[DVIGA. 4 LETO V. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA. LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA APRIL 1976 Pred nevihto Katastrofalni rezultati prvega tromesečja — primanjkuje blizu milijardo in pol dinarjev — odgovornost vseh za izpolnitev planov — strah pred prihodnostjo. Naslov nima nobene zveze z vremenom, ampak naj bi simbolično prikazal položaj v Jelovici po treh mesecih in pol poslovanja v letošnjem letu. Ta je vse prej kot zadovoljiv. Ob okrog 90 odstotnem doseganju plana v proizvodnij je namreč temeljna organizacija Trgovina uspela svoj plan uresničiti le z 57 odstotki, medtem ko je TOZD Montažni objekti prodajo uresničil z 73,4 odstotka. Posledica tega je velika rast zalog, ki jih je sredi aprila v Jelovici za več kot dve milijardi in pol starih dinarjev. Res je temu vzrok precej dolga zima, težave je povzročil nov način plačevanja, ko se mora vsak račun plačati v 15 dneh ali pa z menico zagotovili, da se bo plačalo v 90 dneh. Tudi vprašanje potrošniških posojil, ki jih banke za stavbno pohištvo ne dajejo, je povzročilo, da je precej manjše število kupcev. Vendar je potrebno dodati, da tudi trgovina ni naredila vseh korakov, ki bi pripeljali k večji prodaji. Seveda je zaradi vsega tega v Jelovici izredno težko finančno stanje. Zakona o novem načinu plačevanja sta namreč pogojevala medsebojno poravnavo zaostalih dolgov med pdojetji. Ne bi navajali vseh številk, zato morda le dve. Jelovici so ostali dolžni kupci za 3 milijone in pol dinarjev (350 starih milijonov), med njimi pa sta dva velika dolžnika in sicer zagrebška temeljna organizacija Inexa in pa Atomska elektrarna Krško. Od prvega, ki dolguje 136 starih milijonov, se tudi prek tožbe verjetno ne bo dosti dobilo, medtem ko je od Krškega pričakovati, da se bo dolg le poravnal, saj je pri njih prišlo le do zastojev v plačilu. Ostali dolžniki pa dolgujejo manjše zneske, vendar bo verjetno potrebno večino njih terjati prek sodišča. Precej problematičen pa je tudi naslednij podatek. Jelovica dolguje za skoraj 500 starih milijonov več kot ima dolžnikov. To pa kaj lahko povzroči vrsto nevščečnosti, saj namreč te obveznosti potekajo po novem zakonu iz istega dela dohodka, v katerem je tudi denar za osebne dohodke. To pa lahko povzroči, da bi lahko 15. maja ostali delavci Jelovice brez plače. Ne bi pisali o vseh ostalih številkah, ki pogojujejo poslovanje v naslednjem mesecu, zato le še ena. Jelovica mora v tem mesecu (poleg denarja iz nromalne prodaje seveda) na vsak način dobiti še 400 milijonov dinarjev. To pa seveda ne bo lahko naloga. Reši pa se je lahko le na dva načina. Izterjati je potrebno čimveč dolgov in pa čimbolj povečati obseg prodaje. Prav zadnje zahteva največ naporov. Po sestanku kolegija je sprejet sklep, da bo morala trgovina (TOZD — 3) do septembra prodajati toliko kot je sprejeto v letnem načrtu poleg tega pa vsak mesec še za skoraj pol milijarde dinarjev več. Tudi v temeljni organizaciji montažni objekti bodo morali prodajo v naslednjih treh mesecih povečati nad planom za toliko, kolikor so imeli v prvih mesecih letos zaostanka. Brez pretiravanja lahko ko zapišemo, da se za uslužbence teh dveh trgovin in za tiste v poslovalnicah ne obetajo najbolj prijetni dnevi. In kakšne so realne možnosti, da bo to uresničeno. O tem je direktor TOZD Trgovina Mitja Penko povedal: »Težko bo. Vendar bližajo se sezonski meseci in s tem se bo tudi prodaja zagotovo povečala. Ce bodo, kot Je obljubljeno, dani ponovno potrošniški krediti za stavbno pohištvo, potem bi se tudi po tej plati premaknilo veliko na bolje. Vse poslovalnice so pooblaščene za sklepanje letnih pogodb, kar naj bi po našem mnenju prispevalo k večji prodaji. Se pa že kažejo prvi rezultati, ki dajo slutiti, da se bo le premaknilo na bolje. Tako imamo podpisano pogodbo ali pa smo tik pred podpisom v Bački Topoli (500 starih milijo, nov), v Titogradu (600 milijonov), kupec iz Goražde (500 milijonov), intenzivno obdelujemo tržišče Novega Sada hi Beograda. Vendar povsod naletimo na veliko zapiranje tržišča — posebno tam kjer je podobna domača industrija — ali pa na konkurenco drugih slovenskih podjetij. Dosti pa pričakujemo tudi od takoimenovanega »planaZ«, to je od vezane prodaje. Naše poslovalnice naj bi namreč delno prodajale tudi ostali gradbeni material, kar bi kupce pritegnilo, saj bi tako v enem kraju dobili vse potrebno blago. Vendar pa je to vezano s sredstvi, ker Je potrebno imeti zato več obratnih sredstev. Od začetka bodo zato tudi težave. Mislim pa, da nam bo le uspelo prebresti tudi te letošnje težave in da bo le končno zopet potekal celotni delovni in prodajni proces v Jelovici tako kot je treba«. Prav gotovo v tem kratkem sestavku ni bilo vse dorečeno in vse dobro pojasnjeno. Zato bo naslednja številka našega glasila le morala ponovno poseči na to, v tem trenutku najbolj pereče, področje v Jelovici. To obravnavanje pa čaka tudi vodstvo in pa samoupravne organe še zlasti delavske svete, ki se tako že na začetku svojega mandata srečujejo z verjetno natježjo problematiko, ki Je sploh mogoča. J. č. **-K*********************************-K********-k-K-K-Mc*-k-K*-k**4t-Mt I_______________________________________________________________. Ob fi(rfi3f»oircifff{Vf 1» inujn čestitamo vsem delavcem L/ Jelovica Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in uredništvo »Socialističen« monopol Stavbno pohištvo je pač tak izdelek, da je v njem veliko lesa in v končni ceni izdelka — to velja za Jelovico — predstavlja les najmanj 50 odstotkov vrednosti. Zato je razumljivo, da se podjetje že dolga leta bori za kakovosten les, ker se s tem zmanjšuje ta odstotek (manj je odpada), seveda pa se bori tudi za čim ugodnejšo ceno. Lahko rečemo, da se bori, saj še vedno ni moč zapisati, da jim je to tudi uspelo. Svetovno in domače tržišče je preplavljeno z izdelki ln hude konkurence je dovolj. Prodaja le tisti, ki lahko ponudi ceneje. Zato je seveda važno, kakšno ceno ima les, ki ga uporabljajo za proizvodnjo. In lahko že sedaj rečemo, da je tisti les, ki ga uporabljajo v Jelovici, eden naj dražjih. Ne ves, saj ga precej tudi pridobe na svoji žagi z žaganjem hlodovine, vendar je izredno drag tisti, ki ga mora kupovati. Težko je dokazovati, koliko plača za hlodovino tisti, ki potem les, seveda razžagan, prodaja naprej. Poznana pa Je dobro njegova končna cena, to je cena, ki jo plača Jelovica. Ta pa je izredno visoka, previsoka. Tam okrog 210 starih tisočakov je treba odšteti za kubični meter. Ce sedaj pogledamo, koliko plača nekdo drugi za les, ki izdeluje podobne Izdelke, pa ima dovolj hlodovine in seveda tudi dobro primarno