SLOVENSKE KULTURNE A K C f !J 6
Leto V. 3/4 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 28.2.1958
NAS KNJIŽNI PROGRAM ZA LETO 1958
Z Vrednotami, Meddobjem in Jurčecevim romanom Ljubljanski triptih, kar vse izide do konca marca, smo zaključili knjižno delovanje v letu 1957. Dokazali smo z njim, da smo izdali vse, kar smo obljubljali, le da se je zaradi izrednih razmer okoli nas poslovno leto raztegnilo za pol leta, kar smo že svoj čas opozorili. S tem smo tudi prenesli naše poslovno leto v okvir koledarskega leta, kar bo marsikaj olajšalo, pa tudi naročniki so izrazili željo, da bi bilo knjižno leto skladno s koledarskim; zlasti je to veljalo za revijo in zbornik. Upajmo, da bomo v letu 1958 tudi točni, kajti večino del imamo že v celoti pred seboj, prve knjižne izdaje pa so že v tisku, če ne bo kakšnih posebnih motenj zaradi razmer, o katerih ne odločamo mi, bomo letošnji knjižni program zaključili s koncem leta.
Letošnje knjige:
1.	Karl Mauser: JERČEVI GALJOTI. Povest iz Pod-brezja. živahna povest z blejske okolice iz časa pred svetovno vojno, v kateri Mauser na svojski način, .pa vendar brez vidne tendence prikazuje resnico, da spore med' rodovi ne rešujejo sodnije, le ljubezen. To bo že trinajsto knjižno delo tega priljubljenega pisatelja.
2.	Milan Komar: ZEMLJA IN NEBO. Pisatelj in esejist Milan Komar je profesor na visokošolskih zavodih v Buenos Airesu in je njegovo pero znano med Slovenci. V Vrednotah, Meddobju in drugod je objavil celo vrsto esejev, člankov in znanstvenih razprav zlasti s področja sodobne filozofije s posebnim ozirom na ideje, ki danes usmerjajo svet. V zaključnem zvezku Meddobja III - 5/6 podaja pisatelj nov način označevanja časa in idej v njem. Na podoben način bo v knjigi Zemlja in nebo podajal poglede na čas in njegovo vrednotenje.
3.	Mirko Kunčič: GORJANČEV P AVLE K. Narodopisna povest za mladino. Mirko Kunčič, znani Kotičkov striček iz Slovenca, in pisatelj neštetih mladinskih povestic,
I
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Tretji letnik knjižnih izdaj zaključita MEDDOBJE III( štev. 5-6 in
Ruda J u r č e c:
LJUBLJANSKI TRIPTIH
“Pravijo, da se pisatelj, umetnik in pesnik ne smejo vmešavati v dnevne zadeve? Mi bi morali ostajati nekje zadaj in od daleč gledati na množico trpinov? Vsekakor se ne bi smeli dvigniti višje, kakor je bil visok križ. Mi moramo ostati tam, kjer je divjačina — saj dobro vemo, da je bil križ, na katerem je umrl Kristus, zelo nizek, ker oo v tistih časih psi hodili lizat rane sužnjev, ki so bili križani.
Zaradi svoje vere in ne proti njej so se kristjani morali vedno vreči med množice, morali so biti tam, kjer je bila gneča največja. Korakali so z roko v roki in prodirali z njimi — proti volji, željam in strastem večine. Da, šli so proti toku — kdo bi mogel o tem dvomiti ? Danes ni govorjenje o napredku nobena tajnost za nikogar. Toda pravi napredek je Damo v srcu človekovem. Ni napredka, ako ne zajame dobre volje, ki ima svoj sedež v srcu. Napredek ni zgodovinska nujnost. V letu 1789 so ljudje gledali z neizmernimi nadami na revolucijo. Bili so tako navdušeni, da so zares izpili iz nje zadnjo kapljo krvi.
Mladi Saint Juste je zaklical, da Evropo zajema doba velike sreče. Danes vemo, da je ideja o sreči Evrope iluzija. Da bi zadostili načelom Macchiavelija, odvažajo cele narode v izgnanstvo. Kdaj je bilo v ječah več nedolžnih ljudi?... Danes ne iščimo sreče v Evropi: po zlomu Nemčije v drugi avetovni vojni se plazi senca Machiavelija po dušah milijonov ljudi.
Postavljeni smo pred izbiro. Verujemo v človeka, ki se bo znal upreti zakonu uničevanja. Ne, Človeški duh se ne bo zrušil v borbi z usodo. Ni res, da bi se moral človek učiti pri mravljah. Ce se bo v zmedi zavest ljubezni uveljavila samo za trenutek, le za malo časa, bo dovolj, da ljudje ne bodo verovali, da je zakon uničevanja končni cilj življenja.”
Frangois Mauriac: Le Cahier noir
Tiska se:
MEDDOBJE III — štev. 5|G Ruda Jurčec
LJUBLJANSKI TRIPTIH
Karl Mauser JERČEVI GALJOTI
Opozarjamo na oglas na osmi strani!
doma in po svetu
—	Koncem septembra so v Kranju ukinili poklicno gledabsče. Vkljub vsem protestom ljubljanska vlada ni odobrila kreditov za db-stoj gledališča. Igralci so morali oditi drugam iskat zaslužka.
-—■ Tržaški radio ima Radijski oder( ki ga vodi prof. Jože Peterlin.
V	prvi polovici januarja je imel svojo 3000. oddajo. Julija 1957 je preteklo 11 let od prve oddaje in ima danes 40 članov. Praktično lahko izvede katerokoli radijsko igro.
V	decembru 1957 so oddajali zlasti naslednja dela: Gregorin, Kralj z neba; P. Calderon, Veliki oder sveta; F. Milčinski, Krpan mlajši; Dickens, Božično voščilo; Gheon, Božična skrivnost; Blumenthal— Kadfilburg, Pni belem konjičku. Poteg tega so bile na sporedu draimi. novele, med drugimi: J. Peterlin, V svitu zvezd; J. Stritar, Priletnega samca sveti večer; F. Jeaaj Adamova -skrivnost in V. Be-licie: Hišica se stoji.
—	Slovenski listi v Gorici in Trstu so is ipoisiebnimi članki in študijami proslavili šestdesetletnico pesnika Bršljanskega: prof. Milana Bekarja. V Mladiki je pisal o njem Jože Peterlin.
pesmi in dramatskih prizorov, je zopet prijel za pero in za našo založbo napisal novo mladinsko povest. Pisec povesti in iger iz triglavskega bajeslovnega sveta je zdaj na svojevrsten način povezal argentinskega slovenskega dečka s triglavskimi bajeslovnimi bitji, s slovenskim narodopisjem, na drugi strani pa slovenskega v domovini z argentinskim življenjem. Tako bo knjiga zanimiva za našo mladino tu, kakor za ono v domovini. Namenjena je mladini višjih ljudskih šol, tudi staršem, da jo posredujejo najmlaj Šim, ter bo zato seveda bogato ilustrirana. Ta izrazito mladinska povest bo na knjižnem trgu za Miklavža.
