozadju pri nezrelih ali neizkušenih kandidatih. Lahko bi se veliko prihranilo, tudi ni potrebno, da še današnje generacije dobivajo pokojnino po svojih ocetih, ki so se borili za svobodno Slovenijo leta 1991. Ne vem, ali bo ta vlada naredila kaj dobrega za revne, bolne Slovence, najprej bodo zago­tovili ugodnosti sebi, in ce bo kaj ostalo, še bo za druge. Danes sem malo pikra, a upam, da ne prevec, ker tako ali tako nic ne pomaga, samo mi je hudo da delavni ljudi, ki so garali 40 let, a nimajo pokojnine niti za preživetje. Prav gotovo ni prijetno hoditi na Rdeci križ in prositi za hrano in denar za placilo racunov. Naši novembrski jubilantki sta: Vida Zobec, 75 let Sofia Švagan, 65 let Naj Vama bo vsako jutro v veselje, naj bo vsak dan poln ljubezni in vsak vecer zaokrožen z mislijo na srecno preživet dan. Clani in Upravni odbor Slovenskega doma cestitajo in Vama želijo vse najboljše. Vsem po naši drugi domovini želim lepo jesen in užitka. Sama bom v Sloveniji do zadnjega septembra in upam, da bo grozdje sladko, ce ne, bo pa lanska kapljica ob dobrem narezku. Za upravni odbor: Marija Kolar *Fotografije s svojega letošnjega dopusta je prispevala Marjana Ratajc. j SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Spoštovani vsi clani društva Simon Gregorcic Köping! Še eno poletje je za nami, bilo je res mnogo lepih in veselih trenutkov, ko smo se naužili veliko lepega in uživali ob lepem soncnem vremenu. Prehitro je vse skupaj minilo, zdi se, da je bilo to poletje prekratko, saj smo še vedno v lepem predjesenskem casu,a jesen tako rekoc pocasi trka na vrata. Da, se je pac treba navaditi in prilagoditi, saj je vsega lepega in veselega pac enkrat konec. Konec pa ravno ni vsega, saj smo že 1. septembra imeli Srecanje vseh generacij, in sicer v Västerĺsu. Tega srecanja smo se zares veselili in bomo o njem tudi še porocali v poznejši številki. V mesec oktober se znova dobimo v društvenih prostorih, ko se bo prijetno spet srecati s clani društva, in se bomo skupaj poveselili ob kavici ali pa ob kozarcku vinca, spoštovani clani društva. Dobrodošli ob istem casu, kot smo ga navajeni. V društvo Simon Gregorcic imamo nacrt dela za jesen, ki si ga lahko ogledati tukaj spodaj. Nacrt dela slovenskega društva Simon Gregorcic v Köpingu v letu 2018 Verksamhetsplan för Slovenska föreningen i Köping för ĺr 2018 September: Srecanje vseh generacij. Träff för alla generationer. Oktober: Družabni veceri ob sobotah Trivselkvällar pĺ lördagarna November: Spominjamo se rajnih svojcev in prijateljev, praznovanje ocetovskega dne. Allahelgona och Farsdag-firande December: Sv. Miklavž, družabni veceri, božicni sejem in silvestrovanje Sankt Nicolaus, trivsel kvällar, julmarknand och nyĺrsfirande Želim vam veliko veselja in uspeha pri delu! Jag önskar mĺnga trevliga stunder samt ett stort deltagande pĺ alla aktiviteterna! Predsednik društva / ordförande / Alojz Macuh Jesenske dobrote Poletje se pocasi že poslavlja, po dolinah se zjutraj že nabira megla, ozracje se je ohladilo, tla so razmocena od dežja in jesen, ki je pred nami, nam znova odgrinja lepote, nam ponu­ja obilo svojih darov. Ko jesen spreminja barve listov in nam v narocje trosi zrele plodove, smo tudi mi zelo zadovoljni, kako prijetno smo preživeli poletni cas, in z velikim veseljem cakamo lep in bogat jesenski cas. Ceprav je bila poleta zelo huda suša, smo lahko zadovolj­ni z vsemi pridelki, ki so zrasli. Veselje je pogledati na vrt, kjer vidiš razne dobrote, pogled pa se razveseli tudi ob krošnjah dreves, kajti res so obložena, morda že skoraj prevec. Poti med zelenimi travniki in gozdovi so odlicne za nabiranje gozdnih sadežev, veliko lepih trenutkov in veselja je ob nabiranju jurckov in lisick, ki jih je letos res na pretek. Ob pogledu na cudovito zeleno okolico, pisana polja, slikovite lepe ravnine in šumece goz­dove vam bo vedno lepo, zato vam res svetujem: vzemite si cas za sprehode in se pojdite nadihati svežega gozdnega zraka ter si zraven nabrati še raznih dobrot, ki nam jih ponujajo gozdovi. Svamp, svamp, massa svamp! Ryggsäcken med badkläder har nu bytts ut mot stövlar och en ordentlig korg för nu, vare sig vi vill eller inte, är hösten här! Trots en torr, solig och varm sommar har nu svampkorgarna börjat fyllas pĺ med skogens härligheter! Vi är alltid nĺgra stycken, bĺde stora och smĺ, som gärna besöker skogen för att gĺ pĺ svampjakt. I ett par omgĺngar har vi till och med varit tre generationer som varit pĺ svampjakt och bĺde Theodor och Iris tycker det är mycket roligt att fĺ traska runt med sin morfar i hopp om att hitta nĺgon svamp till mormor som i ĺr inte kan följa med ut i skogen. Lyckan är dessu­tom total när de hittar pĺ svamparna! Att vistas i skogen är en trevlig, avkopplande upplevelse och vi hoppas pĺ mĺnga soliga och fina dagar sĺ att vi kan besöka skogen fler gĺnger bĺde för att plocka svamp men även bär och kottar till framtida pyssel! Gobe, gobe in še enkrat gobe! Nahrbtnik s kopalkami smo zdaj zamenjali za škornje in trdno košaro, kajti hoceš noceš je jesen tukaj! Kljub suhemu, soncnemu in toplemu poletju so se zdaj košarice za gobe zacele polniti z gozdnimi velicastnimi krasoticami! Vedno nas je nekaj, tako velikih kot majhnih, ki z veseljem obišcemo gozd in se podamo na lov za gobami. Nekajkrat smo se na iskanje gob podale kar tri generacije, in tako Iris kot Theodorju se zdi zdelo za­bavno, kadar pohajkujeta skupaj z dedkom v upanju, da bosta našla kakšno gobo za babico, ki letos ne more z njimi v gozd. Sreca, ko najdeta gobe, je zato še toliko vecja! Preživljanje casa v gozdu je prijetno in sprošcujoce doživetje, zato upamo, da bomo jeseni imeli še veliko soncnih in lepih dni, da bomo lahko veckrat obiskali gozd in nab­rali gobe, pa tudi jagodicje in storže za okraske, ki jih bomo v prihodnosti ustvarjali! Srecanje z Janezom in Eldo Rogelj V avgustu smo imeli obisk gospoda Janeza Roglja in njegove soproge Elde. G. Janez je nekdanji tajnik casopisa Rodna Gruda in si je zaželel srecanja s Slovenci, ki živimo tudi tu­kaj, na Švedskem. Lepo je bilo slišati zgodbe, ki jih je pripovedoval in so govorile o obdob­ju, ko je opravljal delo na Rodni Grudi. Tudi imena starejših Slovencev niso šla v pozabo. Pri nas v Köpingu