proizvodnjo, je po nekaterih podatkih cena takega kubičnega metra nekje okrog 150 tisočakov. Tržišče pa potem sprejme in prizna ceno, ki je najnižja. Ce hočeš prodajati, se moraš prilagajati cenam drugega. To pa seveda pomeni, da nekdo služi na račun drugega, da mu pobira njegovo akumulacijo. Res pravijo, kupi po tej ceni, ali pa nič, res Je tudi ,da lahko proda drugemu kupcu. Ni pa res, da Je naša družba zgrajena tako, da nekdo monopolno vlada nad surovinami ali pa kar je še slabše, les prodaja ali izvaža kot deske, torej neoplemenlten. Zato mislim, da upravičeno postavljam vprašanje: Kako dolgo bo tako? J. Čadež Srednjeročni program podjetja Leto 1980 v Jelovici Brez dvoma je načrtovanje srednjeročnega programa razvoja podjetja v sedanjem položaju jugoslovanskega gospodarstva, še posebej pa lesne industrije, izredno nehvaležna naloga. Vendar je takšna izdelava nujna, saj celotno gsopodarstvo mora predvideti svoj razvoj, svoje potrebe in tudi tak majhen člen, kot je Jelovica v primeru Jugoslavije, ne sme manj- kati. Torej tudi v Jelovici je leta 1980. Že na začetku je potrebno opozoriti, da so pri sestavljanju upoštevane vse širše republiške usmeritve, kakor tudi bodočnost razvoja lesne industrije, ki jo je moč slutiti. Zato je ta srednjeročni načrt kar se da skromen in ne predstavlja pomembnega koraka naprej v razvoju podjetja. Vse bo pretežno usmerjeno le v izboljševanje delovnih pogojev in seveda večji storilnosti ter podobno. Skratka temu, da bi se cena posameznega izdelka kar najbolj znižala in da bi bila akumulacija kolikor toliko dobra. To doseči pa bo prav gotovo prava »umetnost«. PRIMERJALNI PODATKI tem mesecu narejen načrt do duktivnosti le majhno novo zaposlovanje. Predpostavlja se tudi, da bi se izvoz Jelovice povečal za celih 50 odstotkov, to je od sedanjih 40 milijonov na 81 milijonov dinarjev, uvoz Jelovice pa bi ostal skoraj isti. To je seveda razumljivo, saj prevelike zmogljivosti izdelovalcev stavbnega pohištva narekujejo vsem tem čim večjo usmeritev v izvoz, jugoslovansko tržišče namreč teh izdelkov ne bo moglo v celoti sprejeti. Najbolj problematičen pa je naslednji prikaz, ki predvideva porabo žaganega lesa s sedanjih 24.000 m3 na kar 35.000 kubičnih metrov. Toliko lesa bo potrebno predelati, če bo Jelovica želela uresničiti na- črt celotnega dohodka. Sedanje težave pri preskrbi z lesom pa seveda to predpostavko toliko bolj otežujejo in brez pretiravanja rečemo — dokončna rešitev oskrbe Jelovice z lesom bo v srednjeročnem načrtu zahtevala največ naporov. Če bo vse to uresničeno naj bi ostanek dohodka leta 1980 bil 46 milijonov dinarjev, kar bi bila solidna osnova za nadaljnji razvoj tovarne. KAJ BO NOVEGA? Za delavce bo seveda najbolj zanimivo, kaj so načrtovalci srednjeročnega programa razvoja predvideli novega za posamezne obrate. Začnimo z obratom Stari dvor, kjer naj bi se proizvajal predvsem obstoječi program — seveda prilagojen zahtevam trga. Program oken bo verjetno potrebno postopoma prenesti na enojno izvedbo, uvesti zasteklitev z izolacijskimi stekli, počasi pa bi se prešlo tudi na izdelavo izolacijskih vratnih kril. Program vhodnh vrat in dodatnega pribora pa bi sledil potrebam glavnega programa. Kakšna bo prihodnost Jelovice, najbolj zgovorno povedo primerjalni podatki o načrtu oziroma izpolnitvi letnega načrta za leto 1975 in predvidevanja srednjeročnega načrta za leto 1980. Kakšni so? Celotni dohodek naj bi se povečal od 533 milijonov (lani) na 1 milijardo 110 milijonov v letu 1980. Na katerih predpostavkah temelji ta porast o tem nekoliko kasneje. Predvidoma naj bi ta dohodek ustvarilo 1260 zaposlenih, kar pomeni, da bi se v štirih letih število povečalo le minimalno, za manj kot 200. To je tudi v skladu z resolucijo o družbeno-gospodar-skem razvoju republike, ki zahteva za uspešno rast pro- VaŠe kolektivno nezgodno zavarovanje, ki je bilo sklenjeno pred leti, je postalo za današnje razmere nizko, saj zavarovalne vsote ne ustrezajo današnjim razmeram. Ker ne gre pri tem za popolnoma novo zavarovanje, smatramo, da ni potrebno posebej poudarjati pomembnosti in koristnosti kolektivnega nezgodnega zavarovanja, zato navajam le najbistvenejše značilnosti: Pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju je vsak član kolektiva zavarovan za primer nezgodne smrti, trajne invalidnosti in za vsaik dan bolo-vanja zaradi nezgode prejme dnevno odškodnino. Jamstvo zavarovalnice velja za vse nezgode, ki bi se zavarovancem pripetile v službi in izven nje, na teritoriju celega sveta (v službi, na poti v službo in domov, doma, na izletu, potovanju, pri športu). Zavarovalnica pa ne izplača odškodnine, če nezgoda nastane zaradi de- i nezgodno zn tavanja alkohola, pri vožnji brez vozniškega dovoljenja, če nekdo goji šport letalca ali padalca ter pri motociklističnih hitrostnih dirkah. Premije pri tistih kolektivnih nezgodnih zavarovanjih, ki jih sklepamo v letošnjem letu, se gibljejo med 15 in 20 din. Vendar vam po dogovoru s predstavnikom vašega JEIOVICA podjetja predlagamo zavarovanje z mesečno premijo 10 din, zavarovalne vsote pa so sledeče: nezgodna smrt — 12.905 invalidnost — 25.810 dnevna odškodnina — 12,90 Smatramo, da je mesečna premija 10 din sprejemljiva za vse člane kolektiva, zato apeliramo tudi na vse tiste člane, ki še niso zavarovani, da pristopijo h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju, saj vam bo v slučaju nezgode ko ristilo. Tisti delavci, ki ste že kolektivno nezgodno zavarovani, boste ob sklenitvi novega zavarovanja avtomatično zavarovani po novih pogojih, razen tistih, ki bi v 7 dneh po izidu časopisa dali pismene izjave, da ne želijo biti zavarovani. J. Bukovec Srednjeročni program bo zahteval veliko novih strojev Novozgrajeni naj bi bili hali C in D in novi skladiščni prostori. Verjetno tudi nova primarna predelava. Obrat Gorenja vas in Sovodenj bosta v glavnem nadaljevala obsotječi program dopolnjen z potrebami družbene stanovanjske gradnje, izpolnjevala pa bi tudi naročila za izvoz. Ker je na Sovodnju novo zgrajena hala, bo preurejen in povečan le stari del obrata v Gorenji vasi. Za obrat Kranj je znano, da je utesnjen v sedanjem poslopju in da ni možnosti povečav. Zato bo predvidoma delal obstoječi program novo pa bo predvsem v strojni opremi, tako da bi lahko v obstoječih prostorih naredili kar največ. Surovina je bila za Jelovico vedno problem zato bo potrebno veliko vlagati tudi v primarno predelavo. Obrat Preddvor, ki ima precejšnje zaledje hlodovine, bo predvidoma dobil sodobno žago. To dolgoletno željo kolektiva bo kazalo vsekakor uresničiti tudi zaradi kmetov, ki jim ta obrat dela usluge. Postopoma pa bi se