4.	Neva Rmdolf: ČRTICE. Lahko bi naslovili to zbirko nove slovenske pisateljice tudi Avstralske črtice, kajti pisane so v Avstraliji, kjer živi sedaj pisateljica, ki s to knjigo stopa prvič v slovensko knjižno javnost. Trst, s katerim je povezana pisateljica s svojimi starši in svojimi mladostnimi spomini, in Avstralija, kjer doživlja sedaj nov svet in nove ljudi, so prikazani v teh črticah na poetično-psiho-loški način, s pravo žensko čustvenostjo, ki pa nikakor ni osladna, ne sentimentalna, temveč odkriva v tihih besedah globoke psihološke probleme, ki jih življenje kot mimogrede gomili pred nami. Knjiga je bila nagrajena s tretjo nagrado pri božičnem razpisu nagrad Slovenske kulturne akcije.
5.	ZGODOVINSKI ZBORNIK. Urednik Marijan Marolt.
Peta knjiga Vrednot izide v letu 1959 in zato bo letos
izšel znanstveni zbornik, določen izključno gradivu iz slovenske zgodovine, razpravam in spominom ter ocenam zgodovinskega domačega in tujega gradiva. Iz gradiva, ki je že v rokah, imenujemo izčrpno razpravo dr. B. Vošnjaka o Krfski deklaraciji. Fr. Erjavca o Avtonomistični izjavi 1. 1921, rokopis p. Mavra Grebenca.
—	iPolitbi.ro češke komunistične stranke je odredil, da se mora ustanoviti poseben urad, ki bo strogo cenzuriral vse, kar -se tiska. Partija .meni, da so po Stalinovi smrti pisatelji in pesniki zašli predaleč in da je cenzuira nujna.
i— Nenadoma je umrl pisatelj Vladimir Levstik. Pisateljsko se je udejstvoval zlasti po prvi svetovni vojni in j'e napisal več romanov: Višnjeva repatica, Gadje gnezdo, Zapiski Tine Gramontove in Pravica kladiva. Vendar je bil predvsem prevajalec iz ruščine, francoščine in angleščine in je veljal za Župančičem za najboljšega prevajalca. Zlasti mnogo je prevajal Dostojevskega.
—	Francozi imajo literarno nagrado. ki nosi ime U. Vsako leto jo p odele tistemu dramatiku, čigar delo publika ni sprejela in je zato moralo z odra. Podele jo vedno v januarju. Letos je dobT nagrado dramatik Robert Mallet, čigar delo L'Equipage au complet je bilo predvajano samo tri večere na odru Comedie de Pariš.
—	Balet Francoise Sagan Un Rendez vous manque je bil izvajan v Parizu-. Kritik? je -delo odklonila, dasi je izvajalce pohvalila. Zlasti je presenetila mlada plesalka No-elle Adam.
6.	MEDDOBJE, urednika Zorko Simčič in Ruda Jurčec.
Revija, ki je že dobila ime tako med nami v tujini,
kakor tudi v domovini, v kolikor le pride tam komu v roke, ne potrebuje posebnega priporočila. Trije letniki so dovolj močen dokaz njene pomembnosti. Letos bo izšla v štirih zvezkih po 80 strani.
7.	GLAS, štirinajstdnevnik. Izšlo bo 24 številk lista ki povezuje delovanje Slov. kult. akcije in delo založbe in o vsem obvešča člane, prijatelje in naročnike.
To so redne izdaje knjižnega programa za leto 1958.
Napovedanih je tudi nekaj izrednih izdaj.
Kot izjredna .izdaja se pripravlja: Dante Alighieri — Božanska komedija: Pekel v prevodu dr. Tineta Dejbe-Ijaka in je prevod že končan.
Danteja so prevajali sicer že Vraz, Koseski, Ušeničnik, Župančič, v celoti ga je prevedel msgr. dr. Debevec, ter je izhajal 20 let v Domu in svetu, nikdar pa ni izšel v knjižni obliki. Debeljak je posamezne speve svojega prevoda priobčeval v Slovenčevem koledarju, v Domu in svetu in v zadnjem Meddobju ter je o njegovem prevajanju pokojni prof. Damiani napisal laskavo sodbo.
Dante je svojo Komedijo pisal v emigraciji: zato je tudi emigracija še posebej poklicana, da se ustavlja ob njegovem geniju. Prevajanje Danteja v kakšen jezik velja za dokaz njegove pesniške zrelosti in kulturne višine. Slednji kulturni narod ima že po več prevodov: zakaj bi tudi naša emigracija ne imela svojega, zlasti še, ko ga ta hip tudi domovina še nima v knjižni izdaji? Mnenja smo, da bi končan in izdan v emigraciji pomenil veliko kulturno potrdilo emigracije. Pa tudi kot branje Dante v pesniško tekočem, nazornem in jasnem prevodu ni utrudljiv, temveč naravnost privlačujoč zlasti, kar se tiče Pekla, Kratek uvod in naj-
nujnejši stvarni komentar naj bralcu pomagajo do polnega užitka ,te večno pomembne umetnine, katere poznanje je nujno za slednjega izobraženca.
—0—
Te knjižne izdaje razpisuje za letošnje leto Slovenska kulturna akcija. Dala je tokrat povdarek na leposlovno pripovedno branje: tri dela,, ki so jih napisali pisatelji emi-grantje v Argentini, Ameriki in Avstraliji, so dokaz emigracijskega kulturnega “univerzalizma”, saj obsegamo vse kontinente ter potrdilo, da S.K.A. nikakor ni vase zaprta “klika”, kakor so to nekateri mislili. Prevod Danteja naj predstavlja 'pesništvo. Revija Meddobje je veren dokaz ustvarjanja na liniji svetovne konstelacije duha, mladinska knjiga pa naj pritegne v naše izdaje mladinsko snov in v naš krog bralcev mladino. Filozofske oznake naj pokažejo problematiko našega čaša in našo orientacijo v njem. Zgodovinski zbornik pa bo segel v našo zgodovino z dokumentacijskimi razlagami naše preteklosti, s katero smo še vedno narodnostno in duhovno v zvezi, razlagamo jo in živimo iz nje.
Mislimo, da bomo z načrtom letošnjih knjig ustregli svojim članom in naročnikom, zlasti še, ker kljub povišanju izdajateljskih stroškov in manjvrednosti denarja nismo povišali dosedanje naročnine.