sta si g. Janez in ga. Elda ogledala društvene prostore, nad katerimi sta bila zelo navdušena, prav tako sta rada prisluhnila najmlajšima clanoma, Theodorju in Iris, ki sta po babici že cetrta generacija. Oba sta ponosno in po otroško navi­hano pripovedovala, kam hodita v vr­tec in koliko sta stara. Bilo je prijetno srecanje v zadovoljstvo vseh, ki smo imeli priložnost se srecati z njima in obujati spomine. S stiskom roke smo si obljubili, da se bomo še srecali, in še imeli kakšen pogovor o sloven­skih rojakih, ki živimo dalec stran od svoje rodne domovine Slovenije. Zapisal: Alojz Macuh Dragi slavljenci Najlepša vošcila za rojstni dan. Ce obstaja dan, ko moraš imeti na obrazu nasmeh, je to takrat, ko imaš rojstni dan! Želim, da ne zamudiš niti ene same priložnosti, ki bi te lahko popeljala tja, kamor si resnicno želiš! Vsem, ki ste slavili svoje obletnice, želimo še mnogo zdravih srecnih dni, naj se vam izpolnijo vse skrite želje in naj vas povsod spremljajo sreca, zdravje in veselje. Takšne so želje clanov društva Simon Gregorcic, Köping Grattis i efterskott till er alla som har fyllt ĺr vi önskar er allt väl pĺ födelsedagen, medlemmar i Slovenska föreningen Köping. Slovenska föreningen Simon Gregorcic Köping ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM Kako je nastalo društvo TRIGLAV? SLOVENSKO DRUŠTVO ORFEUM (TRIGLAV 1968, LIPA 1977, ORFEUM 1999-in še vedno obstaja), LANDSKRONA, SLAVI POL STOLETJA SVOJEGA OBSTOJA. Ko sem necaku Andreu Budja, sicer rojenemu na Švedskem, v Slovenijo sporocila, da bo naše društvo 6. oktobra letos slavilo 50 let obstoja, mi je postavil vprašanje: »Kaj pa prvotno društvo, ki ste ga ustanovili kmalu po prihodu na Švedsko?« To vprašanje ob obletnici društva na vsak nacin zahteva odgovor, ki ga podajam na naslednjih straneh. Ustanovitelja prvega slovenskega društva z ime­nom TRIGLAV na Švedskem, August in Janez Budja, na sliki tukaj levo, cerkveni pevski zbor pri Mali Ne­delji, 1964, birmanski dan, zbor vodi August Bud­ja, ter Angela in August Budja v svojem elementu, na orglah v domaci farni cerkvi, pred prihodom na Švedsko. Družina Budjevih, 1956/1974 Zaceti moram celih 50 let nazaj: V 60. letih prejšnjega stoletja se je vsa družina Budjevih postopoma preselila na Švedsko. Najprej Augustina, za njo brat Janez z ženo, nato starša August in Angela, pozneje še sestra Gabrijela z možem in nazadnje najmlajša, Olga. Pred tem so bili clani družine pod vodstvom oceta Augusta Budje ustvarjalni na podrocju kul­ture v domacem kraju. Predvsem jih je družilo petje in glasba, oce je bil organist v domaci fari pri Mali Nedelji. To mišljenje in kulturo smo Bud­jevi ob prihodu na Švedsko pri­nesli s seboj in jo v Landskroni še naprej plemenitili. Na ta nacin smo si lajšali bivanje na tujem. Jezika smo se sprva ucili skozi be­sedila švedskih pesmi, ki smo jih radi prirejali za svoj pevski zbor. Prevajali smo besedila v oba jezi­ka in uživali v glasbi. V Landskroni so obcasno gostovali razni slo­venski izseljenski duhovniki in Budjevi smo bili vedno pripravljeni sodelovati v cerkvi pri sloven­skem bogoslužju. Enako je bilo s pripravljenostjo pomoci tudi drugim društvom, Švedom in na proslavah naših državnih praznikov. Nekoc je bil pri nas na obisku g. Kunstelj, duhovnik iz Anglije. Slišal in obcudoval je petje v cerkvi in svetoval ocetu in bratu Janezu, da naj ustanovimo slo­vensko društvo v Landskroni, da bomo mogli razvijati pevske sposobnosti in razveseljevati tudi druge. Receno, storjeno! Moj brat Janez, ki je imel nekaj znanja o administraciji, je brž re­gistriral slovensko društvo po imenu TRIGLAV, Triglav, kot simbol slovenstva. To je najprej sto­ril pri Slovenski matici v Ljubljani in nato tudi pri Kulturni organizaciji mesta Landskrona. Povedal je, da se bo društvo ukvarjalo predvsem s petjem, kulturo in literaturo in da bo politicno ne­opredeljeno. Nato smo povabili zraven še druge ro­jake, ki jih je takrat bilo že kar nekaj v Landskroni, in sestavili smo pevski zbor Triglav pod vodstvom Au­gusta Budje. Nihce nas, vsaj sprva, pri tem ni oviral. Kmalu smo zaceli s pevskimi vajami, ker pa denarja za najem prostora za vaje ni bilo, smo se na vajah zbirali pri starših Augustu in Angeli Budja. August je od župnika, Jana Imaka, v Landskroni dobil v dar star harmonij, ki ni bil vec v rabi, nam pa je po­tem služil vse do nakupa starega piana, ki je zamenjal harmonij. Že na zacetku 70-ih let smo prirejali koncerte, del­no v Landskroni in delno v Malmöju. Sprva smo imeli mešani pevski zbor, pozneje pa še trio Sestre Budja in kvartet Triglav. Kmalu za­tem tudi ansambel Lastovke s pevkama Olgo in Gustiko. Leta 1974 pa so naši otroci že toliko zrasli, da smo z njimi lahko ustanovili otroški pevski zbor Valo­vi, sprva pod vodstvom Augusta Budje in pozneje pod vodstvom ene od sester, Olge ali Augustine Budja. V zadnjih desetletjih so otroci in že tudi ne­kateri vnuki postali sestavni del pevskega zbora ORFEUM. (Fotografije na tej strani: Ansambel Lastovke in otroški zborcek Valovi) Kratka doba društva SLOVENIJA(1973-1977) Nastanek in trajanje društva LIPA (1977) Potem, ko se je Janez Budja in nekateri iz društva Slovenija vrnil v Slovenijo, nismo imeli vec trdnega vodstva, še vedno pa so se našli posamezniki, ki so se trudili zrušiti steblo društva TRIGLAV, ustanovljenega 1. decembra 1968. Enako se je godilo odpadnemu dru­štvu Slovenija, nekaj zagnancev je iz tega ali onega vzroka popustilo vajeti in tako smo ugotovili, da slovensko društvo lahko preživi le z združitvijo obeh, Triglava in Slovenija. Na enem od sestankov sta se vodstvi obeh dogovorili za združitev v društvo s tretjim (torej povsem drugacnim) imenom LIPA, naziva se je domislila Gabrijela Karlin. Prvi predsednik je bil naš Zvonko, ki dotlej ni pripadal ne enemu ne drugemu, saj se je šele tega leta 1977 priselil v Landskrono, in tako smo lahko pod njegovo taktirko delali naprej, saj sta bili naši glavni dejavnosti glasba in petje. Že leta 1979 in pozneje 1980 smo v okviru društvenih dejavnosti posneli dve singel vinilni plošci z lastnimi skladbami, poleg posnetka z otroki, ki so posneli pesem »Krasno je sonce na nebu«. ROJSTVO DRUŠTVA ORFEUM Nekakšno ohlapno sožitje je trajalo do leta 1998, ko smo