začelo tudi z posodabljanjem industrijskega obrata, predvsem z izragdnjo nove industrijske hale. Za tovarno montažnih hiš velja, da je v srednjeročnem kovati. Zato bo seveda potrebno njen zastareli proizvodni proces zamenjati z novim. Rentabilnost porizvod-nje je sedaj vsekakor premajhna za večjo konkurenčnost. Zato bo ta obrat nujno doživel največ sprememb, seveda pa bodo dokončni načrti znani šele takrat, ko bo znano tudi, kje bo zazidalni načrt predvidel rast tega obrata. V srednjeročnem programu je predvidena tudi nadaljna rast trgovske mreže, tako da bi postopoma Jelovica z poslovalnicami prekrila celotno Jugoslavijo. Vsi načrti bodo seveda zahtevali veliko denarja. Tudi njegova razporeditev je predvidena, vendar bo o tem kako ta denar dobiti verjetno veliko bolj umestno pisati takrat, ko se bodo posamezni deli srednjeročnega načrta začeli uresničevati. KAJ IN KOLIKO SE BO DELALO? Razvoj tovarne v prihodnje pa bo za mnoge najbolj razumljiv če povemo kako bo rastla posamezna proizvodnja in kaj je tisto, kar bo Jelovica v prihodnje počasi opuščala in kam bo tudi usmerjala svoje želje in sploh vse napore. Tabela posameznih izdelkov je takale (neka- obdobju od nje največ priča- teri so izpuščeni): 1975 1980 1. okna in balkonska vrata v finalni izvedbi 120.000 100.000 2. okna in balkonska vrata v lesu in poliuretanu 70.000 3. finalizirana vratna krila 60.000 — 4. montažni podboji 60.000 70.000 5. surova vratna krila 10.000 — 6. vratna krila v specialni izvedbi — 60.000 7. polkna v naravni izvedbi 21.500 30.000 8. omarice z roleto 51.000 75.000 9. vhodna vrata 6.500 12.000 10. garažna vrata 3.800 — 11. montažne stanovanjske hiše m2 3.000 m212.000 12. montažne hiše za izvoz m2 4.200 m212.000 13. pisarniški provizoriji m2 3.600 m210.000 14. barake in gradbeni provizoriji m212.400 m2 30.000 15. izolacijska stekla za okna — 100.000 16. izventipsko stavbno pohištvo 10.000 30.000 17. okrasne mreže in okovje kom. 55.000 kom. 80.000 Ce na kratko pogledamo ta prikaz je takoj opaziti, da se bo opustila proizvodnja fina-liziranih vrat, surovih vrat In garažnih vrat, na novo pa bo ta izpad nadomestila proizvodnja oken in vrat iz kombinacije lesa in poliuretana (tak izdelek sedaj dobro gre v prodajo na svetovnem trgu) in specialnih vrat, pri vseh ostalih izdelkih pa se bo z modernizacijo proizvodnje ta tudi povečala kot piše v načrtu. J. Čadež Zaloge znajo resno ohromiti proizvodnjo in poslovanje Tržišče nam bo krojilo usodo Na pobudo odbora zveznega sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je republiški odbor sindikata lesnih delavcev in gozdarstva organiziral v Logatcu posvetovanje s predsedniki sindikata in delavskih svetov slovenskih tovarn stavbnega pohištva in montažnh objektov. Na posvetovanju se je obravnavalo: Problematika o produktivnosti dela in Uskladitev kapacitet stavbnega pohištva v okviru srednjeročnega programa. Zvezni sindikat je namreč ugotovil, da je produktivnost predvsem v stavbnem pohištvu znatno padla in istočasno sama proizvodnja, saj se je v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 zmanjšala za 23.000 kom. dken in za 172.000 kom. vrat. Vsem tem težavam je krivo prekomerno zaposlovanje predvsem režijske delavne sile. Istočasno pa so proizvajalci stavbnega pohištva brez sodelovanja z gradbeno operativo šinili svoje kapacitete. Razlike pa bodo še večje. Proizvodnja planira, da bo za jugoslovansko tržišče leta 1980 lahko naredilo 5 milijonov oken ali vrat. Potrebe za stanovanj siko izgradnjo v letu 1980 pa bi bile 3 milijone oken ali vrat. Možnost izvoza na zahodno tržišče pa je minimalna. Potrebe za vzhodne države (Rusijo, Madžarsko in Češko) bi bile v manjših količinah, pa ni sprejeta blagovna lista za izvoz v te države. Na podlagi analiz se ugotavlja, da so se zaloge v letošnjem januarju nasproti januarja 1975 dvignile za 30 % in so proizvajalci zato v izredno težkem položaju. Kupna moč privatnih graditeljev je znatno padla, čeprav kupci za svojo stanovanjsko hišo potrebujejo od 30—40 enot v oknih ali vratih. Družbena gradnja v bloku pa poprečno na stanovanje potrebuje 15 enot v oknih ali vratih. O isti temi je bilo posvetovanje v Skopju dne 8. aprila 1976 na zveznem nivoju s tem da so se tega posvetovanja udeležili vse lesne branže ter gozdarstva in papirne industrije. Na tem sestanku se je ponovno ugotovilo, da so v najbolj .kritičnem stanju proizvajalci stavbnega in ploskovnega pohištva — kuhinj. Iz diskusije zastopnika iz Makedonije je razvidno, da bodo tu investirali kljub temu do leta 1980 — 41 starih milijard v proizvodnjo stavbnega pohištva. Predstavnika iz Bosne in črne gore sta poročala, da planirajo poprečno do leta 1980 po 12 % dvigniti proizvodnjo v pohištvu, ker razpolagajo še z ustreznimi surovinami, ker pa so še nerazviti, bodo koristili za ta razvoj namenjena sredstva. Delegati iz Slovenije in re-ške regije smo zastopali sta- Posojilo za stanovanjsko izgradnjo Na razpis posojil za stanovanjsko izgradnjo se je v letošnjem letu javilo 63 kandidatov. Njihove želje oziroma prošnje za posojilo precej presegajo zneske, ki so za posojilo v letošnjem letu določeni. Za adaptacijo In dograditve je določeno 400.000 din, prosilcev pa je za 815.000 din. Za novogradnjo je določenih 900.000 din, prosilcev pa je za 3,740.000 din. Navedeni podatki so vsekakor za prosilce zelo nerazveseljivi, saj vsote, ki so jih navedli prosilci, krepko pre- lišča, da smo predvsem zamenjali stare stroje, s katerimi so narasle kapacitete, istočasno pa imamo že staro tradicijo in izkušnje, ter da bo treba takoj dati možnost potrošniških kreditov privatnim graditeljem. Končni sklep tega posvetovanja je zavzela komisija za predloge: 1. Da je potrebno za vse nove planirane kapacitete in investicije seznaniti delavce na zborih delovnih ljudi in dobiti od njih soglasnost. 2. Za vse nove planirane kapacitete je treba predvideti ustrezne surovine, delovno silo, predvsem pa je potrebno raziskati tržišče v celotnem jugoslovanskem območju, da bo proizvodnja prodana. 