TRETJI LETNIK MEDDOBJA ZAKLJUČEN
— Gabriel Marcel, najuglednejši francoska gledališki kritik, meni, da je bila glavna značilnost dramske sezone v letu 1957: pomanjkanje naraščaja se nadaljuje in starejši igralci ne najdejo naslednikov. Poleg tega je bilo zelo značilno, da so bili v pretekli dramski sezoni romanopisci tisti, ki so dali na oder najboljša dela, dočim so dramatiki razočarali.
— Avstrijsko časopisje je slavilo 65. rojstni dan pisatelja Josefa Perkoniga. Rodil se je na Koroškem, oče je bil Slovenec, mati pa Nemka. Pisatelj zna dobro slovensko in je prevedel mnogo del iz Slovenščine v nemščino, med temi tudi več Cankarjevih. Živi ob Vrbskem jezeru in še vedno mnogo piše.
— Celovški pevski zbor Madri-galchor je na gVojem koncertu izvajal tudi več skladb slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa.
— Jezuitska družba je ponudila znanemu francoskemu režiserju Clouzotu, da bi izdelal velik film o življenju lurške Bernardke. Film bi bil posnet po romanu, ki ga je napisal sodobni francoski pisatelj Michel de Saint Pierre.
Tiskanja novega zvezka revije Meddobje, ki obsega štev. 5 in 6, se bliža koncu. Če ne bo tehničnih težav, bodo naročniki in čitatelji imeli revijo v prvih dneh marca že v rokah. Iz vsebine podajamo pregled gradiva:
Esej Ignacija Lenčka nosi naslov ‘Fragmenti o napuhu”; pesnik Rafko Vodeb objavlja tri pesmi iz zbirke “Šibila iz Kume” in pesem “Materi za pogreb”; pisatelj Vinko Belicič je prispeval dve črtici “Mala sestrična Joan” in “Plemič in njegov oproda”; esejist Milan Komar je napisal “Razmišljanja ob razgovorih” in s tem podal okvir in zasnovo knjige Zemlja in nebo, ki bo letos izšla v rednem programu S.K.A.; pesnica Milena šoukal objavlja “štiri pesmi”; ob jubileju F. M. Dostojevskega je doma pisal o velikem ruskem mislecu Bratko Kreft in je ob njegovih fragmentih napisal Pavel Krajnik esej “F. M. Dostojevski”, kjer pojasnjuje in zavrača nekatere zmotne trditve ljubljanskega pisca. Pesnik Tine Debeljak je prevedel iz Dantejeve Božanske komedije prvi del Pekel. Iz velike pesnitve objavlja Peti spev. Pesnitvi dodaja prevajalec tudi komentar in pripombe. Marijan Wi-lempart zaključuje z objavo dveh dejanj svojo dramo “Zadnji krajec”.
Zaglavje “čas na tribuni” objavlja v anketi 1957 dva prispevka in sicer Vladimirja Kosa in Draga Lavrenčiča ter pismo uredniku, ki ga je napisal Karel Rakovec. Pod za-glavjem “črta in prostor” je Marijan Marolt ocenil Franceta Steleta esej o arhitekturi Josipa Plečnika: Napori.
Kritiko nadaljuje revija pod zaglavjem “Gledališče”, kjer je France Papež objavil poročilo o Branka Rozmana drami “Roka za steno”.
Zvezek zaključuje “Kronika”, kjer so podana poročila o razglasu in izidu knjižnega natečaja Slov. kult. akcije, spomini na arh. Plečnika, O Koledarju - Zborniku Svobodne Slovenije in drugo. Zaključuje s pregledom kulturnih večerov Slov. kult. akcije.
Cena zvezku v Argentini: 30.— pesov.
— Ruski literarni tednik Lite-rarneja Gazeta očita ruskim skla-datejem, da so zelo leni. Navadno napišejo samo melodije, skladbo pa morajo izdelati njihovi učenci. List navaja nekega skladatelja, da je za radio naročeno skladbo kar zažvižgal v telefon, nakar so morali ostalo sami sestaviti.
—	Doktorski izpit iz filozofije je na univerzi v Torontu napravil g. Mirko Rener. Za temo je izbral: ;Člorvekl v miselnosti Elizabete Langgaesser.
—	Francoski filmski kritik Cra-rensol meni, da je bi najboljši filmski režiser v letu 1957 Fellini, avtor filma Strada. Ro umetniški vrednosti njegova dela zelo presegajo ostalo (svetovno produkcijo. Isti kritik meni, da se nemški film ne more izviti iz težav, pač pa je zelo napredoval ameriški film in je umetniška vrednost nekaterih hol-lywoodskih filmov presenetljiva.
ster
Airesu izvajal Beethovnovo Deveto simfonijo. Dirigiral bo znani dirigent in komponist Castro, tenorsko vlogo pa bo samo za ta večer prišel z Dunaja pet naš rojak Anton Dermota.
— Slovenski duhovniki v papeškem zavodu Russ.cum so spet z-dali zbornik Kra jestvo božje. Za stoletnico (ustanovitve bratovščine sv. Cirila in Metoda so ga izdali prvič in je vzbudil splošno pozornost, letos pa je še pestrejši in bogatejši po vsebini.
V prvi poiovici aprila bo orke-gledališča Golan v Buenos
IZLET SLOV. KULTURNE AKCIJE
Prva prireditev poletne sezone Slov. kult. akcije je bil v nedeljo dne 9. februarja izf.et na otok Hia-watho v Ti grah. Ko je ob desetih dcipoldne bila pripravljena posebna lanča za izletnike, je bilo zbranih že lepo število članov in prijateljev SKA. Vreme je bilo lepo in prijetno.
Kmalu po prihodu je bila sv. maša. ki jo je opravil g. dr. Branko Rozman. Potem pa je'bil do štirih popoldne ves čas na razpolago za kopanje in zabavo. Kdor je hotel, je mogel pri oskrbniku kinte g. Pircu dobiti okusno kosilo in pijačo.
(Program prireditve je izpolnila točka, ki je zajela kulturno zgodovinski pomen imena Hiawatha, ki ga nosi ta otok. Lastnik kinte je bil pred 40 leti v Združenih državah in sicer tam, kjer je 'doma balada o indijanskem, poglavarju Hiawathi. Ameriški pesnik :iz romantične dobe Longfelow je spesnil ep Hia-watha. Pesnitev velja za najboljše delo pesnika poleg epa Evangelina.
Uvodoma je dr. Tine Debeljak razložil pomen pesnitve in vezi LongfeJowa ,s slovensko kulturo. Pesnik Longfel!ow je namreč potoval skupno s Smolnikarjem iz Evrope v Ameriko. Takrat je Smolnikar izročil pesniku izvod Krsta pri Savici, ki ga je pred odhbldom dobil od Prešerna in jte imel izvod posvetilo. Ta izvod so pred leti odkrili v knjižnici univerze v Harwardu, kjer je bil Longfellow profesor za evropske književnosti. Smolnikar je odhajal k Baragi v misijone, Baragovi misijoni pa so bili na ozemlju, kjer je živelo indijansko pleme, ki mu je bil Hiawatha poglavar in prerok. Dva speva iz epa o Hiawathi je potem prebral prevajalec Tine Debeljak ml., zaključne verze pesnitve pa je prebral in sproti prevajal prof. Stanko Hafner.