sestre Budja posnele svojo prvo zgošcenko z naslovom SPOZNANJE. Takrat so se prebudile ostudne sile nevošcljivosti pri nekaterih clanih bivšega društva Slovenija, in clani družine Budja, ki so edini izvirali iz prvotnega društva TRIGLAV, so uvideli, da z neprestanim metanjem polen pod noge s strani druge opcije ne bo mogoce še naprej delati. Odlocili smo se in februarja 1999 zapus­tili obcni zbor Lipa. Lipa je potem nekaj casa še životarila, dokler ni skrivnostno prenehala delovati. Na pobudo naše mame smo us­tanovili svoje, družinsko pevsko društvo, ORFEUM, ime je našla Olga. Od takrat smo imeli mir, razen nekaj podtikanj, ceš da smo tisti bolj cerkveni zapustili društvo Lipa, (C. Stopar, obja­va v Moja Slovenija). V okviru društva Orfeum smo posneli še vrsto zgošcenk in izdali vec kot 10 mojih knjig, kar bi bilo skupaj s clani Lipe nemogoce. Nekate­ri so prežali na nas in na naše ustvarjanje kot kragulji na nic hudega slutece pišcancke. Tu je zgodba slovenskega društva v Landskroni podana povsem ODKRITO, brez ovinkarjenja, seveda pa ni vse belo ali crno, vmes je bilo še mnogo detajlov in zapletov, ki bi zaslužili lastno zgodbo! Vendar smo priplu­li celih 50 let od nastanka, zdaj pa so naše moci zacele vidno pešati. Le nekaj nas je še, ki lahko povemo, kako je bilo. V kratkem bomo slavili 50-letnico društva (Triglav 1968- /Slovenija, 1973-77/, Lipa 1977- 1999- Orfeum 1999--). Naši zacetki datirajo od leta 1968 do današnjih dni, ko pišemo leto 2018. Letos je torej minilo 50 let od takrat. Veliko lepega smo doživeli v teh petih desetle­tjih, pa tudi številna razocaranja in slabe stvari, predvsem zaradi naše raznolikosti. Prav­zaprav je skoraj podobno kot tisto, kar se godi rojakom v dandanašnji Sloveniji. Slovenci v Landskroni smo kot miniatura Slovenije. Upam, da sem dovolj dobro pojasnila nekoliko zapleteno zgodbo našega društva v Landskroni (avtorica: Gustika) Spominjamo se številnih že pokojnih rojakov in tudi še živecih, bolnih, v mislih imam Šte­fanijo Berg, ki je že nekaj casa v domu za ostarele, ceprav ne zaradi starosti, temvec zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki jo pesti že nekaj let. Štefka je bila vsa svoja zdrava leta aktivna društvena delavka in zavedna Slovenka. Med drugim je vodila blagajno SZ med leti 1991—2013, ko je funkcijo prostovoljno oddala nasledniku. Najbrž je cutila prihajajoco bolezen, ki je postopoma ohromila njene umske sposobnosti. S Štefko sva davnega leta 1964 z istim vlakom, torej istega dne in leta prišli na Švedsko. Naselili sva se v Landskroni, kjer živiva še danes. Zahvaljujoc skrbnima soprogoma in družinam sta najini življenji navkljub invalidno­stim vzdržni in po svoje celo lepi. Hvala. Kot je znano, sem se bila sama zaradi možganske kapi leta 2014 in poznejšega nesrecnega padca 2015, ki je povzrocil hude zlome in me za vedno zaznamoval z invalidnostjo, primo­rana odpovedati društvenim aktivnostim. Prenehala sem z urejanjem Slovenskega glasila, s petjem in nastopi, predsedniško vlogo pri društvu še imam, predvsem administrativni del, ker ni drugih kandidatov, ki bi to prevzeli, a morda se v prihodnosti kdo najde. Na sre­co imamo na Švedskem tudi že drugo generacijo Slovencev, ki je pripravljena prevzeti del­ne odgovornosti pri društvih. Tudi naše društvo je dobilo izdatno pomoc v rojakinji Danni Stražar, odgovorni za kulturno dejavnost pri nas, ceprav je geografsko dokaj oddaljena od Landskrone. Sodelovanje usklajujemo preko elektronske pošte in spleta in to za zdaj kar dobro deluje. Pomagala in delno je prevzela organizacijo Slovenskega srecanja in proslave 50-letnice slovenskega društva v Landskroni, ki bo dne 6. oktobra 2018. Danni nas sicer zastopa na raznih prireditvah s kitaro in svojim lepim petjem ter ohranja slovensko kulturo rodovom na Švedskem. Pri organizaciji Slovenskega srecanja in 50. obletnice društva mi pomagata tudi sestri, otroci in mož Zvonko. Tako upam, da nam bo uspelo! Bralce Glasila lepo pozdravljamo in želimo. Nasvidenje v Landskroni 6. oktobra, najprej v katoliški cerkvi ob 12.30 uri, pozneje pa na kulturni prireditvi v Församlingshem, Häljarp, kjer se bomo zaceli zbirati ob 14.30 in ob 15.00 zaceli s kulturnim programom. Mnogi se še gotovo spominjate lokala, kjer smo slavili 40. obletnico društva, kar je bilo v maju 2008. Tudi tokrat bomo tam. Prisrcno vabljeni! P.s. vabilo, ki je bilo razposlano društvom in vsem drugim, prilagamo tudi na posebni strani. Gusti Budja Bencek SLOVENSKO DRUŠTVO ORFEUM VLJUDNO VABI NA SVOJO 50-LETNICO DELOVANJA SLAVNOSTNO PRAZNOVANJE BOMO PRIPRAVILI 6. OKTOBRA 2018 PROGRAM PRAZNICNEGA DNEVA: 12.30 slovenska maša v katoliški cerkvi v Landskroni (s slovenskim duhovnikom g. Zvonetom Podvinskim) Od 14.45 zbiranje v dvorani Församlingshem Häljarp Ob 15.30 zacetek kulturnega in zabavnega programa OSREDNJI GOSTJE: KVARTET KRT IN DEL ANSAMBLA KRT (Primož S., Dominik K., Primož K., Jernej L., Janez K. in Rok S. iz Slovenije) Drugi glasbeni gostje: Duo Spice in nastopajoci iz razlicnih slovenskih društev po Švedski Pripravili bomo bogat kulturni program, v katerem se bomo spomnili castitljivo dolge pre­hojene poti in izpostavili tiste najbolj pomembne trenutke, ki so ostali za vedno zapisani v naših srcih. Poleg tega se bomo združili v številcen slovenski zbor in s pesmijo na glas izra­zili pripadnost svojim koreninam. K temu nas bodo še posebej nagovorili gostje iz Sloveni­je, Kvartet KRT. Da bomo lahko zaplesali, pa bo z nami tudi del Ansambla Krt, ki se po 23. letih poskuša tudi sam spomniti na tiste lepe case, ko so zabavali številne svoje privržence in ljubitelje slovenske narodno-zabavne glasbe. Seveda pa bomo poskrbeli tudi za naše lacne želodce in jim namenili dobro hrano in rujno kapljico. Hvaležni bomo, ce nam boste svojo prisotnost potrdili najpozneje do 1. oktobra, da nam slucajno ne zmanjka hrane in pijace. Poskrbeli bomo tudi za vegetarijanski obrok, zato nam ob prijavi sporocite še vaše želje, ki jih bomo seveda poskušali uresniciti na naj­boljši možen nacin. Obljubljamo vam nepozabno srecanje, polno slovenske (in tudi švedske) glasbe, veselih ljudi in tkanja novih vezi. Svoje prijave nam pošljite na: musiktjej@gmail.com (kulturna