3. Vse nove planirane kapacitete in investicije naj bi se izvajale le na podlagi soglasja industrijskih zbornic in ostalih pristojnih organov. F. Stražar segajo naše možnosti. Ob tem moram še omeniti, da so podatki prosilcev še nepreverjeni. Verjetno je precej prosilcev, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev razpisa (manjkajoča delovna doba v podjetju, neurejena dokumentacija in podobno). Kljub temu pa bodo prosilci, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa, sigurno precej presegli določeno vsoto. Zaradi tega je odbor za družbeni standard in izobraževanje določil posebno komisijo, ki si bo ogledala stanovanjske razmere prosilcev in jih točkovala po že sprejetem in znanem točkovnem sistemu. Na podlagi tega bo komisija prikazala odboru dejansko stanje prosilcev, odbor pa bo nato dokončno sprejel sklep, komu se posojilo dodeli in v kakšni višini. V. Žakelj Zahvala delegatom Z izvolitvijo novih samoupravnih organov je potekel mandat prejšnjim delegatom. Ob tej priložnosti je seveda njihovo prizadevanje v preteklosti vredno zahvale, posebej, ker so po svojih močeh kar največ prispevali za uspešno gospodarjenje in za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Glavni direktor je vsem tem delegatom poslal naslednje pismo, ki ga objavljamo v celoti: »Poteklo je dve leti, odkar ste bili izvoljeni za delegata samoupravnih organov. Dveletno delo v samoupravnih organih je zahtevalo dosti truda in vašega dragocenega časa. Delo je bilo pestro in zahtevno. Večkrat ste bili kot delegat samoupravnega organa pred težko odločitvijo, bilo je potrebno mnogo razprav s člani kolektiva, da ste na seji lahko sprejemali pravilne odločitve v zadovoljstvo delavcem in v korist razvoja podjetja in naše družbe. Za delo v samoupravnih organih in s tem vaš doprinos k razvoju podjetja se vam v imenu delovne organizacije in svojem imenu najtopleje zahvaljujem. Trdno sem prepričan, da ste kot aktiven delegat veliko pripomogli k uspešnemu razvoju samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Želim, da se še naprej aktivno vključujete v delo samoupravnih organov in vaše dragocene izkušnje prenašate na novoizvoljene delegate in našo mladino. Le z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov, z vključevanjem večine delavcev v samoupravljanje in vsestranskim sodelovanjem samoupravnih organov in strokovnih služb bo naše skupno delo res uspešno.« GLAVNI DIREKTOR Tine Kokelj Kadrovske spremembe V tem mesecu je bilo narejenih več kadrovskih sprememb, ki so jih pogojevali ali odhodi v pokoj ali zamenjave delovnih mest. Poglejmo za katere spremembe gre. Od 1. aprila naprej je imenovan na delovno mesto vodje obrata oken in vrat Anton Kužnik, ki je na tem mestu nadomestili začasnega vodjo Antona Zaletela. Ta je prevzel delbvno mesto vodje nove prirezovalnice. Kužnik je bil doslej vodja službe za varstvo pri delu, kjer je s svojim prizadevnim delom veliko prispeval k nemotenemu delovnemu procesu. Dodamo naj, da je novi obratovodja po poklicu lesni tehnik, vendar še izredno študira in je že absolvent višje tehnične varnostne šole. Na obratu Gorenja vas je s 1. aprilom odšel v pokoj Franc Bogataj, dosedanji vodja obrata. Na njegovo delovno mesto je bil postavljen Jože Demšar, lesno industrijski delovno d j a, ki je do tega imenovanja delal na podobnem delovnem mestu na obratu Sovodenj. Ta prestavitev je toliko bolj razumljiva, če se doda, da je Demšar dolga leta vsak dan moral na delo iz Gorenje vasi na Sovodenj. Predvsem bo to tudi za njega velika prednost. Seveda se je z odhodom Demšarja izpraznilo delovno mesto vodje obrata na Sovod-nju. Mirtko Kalan, dosedanji izmenovodja na tem obratu je po mnenlju vseh najbolj ustrezal za to delovno mesto in je nanj tudi postavljen. Tudi njegova šolska izobrazba — lesni tehnik — je porok, da je Mirko strokovno dobro podkovan in da bo delo tudi na tem obratu še naprej potekalo v zadovoljstvo vseh. In še eno imenovanje bi predstavili. Gre za postavitev Cveta Lebarja za vodjo oddelka tehnične kontrole. Temu delovnemu področju se v zadnjem času posveča v Jelovici vse več pozornosti, saj v borbi za kupce uspeva le kakovosten proizvajalec. Tovariš Lebar je nedvomno strokovno dobro podkovan delavec, po izobrazbi je lesno industrijski delovodja, čez 2 meseca pa bo uspešno zaključil študij na višji šoli za organizacijo dela. Tudi njegove delovne izkušnje so bogate, saj je bil doslej izmenovodja v obratu oblog in letev. Predvsem se od njega pričakuje, da bo uspešno nadaljeval delo, ki ga je vpeljal v Jelovici Zavod za produktivnost dela iz Ljubljane. u. r. Predstavljamo vam obrat Cerklje Obrat sedmih Obrat sem Obiskal že prejšnji mesec, ko je po dolini še ležal sneg in je mimo obrata stalno hrumelo od avtomobilov smučarjev, ki so šli ali se vračali s Krvavca. Obrat, oziroma bolje rečeno žaga v Cerkljah, leži namreč ob cesti, iki pelje do vznožja žičnice. Moram reči, da je ta obrat kar nekam idiličen, saj tu ne poznajo običajnega direndaja, ki je značilen za velike obrate. Vendar s tem ne mislim, da tu ne delajo. Nasprotno, izredno prizadevni so, njihovo delo pa dobi še več na vrednosti, iko se doda, da delajo ob vsakem vremenu in seveda tudi ob hudem mrazu, ki je največji sovražnik žagarjev. Sedem jih dela na tem obratu. Vod(ja je Franc Zaplotnik, ki smo ga že predstavili v prejšnji številki glasila v rubriki »Naš intervju«, poleg njega pa delajo še Ciril Erzar, Andrej Blaž, Franc Kropilnik, Ivan Zupin, Štefan Mantinjak in Janez Sluga. Razen tega, ki je na obratu šele dve leti, so drugi zaposleni že dalj časa in večinoma so tudi vsi starejši. Razen Janeza imajo namreč vsi več kot 40 let. So verjetno eni najbolj prizadevnih delavcev Jelovice. To je nekje tudi razumljivo, saj kot pravijo, raje delajo v domačem kraju pod malo slabšimi pogoji, kot pa da bi se morali voziti na delo drugam. Doma imajo tudi manjše kmetije, in je seveda kar prav, da se vrnejo z dela čim-prej. Za osebne dohodke v letu 1975 pravijo, da so bili kar dobri, le letošnja februarska plača jim ni bila preveč všeč. Bila je premajhna. In kako občutijo oddaljenost od matične tovarne? Skoraj vsi trdijo da ne preveč, da se kar dobro skrbi zanje, še zlasti to velja za takoimonovano Vidmarjevo skupino, ki vzdržuje stroje. Posebej so tudi zadovoljni z urejeno družbeno prehrano, saj vsak dan dobe malico iz gostilne in se tako tudi pri njih v resnici uresničuje geslo sindikalne liste, da ima vsak zaposleni pravico do toplega obroka. Disciplina na obratu je res dobra, kot trdi vodja obrata tovariš Zaplotnik, in praktično ni nobenih zamujanj in neupravičenih izostankov z dela. Marsikdo v Jelovici se bo začudil, zakaj se taka žaga sploh drži in zakaj sploh dela. Vendar naj takoj dodam, da je njen pomen velik, saj se na ta način dobi precej lesa za potrebe Jelovice pa tudi usluge kmetom so precej pomembne. Zatorej je njena bodočnost zaenkrat še brez vprašanja, seveda, če ne bo preveč stopil v ospredje načrt o gradnji rekreacijskega centra v bližini, ki je postavljen deloma tudi na mesto sedanje žage. Vendar so se občani Cerkelj na zborih že odločili, da obrat ostane. Seveda imajo tudi svoje želje. Niso prezahtevne, saj vedo, da noben »gater« v Jelovici ni boljši od njihovega. Vendar bi vseeno radi