Izletniki, ki se jih je proti poldnevu in popoldne nabralo še več, s« se navdušeno zahvaljevali z aplavzom predavatelju in prevajalcema.
ANKETA TRŽAŠKEGA LISTA
Tržaški tednik Novi list je razpisal anketo o najboljši knjigi v letu 1957. Pisateljem, ki žive v Trstu je zastavil vprašanje:
1.	Katera knjiga, ki je izšla lani, se vam zdi najboljša?
2.	Če bi vi izbirali, katero delo iz povojne slovenske književnosti bi predlagali za prevod v tuje jezike?
Povabilu so se do 16. januarja odzvali naslednji pisatelji: Martin Jevnikar, Alojz Rebula, Josip Tavčar in Boris Pahor.
Martin JEVNIKAR pravi:
1.	Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča, ker je roman napisan v modernem duhu in slogu, ker globoko zajema problematiko sodobnega slovenskega izobraženca, zlasti v tujini in ker je objektivno podan.
2.	Ne bi predlagal nobenega dela, ker nobeno delo ne predstavlja v celoti sodobnega slovenskega življenja.
Alojz REBULA navaja, da je bil izredno doživetje zanj Kocbekov Pariški dnevnik in je po njegovem to najimenitnejše, kar je bilo napisano v letu 1957. Osebno bi med najboljšo prozo postavil odlomke iz Simčičevega človeka na obeh straneh stene.
Za prevod iz slovenske povojne literature bi predlagal Kocbekovo Tovarišijo.
Josip TAVČAR, avtor nove drame Prihodnjo nedeljo, meni:
L Najboljša knjiga v letošnji sezoni? Morda Simčičeva človek na obeh straneh stene.
2. Najboljša povojna knjiga je zanj Na kmetih Ivana Potrča.
obrazi in obzorja
ČETRTA KNJIGA VREDNOT
Z nekolikšrio zamudo, ki je pri tolikšnem sporedu, kot ga zajema III. letnik publikacij SKA, ob vseh tukajšnjih gto-, 'spodarskih motnjah razumljiva in opravičljiva, zlasti še, ker je precej krajša, kot pri večini argentinskih založb ki ostajajo s svojimi napovedmi dosti dalj časa na dolgu, je izšla te dni četrta knjiga Vrednot in prehitela celo še dve drugi izdaji SKA. Knjiga obsega 120 strani in častno nadaljuje vrsto dosedanjih zbornikov tega imena. Kot prejšnji dve knjigi in deloma že prve tri zvezke prvega letnika jle tudi 4. ‘knjigo uredil Ruda J u r č e c .
Zbornik obsega pet razprav: eno iz vzhodnega bogoslovja, dve iz novejše slovenske kulturne zgodovine, dve iz novejše in najsodobnejše sociološke problematike. Dve razpravi, ki pa zavzemata več kot dobro polovico celotnega obsega v knjigi, sta bili že predmet kulturnih večerov v Buenos Airesa in sta ob takšnih priložnostih tudi že doživeli nekaj kritike ali vsaj kritičnih pripomb, ki so bile avtorjema, morda dobrodošle ob končni redakciji tekstov v olajšanje branja in študija še širšemu krogu interesentov, bralcem Vrednot.
‘S prihodom dr. Pavla Krajnika v Buenos Aires se je tukajšnja družba zmanstvieiniih 'delavcev pomembnio obogatila. (Pid SKA smo ga poslušali kot temeljito podkovanega predavatelja in tudi debaterja; slovenska bogoslovna fakulteta pridobi z njim že v prihodnjem semestru profesorja za vzhodno bogoslovje, s čemer bo znova ustreženo enemu izmed namenov slovenske teologije (gl. lansko razpravo pok. dr. Odarja v Vrednotah!) in tudi njegova uvodna razprava v letošnjih Vrednotah: Svoboda mesa pri M. M. Tarejevu je posvečena vzhodnemui bogoslovju, v prvi vrsti moralnemu, pa tudi dogmatiki in biblicistiki. Pač iz istih razlogov, iz katerih odklanja katoliški nauk posamezne trditve Tarejeva, se je moral ruski moralist tudi že zagovarjal pred pristojnim forumom svoje cerkve. Ob očitnih zmotah pa vsebujejo njegovi nazori toliko lepot in resnic, da je Tarejev gotovo vreden študija na katoliški strani, zlasti pri teologih, ki se pečajo z vzhodnimi bogoslovnimi vprašanji. Kljub vsem Grivčevim prizadevanjem v Ljubljani je kazno, da nam bo šele tujina vzgojila na tem polju več teoretikov in praktikov.
Dr. Vinka B r u m n a , v tem zborniku daljša razprava Krekovo delo v letih 1900 - 1907 je nadaljevanje njegove lanske. ki je obsegala za isto razdobje isamd Krekovo politično delo. Letos obravnava pisec najprej Kreka pri socialnem in gospodarskem delu. Pri tem opisuje najprej delavske organizacije, posebej de-
lavsko stavbno drlo in nato ostalo delo za zadružniš! (Pod poglavjem “Krek pri izobražhem in sorodnem delu” je najprej n(sti Slovenska krščansko socialna sledijo posebej naslovi njegovih iptvanj, njegov boj za treznost, potem 'stalo izobraževalno delo. IV. poglade štejemo lansko politično za prvo, aga Krekovo duhovniško in slovsb delo ter njegovo zasebno življenje, rte,m kazaški “Sič” in njegovo “počitni' delovanje. Meto dično bi bilo memtemogoče ali vsaj za bravca do neittiljivosti težavno spraviti vse to sic kratkotrajno delovanje sedmih, pa Lh let v eno samo biografsko našteva kar bi posamezne “snovi” preveč me 'boj mešalo. Tako pa spoznavamo ob bi Brumnovi razporeditvi Kreka z tke plati, obenem pa tudi ugotavlja logično zvezo, ki jo je Krek postavi* vsaj začrtal postavim med stanovi in političnimi, zlasti pa med delat® in splošno izobraževalnimi org. Mijami. Prav za naše razmere pod.ivo je souvršeanje znanstvenega (maiRetnostnega) študija in napredka bsvetarstvom. Pri tem je gotovo ve^t vzpodbudno — bolj med vrsticami ;azano — ogromno študiranje znan st' literature, iz katere je črpal Krc tfeino svojega podrobnega dela me bldistvom. Prav to proučevanje znar 'bih pripomočkov nam najbolj' 'kaže, je Krek do skrajnosti izrabil svoj Hbj dan, da je moral zato še mlad o^ti v smrt.