referentka) PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malmö – poletje 2018 Društvo deluje tocno po nacrtu, sprejetem na zadnjem Obcnemu zboru 27. januarja 2018. Oba velika praznika, pust in Dan žena, so združili v enega, ki so ga proslavili v soboto, 3. marca v najetem lokalu. Za zabavo in dobro voljo je - kot že nekajkrat doslej - poskrbel Planikin že skorajda hišni ansambel JAT, vecerjo pa so pripravili marljivi clani, najvec zagotovo clanice društva. Da je bil obisk manjši, kot so ga pricakovali, so v veliki meri povzrocile neugodne vremenske razmere. Prav tisti teden je bil mraz in snežni metež, bile pa so tudi težave s parkiranjem. Veliko bolje pa je uspelo binkoštno romanje in izlet v Vadsteno, 19. maja. Porocilo, ki ga imam na voljo pravi, da je bilo v avtobusu 27 ljudi, kar je precej vec od povprecja zadnjih let, ko nas je bilo okrog 15. Nekaj je letos prispeval tudi lep soncen dan in seveda birma, ko so poleg staršev tudi botre in botri. Kje pa so slike? Tokrat ni nobene, ker je na prireditvah manjkal priložnostni fotoreporter Jože Myndel. Nekaj fotografij bo prav gotovo objavil naš dušni pastir Zvone Podvinski. Prvo polletje je društvo zakljucilo s piknikom 9. junija. Zbralo se nas je kakšnih 50, vse je teklo kot po maslu, upravni odbor (s pomocniki) se je tudi tokrat izkazal. Organizacija je bila res na visoki ravni. Pekli so kar na dveh žarih, mojstri pa so bili: Rudolf Belec, Vilibald Šoba in Karl Šnurer. Za tocilno mizo se vrteli Diana Krumpacnik, Suzana Sec, Natali Krumpacnik in Don Sevcuk. Sicer pa si oglejte fotografije, ki jih je posnel Jože Myndel. Svoje je seveda prispeval tudi lep soncen dan. Dne 13. julija nas je dosegla žalostna novica, da je v starosti 76 let po mucni bolezni pre­minil Jožef Kenic, dolgoletni blagajnik in funkcionar Skd Planika. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Pogreb je bil v njegovem rojstnem kraju blizu Postojne v Sloveniji. 3. junija so bile v Sloveniji parlamentarne volitve. Najvec glasov, 25 %, je dobila stranka SDS, ki jo vodi J. Janša, ki je dobil tudi mandat za sestavo nove vlade. Ostale glasove si je razdelilo kar osem strank, ki se jim je uspelo prebiti v Državni zbor. Volitev se je udeležila le dobra polovica (52 %) volilnih upravicencev. Sedaj potekajo pogajanja za sestavo vla­dne koalicije, ki pa niso pretirano uspešna. Ce se ne bodo mogli dogovoriti, bo prišlo do novih volitev, katere po mnenju strokovnjakov ne bodo pripeljale do kakšnih sprememb. Problem je seveda nizka volilna udeležba in ocitno pomanjkanje zanimanja akterjev, da se vse to izboljša. Avtor: JoF SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM Piknik v Barnakällan V soboto, 26. avgusta, smo, tako kot vedno na zadnjo soboto v avgustu, imeli piknik. Vreme je bilo kar dobro in ni bilo ne prevroce in ne premrzlo. Clani so prišli od vsepovsod, tako da se nas je nabralo kar nekaj. Dobrote z žara so bile kmalu pripravljene za slastno kosilo. Clani upravnega odbora so po navadi pridni in se hitro zasucejo okrog žara. Med nami sta bila tudi naš predragi harmonikar Viktor Semprimožnik in Janez Zbasnik s kitaro, ki sta nas zabavala s slovenskimi melodijami. Po kosilu smo tudi zapeli in petju kar ni hotelo biti konec. Letos ni nihce balinal, saj je zacelo deževati. Da ni bilo dolgcas, smo pripravili tudi nagradni kviz. Udeleženci so morali na sprehod okoli vrta ter si opisati odgovore na vprašanja, ki so se vecinoma nanašala na Slovenijo. Tisti, ki so pravilno odgovorili na vecino vprašanj, so dobili primerne nagrade. Zatem smo spet prepevali in se veselili ter tudi zaplesali. Proti veceru so se starejši in malo manj zdravi pocasi utrujeno odpravili proti domu. Neka­teri so imeli pred seboj še dober kos poti. Clani našega društva, ki so praznovali okrog obletnico: Miran Rampre 50 let Janez Rampre 70 let Franc Pozek 80 let Zorica Zagoranski 70 let Vsem skupaj vošcimo še na mnoga leta ter veliko zdravja in srece. SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM PIKNIK 9. junija smo se clani Slovenskega društva v Stockholmu zbrali na pikniku v Drottninghol­mu. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da se nas je vecina lotila raznih iger, od bad­mintona, balinanja do kubba. Otroci so napihovali milne mehurcke ali pa balone, ki so si jih potem podajali. Zaradi vectedenskega suhega in toplega vremena je veljala prepoved uporabe ognja na prostem. To je bil tudi razlog, da odbor društva žal ni mogel ponuditi tradicionalnih pecenih hrenovk. Ob kramljanju smo izpraznili bogato založene košarice s hrano in se posladkali z dobrotami naših zvestih clanic. Pogovorili smo se tudi o morebi­tnih prihodnjih aktivnostih društva. Po nekajurnem druženju smo si zaželeli lepo poletje ter se razšli. KONCERT IPAVSKA Naše clane bi radi obvestili, da v Stockholm prihaja komorni pevski zbor Ipavska. Štiri­desetclanski zbor, ustanovljen natancno pred 20 leti, tvorijo pevci iz Vipavske doline. Je dobro poznan po Evropi, saj se udeležuje mednarodnih tekmovanj. Ipavska bo nastopila 27. oktobra v cerkvi Sv. Jakoba v Stockholmu (dokoncno vabilo sledi). Slovensko društvo v Stockholmu bo tudi gostilo Ipavsko, kje in kdaj pa boste obvešceni preko e-maila. Mirjana Grujic SKM Od poletja do jeseni 2018 Letošnji dopust je bil kratek, a toliko bolj aktiven. Dogodek za dogodkom si je sledil. Prvo prijetno presenecenje je bila poroka v soboto 14. julija v Brežicah. Urška Racman in Rok Ferencak sta si v Rokovi cerkvi v Brežicah obljubila življenjsko zvestobo. Potem smo se rojaki s Švedske, skupaj s Švedi in rojaki iz Slovenije v petek 20. julija pozno popoldan zbrali pri bratu Zdenkotu in svakinji Eriki, kjer smo se pripravljali za 25. švedsko slovenski pohod, ki je bil v soboto 21. julija na Boc, v nedeljo 22. julija pa na Donacko goro. Hvala najmlajšemu bratru ter svakinji za gostoljubje, kakor tudi Milanu in Irmi Cizl za stre­ho nad glavo našim pohodnikom. Zacetek prvega dne je bil v Kostrivnici, kjer smo imeli sv. mašo in kjer smo se pri g. župniku Viktorju Vrataricu malo ustavili, saj je bil nekaj let kaplan v župniji Pišece. Od tam je poho­dnike vodila pot na Boc, od koder so z vrha obcudovali velik del Slovenije, kakor podob­no tudi naslednji dan na vrhu Donacke gore. V koci na Bocu