videli, da bi se tudi pri njih kaj posodobilo. Najprej pa bi želeli vsaj ročni brusilec žag. Pa mazanje vodil bi kazalo drugače urediti. Le-to žele sedaj in nič drugega. Težko bi kaj drugega napisal o tem obratu. Na zunaj se tudi ne razlikuje od drugih žag. Zato pa bi vseeno marsikomu priporočil, da se kdaj oglasi tudi na tem obratu. Če drugače ne, vsaj med nedeljskim izletom. Dobro je, da bi večina delavcev Jelovice poznala tudi ta svoj obrat, če pa mi je vsaj delno uspelo vas seznaniti o njem tudi s tem kratkim zapisom, pa še toliko bolje. čaj Tudi ta stavba sodi k Jelovici — to je obrat Cerklje IMaš intervju Biti delavec Jelovice in ne poznati ANTONA KUŽNIKA, to pomeni, da je ta delavec ali nov ali pa se sploh za nobeno stvar ne zanima v svoji delovni organizaciji. Naš tokratni gost rubrike je namreč resnično prisoten povsod, zanj bi lahko rekli, da mu je Jelovica postala prvi in ne drugi dom. Kužnik, sam povejte, kje vse ste »okupirani« v Jelovici? »No ja, prav preveč nisem. Samo tam sem, kjer mislim, da Je moja dolžnost, če misliš na funkcije, imam v Jelovici le dve ln sicer sem sekretar osnovne organizacije ZK in pa predsednik samoupravne delavske kontrole. Službeno pa sem bil prej tudi vodja službe za varnost pri delu in seveda je zato pri ljudeh občutek, da sem povsod zraven. Dodati pa moram, da sem še član političnega aktiva na GLG ln pa predsednik občinske gasilske zveze v Škofji Loki.« Teh funkcij in zadolžitev se je kar nabralo. Zagotovo vam vzamejo veliko časa in ste zato bolj malo doma? »Žena se velikokrat niti jeziti ne more na mene, saj hodim domov tako pozno. In dostikrat je to. Vendar, ko si enkrat sredi dela, človek ne more kar tako odnehati in z vsem prenehati. Sicer pa bodo mandati potekli in verjetno bo potem lažje.« Pred časom ste bili postavljeni na novo delovno mesto v Jelovici. Je to priznanje? »Ne vem, kaj bi rekel. Morda to, da je moja prejšnja zadolžitev bila premalo cenjena in so me lahko kar tako brez težav premestili. Mislim pa, da bom tudi na tem delovnem mestu delal tako kot na prejšnjem, to je tako kot se od takega delovnega mesta zahteva.« Po naglasu sodeč niste škofjeločan? »Ne, rojen sem bil v Trebnjem in pot za zaslužkom me je pripeljala v Kranj, kjer sem se želel izučiti za kovinsko stroko, ker pa tam ni bilo prostora v internatu, v Škofji Loka v lesnem pa, sem šel sem in tako sem se izučil za mizarja. Vendar moram po pravici povedati, da čeprav sem že vse od leta 1948 v Jelovici oziroma delam z lesom, me še vedno le vleče kovinarska in če bi še enkrat lahko izbiral, bi izbral to zadnje. Vedno sem rad kaj novega odkril in sam naredil, to je konstruiranje novih strojčkov in drugih naprav.« Bi lahko rekel, da je to neke vrste konjiček? »Je. Seveda pa so še drugi, posebno rad rezbarim in sicer izdelujem pokale, kipce ln podobne stvari. Seveda ne delam tega za prodajo, ampak bolj zase ln morda za kakšnega prijatelja.« Bralci našega lista pa vas poznajo tudi kot karikaturista in pisca kratkih kritičnih misli? »Tega ni dosti, vendar človek velikokrat rad tako ali drugače izrazi to, kar nekje čuti, kar se mu ne zdi prav. Jaz pač znam s karikaturo in kratko besedo.« Poleg vsega doslej naštetega pa ste uspeli Izredno skoraj dokončati študij na višji tehnični varnostni šoli? »Absolvent sem, in če bo čas dopuščal, upam, da bom kmalu imel tudi diplomo. Seveda pa moram reči, da ni bilo lahko saj, ml je delo in druge obveznosti vzelo veliko časa.« Samo še eno vprašanje. Kako sc počutite v Jelovici? »Zadnji čas malo slabše. Predvsem Je precej popustila disciplina, kar je precej krivde tudi na odgovornih ljudeh. Premalo je stika med njimi In delavci. To bi jim lahko očital. Drugače pa je Jelovica le moje podjetje ln seveda bi se le težko odločil, da bi tak kolektiv zapustil.« Kaj na še na koncu dodam. Mislim, da Je bila predstavitev predvsem njegove delovne vneme, še zlasti tiste — delavca samoupravljalca dovolj zgovorna. Tovariša Kužnika je ponovno pokazala takega kot je, delavca, ki je z vsem srcem vezan na svojo tovarno. Kot bi le bilo čim več takih. j. Čadež 4J SOZD SOZD SOZD — SOZD — SOZD — SOZD — SOZD Surovine in srednjeročni razvoj Na osnovi podatkov o srednjeročni gozdni proizvodnji se bo načrtoval program v naslednjih petih letih. Ob tem ima pomemben delež tudi izkoriščanje lesnih ostankov, ki jih bo potrebno smotrneje izkoriščati v prihodnje. Prav tako bo treba več pozornosti posvetiti vrednotenju surovine. V okviru vseh teh nalog je sektor pripravil izhodiščne podatke o predvideni gradnji nove tovarne ivernih plošč in o rekonstrukciji tovarne celuloze v Medvodah. Tudi na področju investicij je bilo potrebno poiskati najboljše razvojne rešitve in jasno opredeliti tiste, ki niso bile v skladu s samoupravnimi dogovori. Predstavniki TOZD so si ogledali skoraj vse ob- Lani je delavski svet GLG imel štiri redne in eno izredno sejo. Najprej so obravnavali organizacijska in nato še nekaj vsebinskih vprašanj, med njimi spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi, nov statut GLG, analizo o rezultatih poslovanja ter uresničevanj e stabilizacijskih ukrepov, planiranje, vprašanje skupnega nastopa in delitve dela. Kolegijski poslovodni organ pa je imel deset sej ter razpravljal o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združitvi, operativni poslovni problematiki, investiranju, samoupravni organiziranosti ter sprejel zadolžitve za strokovne službe GLG o uresničevanju programa dela in nadaljnjega razvoja GLG. Tudi odbor samoupravne delavske kontrole je zadovo-ljivo opravil svoje delo, saj je obravnaval nekaj nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združitvi. Ob tem je treba ugotoviti, da je bilo vključevanje služb GLG v nov sistem družbenega planiranja in v srednjeročni razvoj dokaj aktivno, čeprav je bilo ob tem precej začetnih težav in problemov. Prav zdaj poteka usklajevanje med članicami GLG. Nelikvidnost, recesija in težave s prodajo in uveljavitvijo na tržišču so bili lani spremljajoči negativni pojavi, ki jih posamezne članice še niso zadovoljivo rešile in bo zato potrebno še več prizadevanj . Posamezne konkretne primere je sicer obravnaval in rešil kolegijski poslovodni organ, vendar So bile te rešitve bolj začasnega kot dolgoročnejšega značaja. rate v regiji in ob tej priložnosti ocenili smernice in utemeljenost posameznih naložb. Sektor za razvoj pripravlja temeljito analizo o razvojnih težnjah v srednjeročnem obdobju na podlagi minimalnih kazalcev. Iz teh podatkov je deloma že razvidno, da obrati žele več žaganega lesa iglavcev, minimalni pa so interesi za uporabo in predelavo listavcev. še več pozornosti