Dr. Ivan A h či je po Kreku in Ušeničniku gotovo6 'bajvečji sociolog. Kar ga loči od sofeov drugih pogledov, je objekti vnosi to, da ni površen, nagel v sodbah r tem prenagljen. Ušeničniku sledi ^ecizno filozofsko točnostjo, Kreku kično dedukcijo, z izpeljavo norm n^aktično uporabo. V svojih socialnih Rahljanjih je tudi veliki Krek rad gl v bodočnost. Ahčin se je v tem z'*1 Vrednot posvetil filozofiji aiitomad ^ tej temi je razpravljal že na kulRbi večeru. Nekdo je takrat pristavi 031'ono vprašanje: kako more človek hirati o stvari, ki je šele v povojih? v krščansko socialni
___** .1 •	_-I •	__*	.	•
filozofski nauk je automacija ni mo ob obilici gradiva ravnaval kako poS
dograjen in ga Prehiteti. Pisec je *'da prekratko ob-0 Vprašanje, posta-
vim ubogega na d; ti tehničnemu napredku ne ibo kos, fPrav takšna vprašanja more rešiti r0 katoliška sociologija. Višaj ddnoPa nakazal ta problem, ki ni toliko f ^ki kot praktičen, tudi Ahčin.
Drugi članek isflRoskega področja je sestavek dr. 'j a Mikoliča: Sodobna razvoj'»\^>^a družabnega nauka. Pisec je materiji zelo razgledan in je r° dragocena moč
med novimi sodelavci v znanstvenem kadru Slov. kult. akcije. Razčlenjuje zgodovinski razvoj naukov o družboslovju v starih časih ipa do rojstva prave sociologije. Obravnava idejne smernice v sociologiji in posamezne struje precizno označuje. Vsak količkaj zahtevnejši socialni delavec med nami si bo moral to zgodovinsko in idejno razčlenitev sociologije dobro zapomniti.
Tine D e b e 1 j a k ni samo naš veliki pesnik, ampak tudi literarni znanstvenik, posebno literarni zgodovinar. Doma je prav sistematično žbiral literarne rokopisne zapuščine leposlovnih umetnikov in tadi ni zamudil nobene priložnosti za publiciranje teh zapuščin. Postalo je očitno, da je dr. Debeljak najvarnejši varuh takšnih zapuščin, ki bodo pod njegovim’ varuštvom gotovo nekoč na svitlo prišle. Česar niso zmogli vsaj približni sedob-niki v slučaju Antona Žaklja — rodoljuba Ledinskega, da bi ga — nerodneža — priobčili, to je opravil Debeljak, ko je bil 'deležen zaupanja zadnjih varuhov zapuščine in je vsaj del te zapuščine rešil iz domovine. Kar je sicer komunistični režim nad njegovimi zbirkami teh zapuščin zagrešil, še do danes ni ugotovljeno; Viemlo le, da jih 'domači slavisti še niso znanstveno obdelali.
Dr. Debeljak jih poziva, naj vsaj v Žakljevem slučaju storijo svojo dolžnost, da obdelajo še ostalo zapuščino in ugotovijo v Evropi morebitne vplive ali prevode, za kar v južni Ameriki ni gradiva. Potrdijo ali spremenijo .naj njegove hipoteze, ki jih je postavil že z rešenim in tu objavljenim gradivom in bi jih mogli na tem mestu kratko označiti tak:; : Žakelj je bil pesnik umetnik, med Prešernom prej ter Levstikom (in Jenkom) pozneje najpomembnejši in po kakovosti ni zaostajal za Svetliči čemi. Bil je zelo ■razgledan v nemškem in italijanskem pesništvu, še bolj v slovanskem (poljskem, češkem, ruskem, slovaškem) in je dobro poznal pa cenil Prešerna in — Vraza. Vraza ne isamo kot Ilira, ampak tudi kot pesnika. In tu se loti pisec aktualnega problema besednega “posnaže-njia” besedila teh ilirskih in sodobnih jim pesnikov, ki odkriva eedamjikom vse večje umetniške kvalitete tedanjih stihotvorcev, prav v Žaklju, pa najde Debeljak eno prvih uveljavitev razpoloženjskega impresionizma (Stimmung) v slovenskem slovstvu.
Urednik revije — v tem primeru “Vrednot — v zamejstvu nima samo naloge zbiranja prispevkov, korespondence z avtorji in urejanja z njimi. Ima še vse polno tehničnih opravkov, menda podobno kot pred sto leti Janežič. Ne moremo mu oponašati dragega, kot nekaj malenkostnih tiskovnih napak, brez katerih izseljenska knjiga ne bi bila izseljenska.
MARIJAN MAROLT
MODERNI UTRIPI
Revija Mladika, ki izhaja v Gorici, je objavila pod naslovom “Moderni utripi” kritiko Zorka Simčiča knjige Človek na obeh straneh stene, ki jo je napisal Rafko Vodeb. Za uvod je podan v obliki motta pogled na sodobno slovstvo in se zaključuje s stavkom: “Nekje daleč utriplje argentinska Slovenija v novi, modemi prozi Zoijka Simčiča in v razmišljajoči pesmi Franceta Papeža.” O knjigi Zorka Simčiča pravi med drugim:
“Od študentovske povesti “Prebujenje”, ki jo je nekaj več kot dvajsetletni Simčič izdal med vojno v Ljubljani, do -tega Človeka, ki je izšel več kot deset let pozneje v Buienlcis Airesu, je dolga pot. S prvencem je takrat zbudil zanimanje, s človekom pa j® razbil začarani krog povqjnegia [partizanskega in domobranskega spisateljskega kramljanja, ki še vedno polni knjige in revijte, liste in lističe; napisal j'e delo, ki daleč presega raven slovenske literarne province in ki bi poleg Kocbekovega “Strahu in poguma” edino uteignillo zanimati mednarodno leposlovno javnost.
Vendar Simčiču ne gre za zgodbo. Zunanje do gajanje .mu je le pretveza, snov, ogrodje, da more na zaznavno razumljiv način posredovati notranji svet svojih ljudi, grebsti globlje za motivi, znaki, vzroki in usodo drobnih dejanj, razvozlati skrivnost usod, ko more ena sama beseda ali pogled sprožiti kamenček, ki postane plaz. Simčič ne pripoveduje, ne modruje, ne opisuje, ampak projicira notranje doživljaje na troj-e platen...