so bili deležni gostoljubja in planinskega razpoloženja. Popoldan so se vrnili v Blatno, kjer so se spet zbrali pri bratu in svakinji. Ta prvi dan pa je bil za švedskega vagabunda nekaj posebnega. Letos je moral namesto na pohod tudi v planine in to na Roglo, na vrh Pohorja, kjer je bila v cerkvi Kristusove spre­menitve na gori poroka rojakinje iz Göteborga, ki ima korenine v Slovenski Bistrici, namrec Katarine Tomazin in njenega izvoljenca Tobiasa Hofvinga iz Göteborga. V tej prelepi cerkvi in v prekrasnem naravnem okolju sta si pred Bogom in pred svati, kakor tudi pred pricama in zastopnikom Cerkve izrekla svoj življenjski da, da bosta drug drugega ljubila vse življenje in da si bosta zvesta v sreci in nesreci, v bolezni in zdravju. Sam obred je bil v slovenskem in švedskem jeziku, saj je bilo približno 40 gostov slovensko in 40 gostov švedsko govorecih. Naslednji, drugi dan pohoda smo zaceli s sv. mašo pri Sv. Donatu na Donacki gori. Poho­dniki so po njej nadaljevali pot proti vrhu, švedski vagabund pa v Kostrivnico, kjer je bila zlata maša domacina Stankota. Pisec tega teksta je bil kot edini predstavnik izseljenskih duhovnikov v Evropi, saj je Stanko Gajšek veliko desetletij daroval za slovenske izseljence v Nemciji, posebej v Ingolstadtu. V Cerkljah na Gorenjskem sta se sred poletja, to je 23. junija 2018 porocila tudi naš rojak iz Varberga, Jaka Papler ter njegova izvoljenka Hanna Bunis. Kaplan Gašper Mauko je v angleškem in slovenskem jeziku vodil porocno bogoslužje, kjer so vmes brali besedila tudi v švedskem jeziku. Tako je to, kadar govori jezik ljubezni, potem ni nobenih ovir za medse­bojno razumevanje in spoštovanje. In tako naj ostane vse življenje tudi pri njiju. Naj bosta zakonca Jaka in Hanna Papler Bunis deležna od zgoraj vse pomoci in vseh blagoslovov in naj postaneta rodovitna v zakonskem in družinskem življenju! Na Švedskem sta se Ines Baškovic in Vid Klobcar v poletnih mesecih pripravila na cerkveno poroko, ki je bila na praznik Marijinega rojstva v soboto 8. septembra na Kapitlju v Novem mestu, ko sta stopila pred oltar v stolnici v dolenjski metropoli, kjer je njuno življenjsko odlocitev z blagoslovom potrdil tamkajšnji generalni vikar msgr. Božidar Metelko * * * V zadnje slovo Janezu Stražarju, Škocjan, župnija Dob pri Domžalah V sredo, 1. avgusta, se je velika množica ljudi zbrala na dvorišcu doma rojaka Janeza Stra­žarja, ki je na Švedsko prišel sredi 1960-ih skupaj z bratom Jožetom, in si pozneje na Šved­skem ustvaril družino, ki je tudi precej let živela v Södertälju pri Stockholmu. Žena Marinka se je s tremi otroki, ki so bili rojeni na Švedskem, najmlajša hcer pa pozneje v Sloveniji, potem vrnila v Slovenijo, Janez pa je iz ekonomskih razlogov ostal na Švedskem in tako po­magal preživljati družino. Na domaciji Stražarjevih so otroci odrasli in si ustvarili družine. Janez se je vsa leta, kar je pisec teh vrstic na Švedskem, redno udeleževal vseslovenskih romanj in srecanj Slovencev za binkošti v Vadsteni, kakor tudi je veckrat na leto prišel v Stockholm in takrat je obvezno bil navzoc pri slovenski sv. maši v kripti stolne cerkve. Janez je tako tudi nacrtoval svoj obisk glavnega mesta, da je bil lahko pri sv. maši skupaj z rojaki v glavnem mestu. Kakšno pricevanje! Bila pa sta z ženo Marinko in vcasih tudi s hcerko Danni na romanju, oziroma pri zakljucni sv. maši švedsko slovenskih pohodov v planine, kadar je ta bila na Brezjah. Pogrebne sv, maše se je udeležil tudi nekdanji slovenski dušni pastir na Švedskem g. Jože Drolc, ki se je iz srca zahvalil za Janezovo pricevanje in njegovo pokoncnost. Hcerka Danni je na dvorišcu doma svojemu ocetu spregovorila poslovilne besede, kvartet Krt pa je zapel pesmi in potem je dolga procesija nadaljevala v cerkev v Škocjanu, kjer je bila sv. maša zadušnica in po njej pogreb pokojnega Janeza Stražarja. * * * Vsemu intenzivnemu dogajanju v juliju in na zacetku avgusta so sledili dnevi »kaplanova­nja« na soncni Prihovi, kjer je bilo živo in duhovno bogato, posebej na predvecer velike maše, ko so bile v cerkvi slovesno pete vecernice in potem je sledila procesija z luckami. Na Rokovo je bilo slovo od Prihove. Popoldan je sledila zahvalna sv. maša za zlatoporocen­ca Jožico in Francija Dolinar v Gaberjah. Da ne bo kdo rekel, da to ni nikakršen dopust, potem moram pisec teh vrstic povedati, da smo skupaj z najmlajšim bratom Zdenkom in svakinjo Eriko, z Milanom in Irmo ter z Mojco in Matjažem uspeli za tri dni romati v Medugorje ter se za tri dni ustaviti na morju. Vsaj malo pocitka je vendar bilo in ko so skrbi bile v rokah drugih, to pa je tudi nekaj. Predvsem pa so moja hrana vsa srecanja, kjer se medsebojno bogatimo in kjer si zaželimo, da bi nas vse spremljal Božji blagoslov ter varstvo in priprošnja Matere Božje. Zadnje srecanje doma je bilo družinsko romanje na Svete gore, v soboto pred tretjo nede­ljo v avgustu in potem še tretjo nedeljo v domaci župniji v Pišecah. Hvala vsem za toliko pozornost, za vso dobroto in ljubezen, kar sem doživel v casu bivanja med vami, dragi moji domaci, dragi sosedje in prijatelji. Bog tudi vas blagoslovi in uspešno v drugi del leta ter naj vas vse varuje nebeška Mati Marija! vaš hvaležni Zvone Podvinski KULTURA - KULTUR Miki Muster 1925 – 2018 Morda najbolj znani in legendarni slovenski animator, ilustrator in stripar, je letos umrl v 93. letu starosti. Muster je avtor Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, med­vedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in sli­kanic. Ustvaril je tudi nagajive zajcke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Cunga Lunga, Jelovico in druge zgodbice. Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Na Likovni akademiji v Ljubljani je dokoncal študij ki­parstva. Od 1. januarja 1974 je ustvarjal kot svobod­ni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemciji. Štejemo ga med zacetnika sloven­skega stripa in enega najuspešnejših ustvarjalcev na podrocju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Umrl je 7. maja 2018 v Ljubljani, star 92 let. Za svoje delo je prejel vec nagrad. Leta 2014 mu je predsednik države podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na podrocju slovenskega animiranega filma in stripa. Leta 2015 je Prešernov sklad podelil Miki Mustru Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brane Kalcevic NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA Zakaj? Petelincek in ovcka gresta lešnike brat.