nasploh pa bo v prihodnje treba posvetiti predvsem vsebinskem pomenu združevanja in združenega dela, saj se le na takih trdnih osnovah lahko začrtuje skladni razvoj v naslednjih petih letih. —ds Tudi vprašanje dohodkovne soodvisnosti in medsebojno in Skupno poslovanje je ena izmed nalog, ki jih bodo morale obravnavati vse članice, saj bi sprejem predloga o medsebojni dohodkovni povezavi imel vse pozitivne posledice na nadaljnje skupne akcije, posebno za uresničevanje ciljev skupne investicijske politike v okviru srednjeročnega programa. Samoupravni odnosi niso povsod še zaživeli in zato bo potrebno več resnega dela, da ob sprejemu in obravnavi zakona o združenem delu ponovno preverimo organiziranost in se zavzemamo za resnične samoupravne odnose. Delavski svet je na nedavni seji sprejel poročilo skupnih služb GLG, obenem s sklepi, da se mora vztrajati pri uresničevanju skupnih nalog in ciljev ter poudaril odgovornost za uresničevanje nadaljnjih nalog. Strokovne službe članic SOZD morajo tudi bolj aktivno sodelovati, obenem pa je po sprejetem skupnem razvojnem programu treba individualne interese članic podrediti interesom GLG ter razviti dohodkov soodvisnost med članicami. —Ds Seji DS Prejšnji mesec je bila redna seja delavskega sveta GLG. Na njej so obravnavali predvideni razvoj v letošnjem letu ter nadaljnjo usmeritev, razpravljali o oskrbovanju žagarske proizvodnje s hlodovino in žaganim lesom iglavcev ter obravnavali poročilo o de- lu supnih služb ter uresničitev predračuna skupnih služb SOZD za leto 1975. Financiranje je potekalo v skladu s sprejetim rebalansom predračuna SOZD za leto 1975, ki ga je že potrdil delavski svet. Osebni dohodki so se izplačevali v Okviru samoupravnega sporazuma. V letošnjem letu naj bi zaposlili dva nova strokOkvna delavca ter tri delavce, ki naj bi bili pogodbeno zaposleni. Predvidevamo tudi nakup nekaj nujne opreme, katere Neskladen razvoj primarne predelave je še posebno pereč problem. Žagarska proizvodnja se je razvila in životari na starih lokacijah, problem oskrbovanja žag ni rešen, ker tudi slabše opremljene žage še vedno zahtevajo količino hlodovine. Bolje opremljeni obrati pa zaradi pomanjkanja hlodovine ne izkoriščajo zmogljivosti in s tem zmanjšujejo ekonomičnost. Po posebnem sporazumu o programu delitve dela smo Kdor ne najde časa za brušenje In vzdrževanje orodja, ta zapravlja čas z neučinkovitim in nekvalitetnim delom. Nepopolno orodje — nepopolno delo. stroški pa ne bodo bremenili prispevkov OZD, ker jih bomo povsem pokrili iz prenosa neizkoriščenih sredstev po predračunu za leto 1975, iz amortizacije ter iz drugih virov. Skupni planirani izdatki za službe GLG so v višini 2,282 tisoč 372 dinarjev, prispevki OZD znašajo 2,125.118 dinarjev, razliko bi pokrili s prenosom neizkoriščenih sredstev iz predračuna za leto 1975. D. S. lahko organizirali več posvetovanj, tako s proizvajalci žaganega lesa, proizvajalci embalaže, stavbnega pohištva in sobnega pohištva ter o skupnem programu montažnih objektov. Posebno o vseh žagarskih obratih je izdelana analiza poslovanja zato, da se v srednjeročnem programu opredeli smotrnost obstoja desetine žag z neizkoriščenimi zmogljivostmi. Kdor trpi nered na delovnem mestu, ga je navajen že od doma. Nekaterim je služba samo mesto za počitek. Mojsfranški »MIHO« V OZD LIP Bled — TOZD Mojstrana načrtujejo v letošnjem letu za 23 odstotkov večjo proizvodnjo, kljub temu, da so se odločili, da »staro« proizvodnjo deloma zmanjšajo in se preusmerijo na nov proizvod. Odločili so se za sistem balkonske opreme in jo poimenovali MIKO (miza, -klop, obloga) in ta proizvodnja je namenjena široki -uporabi. Za proizvod MIKO bodo uporabljali izključno domače surovine, prednosti pa so tudi v tem, da se bo les izkoristil in ne bo zahteval nobenega specialnega na-reza. Staro proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat pa bodo deloma omejili, ker so zanjo morali surovine uvažati, proizvodnja pa ni bila kar najbolj rentabilna. Sistem MIKO bodo prodajali v treh različnih barvah, v -rjavi, rdeči in zeleni, za letos pa predvidevajo, da bodo izdelali 3000 garnitur in jih poslali na tržišču. Okovje za nov proizvod temeljni organizaciji združenega dela v Mojstrani dobavlja po petletni pogodbi o medsebojnem sodelovanju sosednja organizacija Kovinska oprema v Mojstrani. —ds Kje bomo lahko letovali Na zadnji redni seji delovne grupe za počitniške domove organizacij združenega dela v GLG so razpravljali o možnostih letovanja v letošnjem letu. V roku od 15. februarja do 15. marca letošnjega leta bodo v vseh delovnih organizacijah zbirali prijave za letovanje v počitniškem domu Seča pri Portorožu, v Piranu, v Ankaranu, v Poreču, v Puli, v Piranu, v koči v Vratih poleg Aljaževega doma, v rekreacijskem centru na Pokljuki, v počitniškem domu na Rovtarici ter predvidoma tudi na Rabu. Vse OZD v SOZD naj bi poskušale postaviti čimbolj enotne cene letovanja. Cena penziona za letovanje v domovih Gradisa je že znana in sicer 90 dinarjev, vse ostale cene pa bo treba še določiti, vendar večjih odstopanj najbrž ne bo. Ko bodo zbirali prijave, se lahko interesenti prijavijo za letovanje v vseh domovih, delovna grupa za počitniške domove bo poskušala ugoditi prav vsem, ki bi v tem letu radi letovali bodisi ob morju bodisi v planinah. S. D. Delo skupnih služb GLG v letu 1975 Dober začetek Delavci v skupnih službah so začeli s svojim rednim delom v začetku lanskega maja, ko se je zaposlilo osem delavcev po sprejeti sistemizaciji. Delo se je začelo v okviru že sprejetega programa, temelječega na skupnih programskih zasnovah ter nalogah. Predelavo in delitev dela D. S. Koliko lesa letos od SOZD »GLG«? Novi predsedniki O volitvah smo na kratko že poročali v prejšnji »Jelovici«. Podatek, da je volilo kar 88,18 % volilnih upravičencev, potrjuje vse večjo zavest delavcev o pomenu samoupravljanja in o tem, kako važno je kdo sedi na sejah delavskega sveta. Tokrat nameravamo nekaj več povedati o novih predsednikih, saj vseh izvoljenih delegatov le ne moremo predstaviti. Sicer pa bo o marsikom še govora v glasilu, če bo le »zavzet« samoupravljalec. Torej predstavitev predsednikov. Bili so izvoljeni iz delegatov, oziroma bolje, delegati so izmed sebe izvolili te sodelavce. Rafko RIHTARŠIČ Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Jelovica Rafko je potemtakem predsednik najvišjega samoupravnega organa. Če lahko podam sam deloma njegovo kratko karakteristiko, potem moram reči, da so imeli delegati dokaj srečno roko pri izbiri predsednika. 