Vsakega, ki mu je ipiri srcu slovenski;> pisanje, bo presenetila in razveselila dovršenost Simčičeve pisateljske tehnike. Pri nas jie namreč še vedno preveč v časti pisateljsko ljubiteljstvo in šušmanstvo. Naši pisatelji premalo bero; zato je njihovo pisanje zastarelo, površno, slab posnetek preživelih vzorov iz mladih let. Dokaz za Simčičevo tehnično znanje je izvirna zgradba novele, polna prepletov, stopnjevanja, premolkov in povzemkov; še bolj ipa res izreden čut za pravo mero in za disciplino lastnih čustev. Zna obmolkniti, Iko mu pride pod pero ganljiva beseda, M bi vzbudila v nekaterih bralcih potok solza, a bi uničila estetsko ravnotežje; pove le toliko, koliko,r je potrebno v tem trenutku, za to podobo ali dejanje; na eni strani ise strogo drži umetniške neprizadetosti, odmaknjenosti, na drugi strani pa doživlja v sebi usodo svojih junakov in jim pusti lastno življenje (prepričan sam, da je na koncu marsikatera oseba drugačna, kakor si jo je v začetku zamislil); odtod logična utemeljenost in neprestana notranja mapetast, ki traja od prve do zadnje strani (in še čez) in ki je že sama na sebi znak velikega umetnika.
Izvirna je tudi Človekova problematika, ker načenja mnogo vprašanj, ki jih drugi slovenski pisatelji ne znajo ali ne smejo Obravnavati; glavni junak je zelo povprečni izobraženec, slabič, a ne slab človek, ki nosi v sebi kopico narodnih značilnosti (občutek hlapčevske manjvrednosti in zato kmečko ba-haštvo, nevezanost, miroljubnost, čustvenost in vrtanje vase) in osebnih kompleksov, ki iso [plod samotne, žalostne mladosti (v znamenju očetove obupane krute utesnjenosti... in napačne verske vzgoje ob očetovem zgledu...) Kot sem že omenil, je zunanje dogajanje [postranskega pomena; ves poudarek je v notranjem duševnem prepletanju, ki ga spoznamo iz dejanj in dogodkov, postavljenih v naše okolje 'in naš čas. Simčič svojega Človeka ne sodi, ne razpravlja o pravilnosti njegovih idej in odločitev, ampak enostavno projicira njegovo notranjost, vzroke in učinke njegovih dejanj; vse drugo je bralčeva stvar. Morda bo kdo progrešal katarzo v klasičnem pomenu, spet drage bi utegnili motiti nekateri prizori in nekatere izjave junakov. Vendar taki pomisleki niso upravičeni: delo ni pisano za otroke; mnenje, da mora biti umetnina “vzgojna”, je danes nevzdržno celo za večerniijko pisanje; katarza v klasičnem pomenu ni bistveni del umetnine; poli tično vrednotenje .'umetnin,e je nesmiselno. Pri vsem se mora umetnik držati le enega pravila: da zla
nikoli ne zamenja z dobrim. Tega rpa Simčiču gotovo ni .mogoče očitati.
Avtorju je uspelo vdihniti tej tako določeni osebi veliko isiplošno veljavnost: Človek je slovenski slehernik, jle mlajši brat Lepe Vide, Desetega brata in Martina Kačurja; malo manj romantičen, bolj filozofski, človek z našimi isodjobnimi vprašanji, da bi vsak videl v njem samega sebe; obenem pa presega meje domačijstva in raste n'a ,raven vsečloveške tragike in veličine, slabosti in lepote; zato je prav, da je ostal brez imena : Človek. Tako smo dobili iz begunskega okolja, ki že isam|o po sebi lahko zabrede v najhujši kampanilizem, morda najmanj provincialno delo po vojni.
Marsikaj bi bilo še povedati: o dobri psihološki analizi in zrelem poznanju človeka; o jteziku, ki je lep... 10 lepoti otroških spominov... o dobrotni iro-niji, ki po svoje izraža ljubezen do človeka... Poleg tega je Človek delo, o katerem se bo še veliko pisalo...
Slovenski kulturni akciji, ki jie sprejela človeka med svoje redne knjige, gre priznanje in zahvala, posebno če pomislimp, da je 'kulturno delo za ljudi iz njenega kroga dostikrat kratko in malo junaška žrtev.
V tej zvezi dobi knjiga še posebno vrednost, ki gotovo ne bo ušla mlademu pisateljlskamu rodu okoli Mladike; v Človeku bo našel marsikateri odgovor, zgled, pobudo in tisto globino, ki jo mladina danes kljub nasprotnemu videzu zavestno išče.”
---
DVA POLJAKA VSTOPATA V SVETOVNO KNJIŽEVNOST
Velik uspeh pri občinstvu in kritiki sta v zadnjem času dosegla Czeslav Milosz in Serg-iusz Piasecki. Prvi (r. 1913) je iz poljsko-litavskih (obmejnih krajev. V predvojni Poljski se je uveljavil kot iirik in prevajalec Baudelaireja, Shakespearja, Whitmana in Eliota. IPto 1945 je bil kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, pa je že d. 1950 stopil med emigrante. Kot tak je zbudil veliko pozornost z zbirko esejev “Zapeljano mišljenje” — o pioložaju izobraženstva v komunistični državi, o zapeljevanju in skušnjavah, ki jih mislečemu človeku pripravlja sklenjeni (sistem dialektike in sile, ponujajoč mu z nekimi pogoji rešitev pred vsemi dvomi in negotovostmi. Lani je izšla “Iška dolina” — čudovito popisani mladostni splami-ni: gozdovi, jezera, živali, ljudje. Knjiga je izšla še v Franciji, Ameriki, na Angleškem in v Nemčiji.
(Piasecki (r. 1899) je v zaporu popisal svoje divje življenje tihotapca na poljsko-ruski meji po prvi svetovni vojni (“Ljubljenec Velike medvedke’). Kritiko je naravnost porazila brezobzirna, neposredna iskrenost v izpovedovanju surove resničnosti; barbarska slika človeka pod zaveso kulture. ■— Delo je izšlo prvič v Italiji, še med vojno. V kratkem je doživelo 11 izdaj in prevode v skoro vtse evropske jezike.
Opij za izobražence. Ray.mond Aron je ob Marxov “opij za ljudstvo’” postavil zaključke svoje preiskave zlasti francosko levičarsko inteligenco. Zanjo je opij modemi mit, podprt s finio pleteno dialektiko, da obstaja vsesplošno, tostransko zdravilo za vse socialno zlo in trpljenje ( — osebnega trpljenja ta mit ne priznava —) in da se zgodovina, pojmovana v razosebljenem smislu, z nujmastjo pomika v ta odrešilni položaj. Izobraženci podlegajo slasti zanikanja in uničevanja sveta, ki so v njem zrasli. Po večini bi podpisali Malrauxovo mnenje: “Temeljno dostojanstvo mišljenja obstaja v obtožbi življenja. One-čaščujoče je vsako mišljenje, ki pritrdilno sprejema svet kot celoto in kot tako razume kaj drugega kot upanje”. Dejstvo je, da ljudje, zlasti izobraženci, radi dn dolgo verjamejo, da Voditelj ali vodstvo, ki se ne ustavlja pred prelivanjem krvi, zahteva te žrtve le zaradi najvišjih človeških ciljev, katerih je popolnoma gotovo.