* Petelincek skoci na lesko, ovcka caka spodaj. Pe­telincek obira lešnike, ovcka mu rece: »Petelincek, vrzi še meni kobulico lešnikov!« Petelincek odtrga kobulico in jo vrže — joj — ovcki naravnost v oko. »Joj, petelincek, v oko si me!« potoži ovcka. — Petelincek, zakaj si jarcko* v oko? »Leskov grm mi je hlace raztrgal.« — Grm ti leskov, zakaj si petelincku hlace raztrgal? »Koza me je vsega objedla.« — Koza ti požrešna, zakaj si ves grm objedla? »Pastir meje premalo napasel.« — Pastir nesrecni, zakaj si kozo premalo napasel? »Dekla mi hlebcka ni spekla.« — Dekla skopulja, zakaj nisi pastirju hlebcka spekla? »Mlinar mi ni moke namlel.« — Mlinar pocasni, zakaj nisi dekli moke namlel? »Medved mi je vso vodo popil.« — Medved požrešni, zakaj si mlinarju vso vodo popil? »Žejen sem bil.« In ker je bil medved žejen, ni vode, ni moke, sta lacna pastir in kožica, petelincek brez hlac sedi, a ovcki siroti oko se solzi. Vir: http://www.ringaraja.net/portleti/ok/print.asp?ID=897 Mini slovarcek: *lešnike brat: Nabirati lešnike *jarcek: koštruncek, ovcka *kobulica: kobul, socvetje ali soplodje v isti ravnini (kar visi), vir: Etimološki slovar JEZIKOVNI KOTICEK - SPRĹKHÖRNAN Kot prevajalka se vsakodnevno srecujem s slovenskim jezikom in ga preprosto obožujem, obenem pa želim zavest o njem širiti tudi med druge. Toda ob vracanju v Slovenijo se vca­sih zgrozim, tudi ob objavah na razlicnih družabnih medijih (Facebooku in podobno), saj je slovenšcina vcasih tako revna, da se res zamislim. V zadnjih letih me moti predvsem stvar, ki se je zelo razširila pri pisanju v slovenšcini (ne, ne govorim o prevajalcih in lektorjih, temvec o vsakdanji rabi jezika). V resnici niti ne poznam razloga, zakaj se je ta pojav tako razpasel, a predvidevam, da so ljudje negotovi glede sklanjanja tujih imen in zato preprosto pišejo tako, kot bom predsta­vila spodaj. Morda pa komu ta jezikovni nasvet pride prav. O cem govorim? Ko recimo beseda nanese na tuja imena (krajev ali ljudi), je zadnje case zelo moden vezaj. Poglejmo primer: Prejšnji mesec sem bila v New York-u. Vceraj sem prišel iz Malmö-ja. Svojega prijatelja Ronny-ja Bradbury-ja nisem videl že pet let. Vsi trije zgornji primeri so preprosto napacno zapisani. V slovenšcini NE uporabljamo ve­zajev za tuja imena, temvec jih preprosto sklanjamo. Izjeme so kratice (recimo NLB, SKB, SEB, EU itd.) In kako jih torej zapišemo pravilno? Cisto preprosto, tako, kot pišemo slovenska imena. Pravilno je torej: Prejšnji mesec sem bila v New Yorku. Vceraj sem prišel iz Malmöja. Svojega prijatelja Ronnyja Bradburyja nisem videl že pet let. O jezikovni zagati sem pomodrovala urednica Slovenskega glasila, Danni. RECEPTI - RECEPT Gobova juha s smetano Sestavine: 500 g gob (jurcki, lahko pa tudi malo lisick) 3 ali 4 krompirji 2 korencka košcek stebelne zelene 1 cebula 2 stroka cesna olivno olje 1 dl belega vina peteršilj (svež) sol poper smetana Postopek: Na olivnem olju prepražimo cebulo. Dodamo narezane gobe, korenje in ste­belno zeleno ter cesen. Pražimo, da tekocina izpari. Prilijemo vino, solimo, popramo in kratko dušimo. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, za­lijemo z litrom vode in kuhamo dvajset minut (oz. dokler se ne skuha krom­pir). Za konec potresemo z nasekljanim peteršiljem in vmešamo smetano. Slika: http://citymagazine.si/clanek/recept-kremna-gobova-juha/ Ocvrte gobe s sezamom Sestavine: 300 g svežih gob mehkejših in bolj socnih vrst, kot so mas­lenka, macesnov goban, kravnjaca ali slinavka 1 žlicka vegete ali zacinke 2 jajci 1/4 skodele škrobne moke 1 skodela sezamovih semen olje za cvrenje Postopek: Gobam odstranimo klobuke, jih operemo in posušimo na prticu. Potresemo jih z vegeto ali zacinko. Jajci stolcemo, dodamo škrobno moko in dobro zmešamo. Vza­memo gobji klobuk, ga pomocimo v jajce in povaljamo po sezamovih semenih. Klo­buke ocvremo v vrocem olju in postrežemo s solato. Lahko uživamo tudi hladne. Rižota z lisickami 280 g okroglozrnatega riža 350 g lisick 1 cebula 2 stroka cesna 60 ml olivnega olja 30 ml sladke smetane 1 l goveje jušne osnove 0,5 dl suhega belega vina 1 žlicka soli 0,25 žlicke mletega popra 1 šopek peteršilja Postopek: Lisicke ocistimo in na hitro splaknemo v cedilu pod tekoco vodo. Odcedimo. Manjše pus­timo cele, vecje pa po dolgem razpolovimo. Cebulo olupimo in jo na drobno nasekljamo. Cesen olupimo in ga prav tako na drobno sesekljamo. Peteršilj operemo, otresemo in na drobno narežemo. Jušno osnovo v kozici pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. V širši posodi segrejemo tri žlice olja. Nanj stresemo riž, ki ga med mešanjem pražimo od dve do tri minute, da postekleni. Zalijemo ga z vroco jušno osnovo in med obcas­nim mešanjem kuhamo 15 minut, da dobimo dokaj redek, ne prevec razkuhan riž. V ponvi segrejemo preostalo olje, nanj stresemo sesekljano cebulo in cesen ter pol sesekljanega peteršilja. Med mešanjem pražimo, da cebula postekleni, potem pa dodamo ocišcene lisicke. Mešamo in pražimo pet minut, da se lisicke zmehcajo, te­kocina pa izhlapi. Zalijemo z belim vinom in zacinimo s soljo ter sveže mletim belim poprom. Med mešanjem jih na hitro pražimo še toliko casa, da vino popolnoma izhlapi. Riž odstavimo. Nanj stresemo prepražene lisicke in preostali sese­kljan peteršilj. Dodamo sladko smetano, na hitro premešamo in po pot­rebi zacinimo s soljo ali mletim poprom. Pripravljeno rižoto pustimo ne­kaj minut, da se nekoliko ohladi in riž vpije aromo lisick ter vina. Rižoto z lisickami razdelimo na segrete krožnike. Lahko jo pokapljamo z ek­stra deviškim olivnim oljem ali potresemo z naribanim parmezanom. Slika: http://2.bp.blogspot.com/-D3CUXpnnDAw/UdvctuVR10I/AAAAAAAA­Cw0/Z7-_RDz9hjU/s1600/Ri%C5%BEota+z+lisi%C4%8Dkami.jpg Vir: www.kulinarika.net / www.okusno.je SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIV * En kanin kommer in i en tobaksaffär och frĺgar expediten: – Har ni morötter? – Nej, detta är en tobaksaffär, svarar expediten. Nästa dag kommer kaninen tillbaka