2e na drugi seji delavskega sveta je namreč pokazal z svojim vodenjem, da bodo morale vse službe službe seje delavskega sveta jemati resno in to je predvsem letelo na pripravo gradiv. Sejo je vodil tudi dokaj avtoritativno, kar je pomenilo preprečitev ponavljanj posameznih govornikov in pa da je bila seja zato dosti krajša in tudi precej bolj uspešna. Tovariš Rihtaršič je bil že enkrat predsednik — takrat centralnega delavskega sveta in sicer v letih 1961/62. Drugače je član Zveze komunistov in delegat v krajevni skupnosti na Trati. — Samo dve vprašanji. Mislite da bo šlo v redu ti dve leti, kolikor traja vaš mandat? »Seveda je sedaj še težko vedeti. Nekaterih delegatov niti dobro ne poznam, precej pa jih je tudi iz oddaljenih obratov in celo iz poslovalnic. To zna biti precej težavno, saj bo kaj lahko prišlo do večjih izostajanj. Malo se tudi bojim, da bodo delegati le preveč zastopali svoje temeljne organizacije ali obrate in da se ne bodo zavedali, da so le člani delavskega sveta podjetja, kjer se odloča o tako-imenovanih »generalnih« zadevah.« — In kakšno je vaše mnenje o vlogi delavskega sveta v Jelovici? »Mislim, da še vedno ni taka kot bi morala biti. Še več bi moral odločati, saj imam občutek, da se na sejah preveč informira, premalo pa odloča. Gre torej le bolj za potrditev. To bi torej kazalo le malo popraviti. Koliko pa mi bo le uspelo seveda še ne vem«. Rafko Rihtaršič je že 23 let Kranj, pred tem pa je bil v Jelovici, dela pa kot nabav-akteven tudi v mladinski orni referent za lesne mate- ganizaciji. riale. Anka KOS predsednik poslovnega odbora Zanjo velja, da je verjetno najbolj družbeno-politično delavna delavka v Jelovici. Če samo naštejem njene zadolžitve, mi boste tudi sami kaj radi potrdili. Poleg te nove samoupravne dolžnosti (pred tem je bila predsednik delavskega sveta podjetja) je tudi občinski odbornik, dolga leta član sekretariata OOZK kakor tudi član upravnega odbora sklada Staneta Severja. — Anka, vas mi ni treba posebej predstavljati saj vas delavci dokaj dobro poznajo. Zato morda na kratko le o tem, kaj sploh je to poslovni odbor in kaj bo vaše delo? »Naše delo je precej obsežno. Sprejemati in razpravljati moramo o poslovnih načrtili, o samoupravnih sporazumih in podobnih drugih aktih, potrjevati zaključne račune, predlagamo delavskemu svetu vrsto stvari, potrjujemo formiranje novih cen, prodajne pogoje, obravnavati bomo morali odnose med TOZD kakor tudi skupne interese podjetja. Še več je teh nalog, vendar tokrat toliko o njih. Mislim, da se bo po dveh letih, kolikor nam traja mandat, lahko pokazalo vse tisto, kar smo in kar bi tudi morali narediti. Upam, da bo več tistega, uspešnega.« Anka Kos je v Jelovici 15 let, zaposlena pa je kot referent za medsebojna razmerja v kadrovskem sektorju. Dario ČERMELJ predsednik delavskega sveta TOZD — 2 (stavbno pohištvo) Izvoljen je bil podobno kot drugi na prvi seji delavskega sveta temeljne organizacije. Vsekakor ni neuk v samoupravljanju saj je že bil predsednik (pred leti) na obratu — Kako bo šlo na novi funkciji. Je kaj strahu? »Ne bi rekel, da je strah, bolj je to, da sem izven Škofje Loke. Delam na obratu Kranj in mislim, da bi bilo bolje, če bi bil od tam. Dostikrat je potrebno sejo sklicati na hitro in takrat bodo nastopile težave. Naša temeljna organizacija je namreč najbolj heterogena, saj imamo pet dislociranih obratov in ne bo lahko zbrati vselej vseh delegatov, težave pa bodo zlasti s pošiljanjem materiala. Vendar bom kot predsednik vztrajal, da se to le ne bo prevečkrat dogajalo.« — In kaj nameravate, kot neke vrste pravilo, vpeljati v svoje delo? »Predvsem mislim, da morajo biti seje vsak mesec, tako da bom lahko sproti se-znajeni z vsem dobrim in slabim v podjetju in da bomo lahko tudi čim hitreje ukrepali«. Dari Črmelj je zaposlen na obratu Kranj kot izmenovod-ja v strojni obdelavi, na obratu pa je že 12 let. Anton MADJAR predsednik delavskega sveta TOZD — 3 (trgovine) Nedvomno delavec, ki je vpeljal samoupravljanje v Je- lovici. Bil je namreč prvi predsednik upravnega odbora v času, ko je bilo upravljanje prenešeno na delavce. Po tem je bil še dve leti predsednik poslovnega odbora temeljne organizacije, trenutno Pa je tudi podpredsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosit. Prej pa kot sam pravi, skoraj ni mogel najti časa za delo na samoupravnem področju, saj je bil dolga leta obratovodja in je bil preveč zavzet s to delovon dolžnostjo. — Vaš delavski svet čakajo letos gotovo najbolj odgovorne naloge, ki jih pogojuje slab položaj v podjetju in seveda tudi tržišče? »Res je da bomo morali letos krepko »zavihati« rokave. Doslej smo v Jelovici dobro prodajali, kriza v gradbeništvu, prevelike zmogljivosti drugih novih tovarn, pa so nam spodkopavale vse dobre pozicije, ki jih je Jelovica dolga leta uživala. Za kupca se bomo mroali odslej boriti in to kako, bo moral velikokrat ugotavljati prav naš delavski svet. Da je to res, kar sem navedel, naj dodam, da sem čeprav na delovnem mestu vodje poslovalnice letos bolj trgovski potnik kot vodja in več na terenu kot v poslovalnici.« Anton Madjar je v Jelovici od vsega začetka, to je od takrat, ko je vojska zapustila obrat, je pa kot rečeno vodja poslovalnice Šk. Loka. Pavle MRAK predsednik delavskega sveta TOZD — 4 (montažni objekti) Tudi Mrak je že večkrat bil na podobnih zadolžitvah kot sedaj. Tako je že bil predsednik delavskega svet, veliko let predsednik komisije za narodno obrambo v podjetju, predsednik poslovnega odbora na TOZD-u. — Prvo sejo ste že imeli. Ali lahko rečete ,kaj bo težišče vašega dela, vsaj letos? »Podobno kot temeljna organizacija trgovina se bomo mi letos morali najbloj ukvarjati s problemi prodaje svojih izdelkov. Naše službe po mojem mnenju še vedno preslabo delajo in ne prodamo toliko kot bi lahko. Imamo po mojem veliko perspektivo dobre prodaje, pa to premalo izkoristimo. Kot primer naj navedem kupca naše montažne hiše na Krku, ki je povedal, da bi zagotovo tam lahko prodali tudi druge izdelke — vrtce in podobno, če bi se le potrudili. Premalo se še vedno dela na tem, da bi se les kot izključni material čim bolj zamenjal z drugimi surovinami. To zahteva trg, pa še za nas bi bilo bolje, ko se stalno borimo s pomanjkanjem lesa. Torej nalog je dosti in zagotovo bodo naše seje morale prinašati pomembne sklepe.« Sam lahko dodam, da je govoril tako prepričljivo kot zagotovo govori tudi na seji delavskega sveta. Zato mu zaupam, da bo večino teh zamisli tudi izpeljal v korist podjetja. Pavle Mrak je v Jelovici že 18 let, je pa na delovnem mestu vodja montaže na terenu. Lado ROGELJ predsednik delavskega sveta skupnih služb Je najmanjši izmed vseh izvoljenih predsednikov tako po letih kot tudi po delovnem stažu v Jelovici. Je namreč šele pripravnik in je zato za njega še toliko večje priznanje in dolžnost ta izvolitev za predsednika delavskega sveta. — Ker si na tem področju bolj malo izkušen, me zanima, če se kaj bojiš, da ti ne bi uspelo svoje dolžnosti izpeljati tako kot od tebe pričakujejo? »Res sem začetnik, pa me kljub temu preveč ne skrbi. Ce bi za vse moral skrbeti sam potem bi bilo teže. Tako pa se za vsako stvar posebej pripravimo skupaj in tudi pogovorimo, kar koristi potem predvsem meni. Prva seja je že potekala kar dobro in sprejeli smo več zaključkov, tako da bi lahko rekel, da sem svoj »ognjeni krst« dobro prestal. Z delom sem dobro seznanjen pa tudi sektor informativnih sredstev bo skrbel za pravočasno pripravo materialov, tako da bo seja lahko potekala le takrat ko bodo delegati resnično spoznani z materiali.« Lado je v Jelovici 1 leto (po vojaščini) nekaj časa pa je delal tudi pred vojaščino. Dela v razvojnem oddelku kot pripravnik. S predsedniki se Je pogovarjal in jih slikal Janez Čadež Vzajemna pomoč Na letni skupščini je konferenca osnovnih organizacij sindikata sprejela tudi pravilnik o vzajemni pomoči, ki bo začel veljati v Jelovici z 1. junijem 1976. Iz tega pravilnika povzemamo nekatere točke, ki vas bodo posebej zanimale. Druge in pa sploh vse kar vas o tem zanima pa boste lahko izvedeli v blagajni vzajemne pomoči. 3. člen Član blagajne vzajemne pomoči je vsak član osnovne organizacije sindikata, ki pridobi lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela oziro-rama samoupravni delovni skupnosti skupnih služb, ki so združene v delovno organizacijo Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, pa da izrecno ne izjavi, da ne želi postati član blagajne vzajemne pomoči. 4. člen Član blagajne vzajemne pomoči odvaja vsak mesec, pri izplačilu osebnega dohodka, članarino blagajni vzajemne pomoči, ki znaša najmanj 10 din. Članarina za posameznega člana blagajne vzajemne pomoči se lahko na podlagi njegove pismene izjave poveča do višine, ki jo vsak posamezni član določi v svoji pismeni izjavi. 5. člen Vsa denarna sredstva blagajne vzajemne pomoči so naložena na hranilni knjižici kot nevezana vloga. Pri poslovanju je treba zagotoviti redna mesečna rezervna sredstva, s katerimi se krijejo nenadne upravičene prošnje za posojila članom blagajne vzajemne pomoči. 6. člen Obresti od vloženih sredstev na hranilni knjižici so izredni dohodki blagajne vzajemne pomoči in isto zadrža. ni znesek 20 din ob izplačilu članarine. Iz teh izrednih dohodkov se poravnajo razni nepredvideni izdatki blagajne vzajemne pomoči. 7. člen Blagajna vzajemne pomoči sredstva, ki so zbrana na način, določen v 4. členu tega pravilnika, daje v obliki posojil članom blagajne vzajemne pomoči. Najvišje posojilo, ki ga lahko blagajna vzajemne pomoči izplača, znaša 6000 dinarjev. Posojilo in vloge so brezobrestne. Rok vračanja posojila je odvisen od višine odobrenega posojila in socialnega stanja prosilca in ne sme biti daljši kot 6 mesecev. 8. člen Posojila odobrava, v skladu s finančnim stanjem blagajne vzajemne pomoči in številom prosilcev, tričlanska komisija, ki jo imenuje konferenca delegatov osnovnih organizacij sindikata. 9. člen Prosilec posojila, ki zaprosi za posojilo, ki je večje od 3000 din, mora vračilo posojila zajamčiti z enim kreditno sposobnim porokom, ki v primeru nevračila posojila prevzame vse obveznosti iz naslova odobrenega posojila. 11. člen Vsak član blagajne vzajemne pomoči ima pravico, da zaprosi za odobritev posojila pod sledečimi pogoji: — da je član blagajne vzajemne pomoči najmanj 6 mesecev, — da višina zaprošenega kredita ne presega 5-kratnega zneska članarine, ki jo je vložil do dneva zaprositve posojila, — da je vložil pismeni zahtevek za odobritev posojila blagajniku blagajne vzajemne pomoči najmanj en mesec pred rokom, ko želi dobiti posojilo. 12. člen Ne glede na zgoraj navedena določila, pa lahko komisija iz 8. člena tega pravilnika odobri posameznemu prosilcu posojilo, če prosilec izkaže, da je njegov primer nujen. Za nujen primer se šteje primer, ko prosilec posojila potrebuje sredstva posojila za poroko, rojstvo, smrt v ožji družini, daljša nezmožnost za delo ali za povrnitev škode, ki mu jo je povzročil požar, poplava, potres ali podobna elementarna nesreča. Komisija lahko odobri izplačilo iz sredstev blagajne vzajemne pomoči, če je takšno izplačilo v interesu delovne organizacije. 13. člen Kadar delavec izstopi iz članstva osnovne organizacije sindikata ali da izgubi lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela ali samoupravni delovni skupnosti skupnih služb, ki so združene v delovno organiazcijo Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, ima pravico do izplačila celotno vplačane članarine, pri čemer se mu zadrži 20 din za manipulativne stroške. Pravico do izplačila celotno vplačane članarine ima tudi delavec, ki pismeno izjavi, da ne želi več biti član blagajne vzajemne pomoči. 15. člen Član blagajne vzajemne pomoči, ki vplačuje članarino, ki je višja kot je določena v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika, lahko enkrat letno dvigne razliko med minimalno predpisano članarino in vplačano članarino, ob pogoju, da mu vplačana članarina ne služi za odobreno posojilo. JELOVICA — glasilo de-lovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje organizacije zdruienega dela: Jenko Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tušek Janez, Bondi Tjaša, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Jote — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: CP Gorenjski tisk, Kranj, v 1300 izvodih. •- : 1 1« t j it Čez 2 meseca številni na oddih v Pulo Letovanje Cenik za Pulo Počtniška sezona je pred vrati, zato je bilo potrebno sprejeti cenik letovanja v Puli, da se bodo delavci lažje odločali kam in kdaj na dopust. Celodnevni polni penzion 107.— din Celodnevni polovični penzion 75.— din Hrana celodnevna po napotnici 80.— din Hrana celodnevna polovična po napotnici 55.— din Zajtrk — brez napotnice 15.— din Zajtrk — polovični — brez napotnice 10.— din Kosilo — brez napotnice 48.— din Kosilo — polovično — brez napotnice 34.— din Kosilo — z napotnico 43.— din Kosilo — polovično — z napotnico 30.— din Večerja — brez napotnice 32.— din Večerja — polovična — brez napotnice 23.— din Tujim gostom se praviloma ne streže. V izjemnih slučajih pa je cena 20 % dražja. Cene v letošnji sezoni smo poskušali čimbolj znižati. V primerjavi z letom 1975 vidimo, da so cene prehrambenim artiklom in cene nočitev porasle za 25 %. Z ozirom na to, smo žal morali prav toliko podražiti letovanje v PD Pula, v primerjavi z letom 1975. Ker že