Vklenjeno gledališče (Od revolucijskega teatra do socialističnega realizma). Nekdanji gledališki kritik v vzhodnem Berlinu Jiirgen Riihle je napisal solidno dokumentirano delo o usodi umetnostne revolucije,
(ki je komunističnemu gledališču po prvi vojni prinesla svetovno slavo, dn o tragediji umetnikov, ki sio jo izvedli, pa potem -skoro brez izjeme postali žrtve rdečega režima (Piscator, Brecht; Gorki, Me-yerhold, F-elsenstein, Obrazov, Stanislavski, Tairov, Vahtangov). V svojem zadnjem javnem govoru j‘e veliki režiser Meyerhold dejal: “V ipirostorih, kjer je včasih kipelo samo vedno se obnavljajoče umetniškio življenje; kjer so umetniki iskali, poskušali, se motili in našli nova pota za -inscenacijo — po teh prostorih danes ne najdeš več drugega kot morečo, dp-!bro hotečo, a -brezupno povprečnost in porazno pomanjkanje nadarjenosti.” Naslednjega dne -so Ma-yerholda aretirali in izginil je za vedno v prisilnem taborišču.
Riihle pripoveduje v živahnih poglavjih, kako so se veliki -umetniki znašli v komunističnem teatru; označuje njihove stvaritve in pridobitve in poro-ča, (kako je rastoča razpoka med idejo in stvarnostjo povzročala umetnostne krize in človeške žaloigre. V ozadju te razburljive gledališke dobe je vedno raz-ločnejši -surovi in pošastni mehanizem komunistične kulturne politike.
Katorgcm. — Bemharda Roederja “razprava o modernem suženjistvu” prikazuje v prvem delu “figure in položaje”: -grozotna dejstva iz sovjetskih koncentracijskih -taborišč, skozi katera je šel avtor; drugi del, “Perspektive” .pa .razlaga možnosti in pota -sovjetske politike in zanimivo analizira razvoj po Stalinovi smrti. Pisec je mnenja, da je zašla Sovjetska zveza v tak pritisk'1 (v svoji vztrajnosti), da mora težiti po razorožitvi in varnosti in zanju tudi nekaj plačati. Ako trči (sovjetski radikalizem na trdno fronto Zapada, je konec njegovih zvijač.
Knjiga se ne zadovoljuje z golim poročanjem, temveč išče družbenih in političnih ozadij. Roederja zanima neizogibno izobličenje človeka, pa tudi njegovo veličastno -samou-veljavljenj-e v najbolj absurdnih okoliščinah.
OB POEZIJI FRANCETA PAPEŽA
Martin Jevnikar je v goriški reviji Mladika napisal kritiko, pesniške zbirke Osnovno govorjenje Franceta (Papeža, ki jo je izdala Slo-veniska kulturna akcija. Pisec pravi:
V Buenos Airesu je izšla prva zbirka pesmi Franceta -Papeža pod naslovom Osnovno govorjenje. Pesnika doslej siovenska javnost še ni dosti poznala, ker je razmeroma mlad in ker se je oglašal največ v argentinskih slovenskih revijah pod različnimi psevd|0mimi.
... Zbirka ima nenavaden nič pesniški naslov, prav tajko je nevsakdanja tudi vsebina pesmi. O naslovu pravi pesnik sam, da mu gre v pesmih za “govorjenje o naših osnovah, o našem bistvu, o sami eksistenci tu, kjer smo in kako smo.” S temi besedami pa je tudi že nakazana vsebina pesmi, ki jih je v zbirki 25 in so razvrščene v treh skupinah z naslovi : Stvari, Ljudje, čas. Papeževe pesmi niso izraz -trenutnega doživetja in -občutja« kakor -smo vajeni pri drugih pesnikih, ampak so misli o -bistvu življenja. To je neke vrste filozofija, pisana na pesniški način. Nekatere misli so jasne in preprosto, druge filozofske in odmaknjene, mnoge -so nekake domislice, ki jih je treba po večkrat prebrati. Pesniku je vse samo “uvod” in “p-ripra-va” za “veliki, končni nemir.” Življenje in svet sta uvpd, kjer je važno mirno pričakovanje in pridobivanje tega kar rešuje v poltemi, medtem ko vise drugo odhaja v praznino in nič.. Drugič m-u je življenje “petje in razumevanje, zdaj in prej, -upor in stalno vračanje — eno samo veliko ponavljanje in začetek.”
Zbirka izzveni nekam hladno in večini bralcev ne bo -ugajala. Predaleč je od naše dosedanje predstave o pesmi. Mprda se ji bomo sčasoma privadili kakor sodobni umetnosti.
Pesmi -so dobro zgrajene, brez kitic in rim, v nekaki,- pesniški prozi. Zbirka je bogatu ilustrirana, toda ilustracije nimajo s pesmimi druge Skupnosti od te, da iso pognale iz istega osnovnega razpoloženja -pesmi.”
— Tržaški radio je ppvabil pred mikrofon pisatelja Vinka Beličiča, da pove kaj o svojem delu in načrtih. Avtor zbirke črtic “Dokler je dan”, je povedal med drugim: “Vloga pisatelja je po mojem iskati resnico življenja za njega videzom. To resnico mora umetnik povedati pogumno in zvesto. . . Zadnji dve leti sem res pisal roman in tudi napisal dolg pripovedni tekst, priznam pa, da nisem uspel... Iz svojega romana... sem tri poglavja predelal v tri samostojne črtice in jih sprejel v zbirko Dokler je dan.
— Dirigent Drago Marijan Šija-nec je v poletni sezoni dirigiral v tukajšnjem Colonu več predstav. Tako je v soboto dne 15. februarja dirigiral večer baleta in med dragim tudi Stravinskega balet Petruško.
— Za prvega dirigenta (titu-lar) sinfoničnega orkestra mesta Buenos Aires (Orquestra Simfoni-ca de la Ciudad de Buenos Aires) je bil imenovan Drago M. pijanec. — Žirija profesorskega zbora Visoke umetnostne šole v Tja iPlati (Escuela Superior de Bellas Artes de la Universidad de Buenos Ad-rels) je izvolila za rednega profesorja Draga M. Šijanca. — Lepo čestitamo!
Dr. Bogomil Vošnjak, publicist An znani .slovenski javni delavec, ki živi sedaj v Združenih državah, je po prejemu knjige “Na božji dlani" poslal avtorju pismo, v katerem pravi med drugim.