och frĺgar igen: – Har ni morötter? – Nej, jag sa ju det igĺr, detta är en tobaksaffär! Men kaninen kommer tillbaka nästa dag ocksĺ. – Har ni morötter? Expediten tappar tĺlamodet och utbriser: – Om du frĺgar en gĺng till spikar jag fast dig i golvet! Kaninen blir tyst en stund sedan frĺgar han: – Har du spik? – Nej. – Har ni morötter? Pa še prevod za naše bralce po svetu: Zajec pride v trafiko, kjer prodajajo tobak, in vpraša prodajalca: – Imate korenje? – Ne, to je trafika, odgovori prodajalec. Naslednji dan se zajec vrne in znova vpraša: – Imate korenje? – Ne, saj sem že vceraj rekel, da je to trafika! Toda zajec je naslednji dan spet tam. – Imate korenje? Prodajalec izgubi potrpežljivost in izbruhne: – Ce me boš še enkrat to vprašal, te bom pribil ob tla! Zajec je nekaj casa tiho, nato pa vpraša: – Imate žeblje? – Ne. – Imate korenje? * * * * Sedim, kadim in razmišljam... Ko sem v postelji z ženo, neprestano mislim na ljubico in v mislih ponavljam njeno ime. Da se ne bi zmotil in naglas izgovoril njenega imena, sem kupil macko in ji dal ime po ljubici... Danes je prišla domov žena in prinesla malega psa maltežana. Dala mu je ime »Jože«. Sedim, kadim in razmišljam ... *https://skyltar.se/produkter/roliga-skyltar/ * Otroci morajo v šoli napisati prosti spis y naslovom »Jaz sem direktor«. Vsi pišejo, le Ja­nezek gleda okrog sebe. Uciteljica ga vpraša: »Janezek, kaj pa je narobe, zakaj ne pišeš?« Janezek ji odgovori: »Cakam na tajnico.« * Župnik Tone sreca sobrata Janeza in ga ostro prime: ”Sem slisal, da si na zadnji dekanijski konferenci zbijal slabe sale na moj racun.” Janez: ”Ves kaj, ne bo drzalo. Vsi so se do srca nasmejali in mi govorili, da so dobre!” (Vir: Naša luc) * Jag har en vän frĺn Frankrike som alltid gĺr omkring i badskor. Han heter Philipe Philope. * Den norske domaren till de bĺda ĺtalade norrmännen: – Vem körde när bilen kom över pĺ fel sida av vägen? – Ingen av oss. Vi satt i baksätet och sjöng! ŠPORT - SPORT Na kolesarki dirki po Nemciji je veliko zmago v skupnem seštevku slavil naš Matej Mo­horic. Zlahka je premagal vso konkurenco, na koncu pa se je med podeljevanjem nagrad organizatorjem pripetila velika sramota. Pozabili so pripraviti slovensko Zdravljico, seveda Nemci niso pricakovali, da bo na njihovi dirki zmagal Slovenec. Slovenski kolesarski as Matej Mohoric, zmagovalec letošnje Dirke po Nemciji, je v ciljni areni v Stuttgartu na odru za zmagovalce ob drugo- in tretjeuvršcenih Nemcih Nilsu Polittu ter Maximilianu Schachmannu odpel Zdravljico. Organizator dirke namrec ni imel priprav­ljene slovenske himne za zmagovalca. Matej je stvari vzel v svoje roke in na navdušenje zbrane množice poskrbel, da so slišali verze Franceta Prešerna ... Matej Mohoric je bil na Dirki po Nemciji zelo napadalen in izjemen tudi v šprintih, za nag­rado pa je dobil ne le rdeco majico za skupno zmago, ampak je na koncu osvojil še zeleno majico najboljšega po tockah in belo za najboljšega mladega kolesarja. V roke je vzel mikrofon, nato pa vprico tekmovalcev in vseh zbranih navijacev zapel našo Zdravljico. Obiskovalci so bili navdušeni, nad takim dejanjem, pa moramo biti ponosni tudi vsi Slovenci. Mateju lahko le iskreno cestitamo. Z zmago mu je uspel izjemen dosežek, še vecjo vrednost pa ima poteza, s katero je pokazal, kako ponosen in zaveden Slovenec je. Matej Mohoric je bil prikrajšan za trenutek, ob katerem bi obcutil slovenski ponos med podelitvijo na odru. Nemci se niso tako zlahka izvlekli. Prispevek je povzet po spletnih virih. Pripravil Alojz Macuh. Foto: https://viralko.si/wp-content/uploads/2018/08/moho1.jpeg PISMA BRALCEV Svetovni dan cebel Cebelarska zveza Slovenije je ob podpori Republike Slovenije, Organizaciji združenih na­rodov predlagala, da 20. maj postane svetovni dan cebel. Podporo pobudi je izrazil tudi generalni direktor FAO (Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) dr. Josč Graziano da Silva, ki je z namenom krepitve politicne podpore pobudi obiskal Slovenijo. Cebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in cebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. V zadnjem casu pa so vse bolj ogrožene. OZN je predlog sprejel in od letos praznujemo Svetovni dan cebel (World Bee Day). 20. maj je bil izbran zato, ker je to obenem rojstni dan, pravzaprav krstni dan, slavnega cebelarja in entomologa Antona Janše. Rodil se je v Breznici na Gorenjskem leta 1734. Zaslovel je kot prvi ucitelj cebelarstva na dunajskem dvoru, napisal je tudi dve knjigi o cebelarstvu. Janša je v Popolnem nauku o cebelarstvu zapisal: »Cebele (od drugih becele zavoljo becanja ali njihovega šumenja in glasu tako imenovane) so vrsta muh, ustvarjene od Boga zato, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe cloveka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za cloveka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor cebela.« Njegovi knjigi sta še vedno zelo poucni, saj nauke iz njih cebelarji še dandanes upoštevajo. Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi cebelar­ski ucitelji uciti po njegovih knjigah. Brane Kalcevic Slovenci gradijo na Švedskem Poslovni dnevnik Finance v julijski številki poroca, da slovenski Pomgrad gradi stanovanj­ske bloke na Švedskem. Posel je vreden 13,8 milijona evrov, vecina gradbenih elementov bo prišla iz Slovenije. Pomgrad je drugi najvecji slovenski gradbinec. V Nynäshamnu v bližini Stockholma zida 94 najemniških stanovanj, skupna površina je 8.800 kvadratnih metrov. To je njihov prvi projekt na Švedskem. Takšne bloke gradi Pomgrad na Švedskem. Za 8.800 kvadratnih metrov bodo iztržili 13,8 milijona evrov. Poleg gradnje jim je investitor zaupal tudi projektiranje. Bloki bodo dokoncani do marca 2019 Nyneshamnsbostäder že sprejema prošnje za najem v stanovanjski cetrti Telegrafen 12. Boštjan Donša, vodja projekta iz Pomgrada, pojasnjuje, da so posel dobili v letu 2017, gra­diti pa so zaceli v zacetku tega leta. Predvideno je, da bodo gradnjo koncali do marca 2019, vendar je rok precej odvisen od vremenskih razmer, ki so v Skandinaviji za gradnjo lahko precej neugodne. Gradbene elemente bodo pripeljali iz Slovenije Med posebnostmi švedskega trga v Pomgradu navajajo tamkajšnjo zakonodajo, ki se v ne­katerih delih pomembno razlikuje od slovenske, zaradi cesar so potrebovali kar nekaj casa, da so jo spoznali in z njo uskladili projekt. Sodelujejo tudi s švedskimi projektanti, najeli so svetovalce, ki jim pomagajo premagovati pravne in kulturne razlike. Gradbišce je od sedeža Pomgrada oddaljeno dva tisoc kilometrov, kar pomeni velik logi­sticni in organizacijski izziv. Ker so materiali in delovna sila na Švedskem dragi in jih tudi primanjkuje, nacrtujejo, da bodo skoraj vse gradbene elemente kupili v Sloveniji od doma­cih podjetij ter jih na Švedskem zgolj sestavili, je še pojasnil Boštjan Donša. Vir: https://izvozniki.finance.si Brane Kalcevic V SPOMIN - IN MEMORIAN Janez Stražar (*28. 