“...to je najlepši dar, ki sem ga mogel prejeti. Verjemite ,mi, da sem celo noč neprenehoma čital Vaš roman, nisem ga mogel položiti iz rok. To se mi je zgodilo samo s Hemingwayem... Nepozabno mi ostane, kako ste popisali borbo v prleških vinogradih... In toliko čistega rodoljubja je v teh ljudeh, ki se tam borijo ne samo za Jugoslavijo, ampak tudi za biti ali ne biti.. . Gotovo poznate Bartscha “Das deuitsche Leid’. Pri Vas bi se moral ta mož učiti, kako se opisujejo naše g|orice...”
Martin Jevnikar, literarni teoretik in kritik, je v goriški “Mladiki” (štev. 8 - oktober) objavil poročilo o Meddobju. Med drugim pravi:
Leposlovna in znanstvena revija Slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa v Argentini je revija Meddobje. Po vojni je odšllo več tisoč slovenskih izseljencev, izobraženih in preprostih ljudi v Argentino. Kmalu (so se gospodarsko in kulturno znašli in prevzeli vodstvo med zamejskimi Slovenci. Ustanovili so .Slovensko kulturno akcijo, da bi kulturno povezali Slovence, ki so raztreseni po vsem svetu, in jih obvarovali narodne smrti. Začeli so izdajati knjige, revije, časopis in zbornike. Tudi na Tržaško in Goriško prihajajo njene izdaje in zaradi svoje kvalitete vzbujajo zanimanje.
Meddobje je reprezentančna revija, okrog katere so se združili najboljši pesniki, pisatelji, znanstveniki in umetniki, ki žive izven matične države. Revija izhaja štirilkfat na leto in od leta 1954 dalje jo urejujeta Zorko Simičilč in Ruda Jurčec. Urednika sta ji dala stalno notranjo ureditev, ki se je obdržala do danes. V prvem delu se vrste leposlovni in znanstveni prispevki, v poglavju “Čas na tribuni” so razmišljanja o raznih sodobnih vprašanjih, “črke, besede, misli” prinašajo eseje o dnevnih slovenskih in (svetovnih literarnih pojavih, zadnja poglavja so posvečena umetnosti, gledališču, glasbi, novimi knjigam in kroniki. Vsaka številka je bogato opremljena s posnetki del (slovenskih umetnikov v zamejstvu.
.. .Vsi prispevki so na višini, mnogim se pozna, da je avtorje že oplodila tujina, da se je njihovo obzorje razširilo, podajanje pa poglobilo. Znanstvenikov in kritikov se je oglasila cela vrsta, da je tudi na tem torišču revija razgibana in aktualna.. . Meddobje je danes najbolj razgibana, razgledana in umetniško poglobljena slovemka revija.
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
PRIPOROČAMO publikacije tretjega letnika
FRANCE BALANTIČ Poezije
Zorko Simčič
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE
Novela
France Papež
OSNOVNO GOVORJENJE Poezije
StankoKociper NA BOŽJI DLANI Roman
VREDNOTE četrta knjiga razprav
p
u
B
L
I
K
A
C
I
J
E
S
K
A
1
9
5
8
VABILO ZA NAROCBO
JERCEVI GALJOTI
KarlMauser
Pisatelj Karel Mausev ima solidno ime v slovenski sodobni književnosti. Svoj kos slovenske zemlje zna prikazati z iskrenostjo in ljubeznijo.
ZEMLJA IN NEBO
Milan Komar
Eseji in razprave Milana Komarja so vedno dogodek v naJši publicistiki. Knjiga Zemlja in nebo bo gotovo aktualna novost na našem knjižnem trgu.
GORJANCEV PAVLEK
Mirko Kunčič
Mladini manjka branje. Ime mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča je že v domovini zaslovelo. Bil je avtor, ki ga je mladina cenila. Otrokom v 'zamejstvu bo njegova knjiga najlepši dar,, staršem pa zadoščenje in veselje.
Črtice
Neva Rudolf
Mlada slovenska pisateljica nastopa ,s tem delom pot med občinstvo. Pri božičnem natečaju SKA je žirija njene Črtice nagradila.
ZGODOVINSKI ZBORNIK
Zgodovinski odsek SKA prevzema s tem Zbornikom nalogo, da v uredništvu Marijana Marolta objavi zbirko razprav svojih članov in sodelavcev.
MEDDOB JE
četrti letnik
Uredita Zorko Simčič in Rud!a J u r č e o
Revija SKA je v prvih treh letnikih opravila pomembno nalogo in je v revijah in listih kritika njeno delo z velikim priznanjem ocenila.
GLAS
Slovenske kulturne akcije
List bo izhajal dvakrat na mesec in bo ,še naprej obveščal o delu SKA, založbe in prinašal kratke zapiske o kulturnem delu doma in po svetu.
Vse knjige bodo izšle tudi vezane ali v platno ali v karton.
VAŽNO:
Naročnina na celoletna izdajanja je dvojna. Ena za vplačila pred 1. majem in druga za kasnejša. Zakaj?
Ker se v Argentini cene tisku stalno dvigajo in bi si radi vsaj papir zagotovili in nabavili po sedanjih cenah, moremo nuditi lansko nespremenjeno naročnino na ta naša letošnja izdanja le tistim, ki naročnino v celoti vplačajo naprej, in sicer vsaj do konca aprila. Za kasnejša vplačila smo primorani določiti 20 % višjo naročnino. Prosimo vse naročnike, da tako v našem kot v lastnem interesu vplačajo naročnino čim prej, za, kar jim bomo iskreno hvaležni!
Lanska in torej tudi letošnja naročnina pa je ta:
ARGENTINA: broširano 260 pesov, v platno oz. karton vez. 300 pesov! JUŽNA AMERIKA: broš. 300 pesov, v platno oz. karton vez. 340 pesov. ITALIJA: broširano 5.800 Lir, v platno o,z, karton vez. 6.500 Lir. AVSTRIJA: broširano 260 šilingov, v platno o'z. karton vez. 300 šil. FRANCIJA: broširano 4.200 frankov, v platno oz. karton vez. 5>.000 fr.. USA in KANADA: broširano 16 dol., v platno oz. karton vez. 18 dol. ANGLIJA, AVSTRALIJA: 'broš. 6 funtov, v platno oz. kart. vez. 7 funtov.
Cene posameznim izdanjem bodo objavljene sproti.
Člani Slovenske Kulturne Akcije imajo pravico de 20 % popusta. Vplačila na naslov: Lenček Ladislav, Cochabamba 1467, Buenos Aires.
Knjižna založba Slovenske kulturne akcije:
Alvarado 350, Ramos Mejla, Buenos Aires, Argentina
T