7. 2018) Ko sem pred leti prevzela urednikovanje, si prav zares nisem predstavljala, da bom morda kdaj morala napisati nekrolog nekomu, ki mi je bil tako blizu. Kljub temu, da sem bila prepricana, da bo živel zelo dolgo, saj je bil izredno vitalen in aktiven za svoja leta, nas je žal letos naš ljubi ati Janez,za vedno zapustil. Težko je pisati o tem, saj je vse skupaj še zelo sveže (umrl je konec julija) in priklice solze na oci, a ker je prav ati tisti, zaradi katerega sem verjetno tako zelo predana slovenstvu na Švedskem, saj sta nam z mami Marinko zelo trdno vcepila ljubezen do slovenskega jezika, cutim, da si zasluži moje besede tudi tukaj, v Slovenskem glasilu, ki ga urejam. Ati je tisti, ki mi je pokazal, kako povezovati ljudi, kako vzdrže­vati stike, kako biti odprt do ljudi. Nic koliko jih je poznal in ljudje so si ga zapom­nili po njegovi odprtosti in prijaznosti. Vedno se je rad udeleževal vseh slovenskih prireditev na Švedskem in je bil zvesti clan Slovenskega društva v Stockholmu vse od njegove ustanovitve. Še letos je bil v mislih (in tudi preko telefona) z nami na romanju v Vadsteni, kamor je prihajal vsako leto, ce je le bilo mogoce. Ko smo se poslavljali od njega, sem mu prebrala tisto, kar sem takrat cutila, da ga bo opisalo. Prav zato sem se odlocila, da bom svoj govor objavila kot posebno slovo od njega tudi v tem Glasilu. Za vse tiste, ki ste ga poznali. Obenem pa se iskreno v imenu vseh nas, njegove najbližje družine, zahvaljujem g. Zvonetu Podvinskemu in g. Jožetu Drolcu, zdajšnjemu in nekdanjemu dušnemu pastirju na Švedskem, da sta bila prav onadva tista, ki sta vodila mašo zadušnico od njega. Kot je rekel g. Drolc: prav zaradi atija smo vsi skupaj ena velika družina. Zares smo hvaležni, da sta bila z nami, ko smo se za vedno poslovili od njega. Prebrano ob pogrebni slovesnosti od Janez Stražarja: Pravijo, da naša telesa niso narejena za vecnost, naša dejanja pa so. In prav zato, ker cutim, da so tvoja dejanja v tvojem življenju bila prav tisto, ki so te odlikovala in delala takšnega, kakršen si bil, sem se odlocila, da povem vsaj nekaj o tebi. Vsak od nas, ki se danes poslavljamo od tebe, te zelo verjetno pozna nekoliko drugace, a vseeno je veliko stvari skupnih vsem nam. Vedno si bil priden kot mravlja, delo, delo in delo – vse to sta z mami vcepila s svojimi dejanji tudi nam, otrokom. Ko si koncno lahko vsaj malo bolj izpregel in si domacijo Stražarjevih varno predal Davidu, svojemu tretjemu otroku, ki si je tukaj, od koder te bomo danes pospremili, tudi ustvaril družino, si našel tudi vec casa še za kaj drugega, a si še vedno pomagal, kolikor je bilo mogoce. Ko smo se tudi preostali trije otroci odselili iz Škocjana, si verjetno zacutil, da nam ni hudega in da varno stojimo na svojih nogah. Težko te je opisati na kratko, a ce poskusim, potem lahko recem, da si bil vedno pripravljen pomagati ljudem, tako ali drugace. Bil si pošten in prepricana sem, da bolj poštenega cloveka težko srecaš. Ob tebi ni bilo nikoli dolgcas, saj si imel vedno na zalogi kakšno šalo ali pa se domislil cesa hudomušnega, in to, da si nasmejal ljudi, ti je bilo vedno v zadovoljstvo. In rad si bral. Mami je pred dnevi rekla, da si kljub kopici dela vedno našel cas za branje. Vcasih si bral še namesto nje. Ko sem zaplula v prevajalske vode, si postal moj najzvestejši bralec. Gotovo ti vse knjige, ki sem ti jih podtaknila v branje, niso bile všec, a si jih prebral, ter in me drugic spet vprašal, ali imam že kakšno novo. Imel si preprosto rad ljudi, rad si imel družbo, bil si pozoren do vseh, vedno si ljudi rad povabil k sebi, tukaj v Škocjanu so bila vajina vrata odprta vsem in vedno si si vzel cas za klepet, ko se je kdo oglasil mimo. Rad si tudi hodil po svetu, in Švedska, kamor sta se z bratom Jožetom odpravila še v mladih letih, je vseeno postala in ostala del tebe, kamor si rad zahajal veckrat na leto tudi v zadnjih letih, ce ne dru­gega, da si se srecal s starimi znanci. In ko sem se tja preselila tudi jaz, je bilo še toliko prijetneje, ko si prihajal na obisk, da sva imela takšne in drugacne debate. In seveda si bil eden najzvestejših romarjev Binkoštnega vseslovenskega srecanja v Vadsteni na Švedskem. Zelo si bil ponosen na vse nas, svoje štiri otroke (pa ceprav smo ti v mlajših letih za­gotovo velikokrat povzrocali veliko skrbi). Ponosen si bila na svojo ženo Marinko, ki ti je zvesto stala ob strani vsa leta v dobrem in slabem. Najbolj vesel pa si bil, kadar je v roke prijela harmoniko. Ceprav si sam trdil, da nimaš posluha, si nas zelo rad poslušal, ko smo peli, še raje pa si mami zavrtel na plesišcu. V vseh nas, v Marku, Davidu, Veroniki in v meni, je del tebe, viden ali manj viden, pa tudi v tvojih vnukih se bo pokazal. Hvaležna sem za vse vrednote, ki sta nama jih skupaj z mami vcepila, še bolj pa sem hvaležna, da si nam pokazal, kako po­membno je v družini držati skupaj, tako kot ste to vse življenje poceli s svojimi brati in sestro ter širšim sorodstvom. Že zdaj pogrešamo pogovore s tabo. Vem, da ne bi hotel, da se ob slovesu od tebe žalostimo, temvec bi bil presrecen, ko bi videl, koliko ljudi se je zbralo. In ko nas zdajle gledaš od tam zgoraj, vem, da imaš nasmeh na ustih, ko vidiš in cutiš, koliko si pomenil vsem tem, ki bomo zdaj tvoje telo pospremili k zadnjemu pocitku. Pazi na nas. Radi te imamo! Zapisala: Janezova hci Danni Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Nattljusgĺrden28 B, 261 72 Häljarp gustibudja@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien