Sestavi občinskih in mestnili svetov Odstraiüevaiqiodpadliov -projelitreliordov ' HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM m RADIEM CEUE 3. novembra ob 17. uri v Cilyceniru Celje Mercator dcsDDOOff ©oOp Opekamiška 9, Celje petek, 27. oktober 20Q8. od 17. do 18. ure ČAROBNI DAN S ČARODEJEM sobota, 28. oktober 2006, od 10. do 12. UK Zabavna prireditev NOČ ČAROVNIC CELJE POKALNI POLnNALE USOJEN PUBUKUMU Zellie da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? OSO 12 24 www. mik-ce.si DOGODKI Ni : i ilMK URŠKA SELIŠNIK t^mioPMiK Možgani z jajci Pa smo (skoraj) preživeli še lokalne volitve. Sicer čakamo še na uradne rezultate in sedem imen. ki bodo slavila v drugem krogu, vendar je večina županov in mestno/občinsko/kra-jevnih svetnikov le znana. Skupna vseslovenska ugotovitev je nizka volilna udeležba - nekaleri analitiki se sprašujejo, če je občanom res tako malo mar, kdo jih bo naslednja štiri leta vodil za nos. Prevlada in zmaga SDS-a tudi v 33 občinah na Celjskem je nesporna, mnogi pa le pridajajo, da bi morala SDS doseä več, glede na status najmočnejše stranke v Sloveniji. Na našem koncu so namreč v ospredju tudi neodvisni, kar je velik izziv za najmočnejše politične stranke. Ali pa so dobile jasno sporoälo, da morajo postati bolj učinkovite in tudi bolj konkretne. Sicer še vedno ne vemo, če v manjših obänah volijo stranko ali doveka, se pa vseeno včasih vprašamo, kaj se skriva za to ti. neodvisnostjo. Zavečino posameznikov vemo, kam sodijo, in tisto »neodvisno« je samo pesek v oči, opravičljivo le z dejstvom, da so v mnogih obänskih svetih levi in desni stolčki tako razdeljeni, da jih lahko vodi samo neodvisni župan. Sicer je skupna značilnost volitev na Celjskem Še, da sta v prvem krogu odletela le dva stara župana od tistih, ki so kandidirali. Bo drugi krog to razmerje spremeniU Toda eno ostaja: župan ga mora že pK)šteno lomiti, drugače je v svojem stolčku nedotakljiv. Sicer v teh dneh večina medijev razglablja o lokalnih volitvah v Ljubljani. Prestolnici se je namreč zgodil Jankovič. Na Celjskem pa je v prvem planu SLS, ki se je zgodila knežjemu mestu in tako »prevzela« edino mestno občino v državi. Če še malo poškilimo po drugih obänah, pa lahko marsikje vidimo, da so zmagovalci v posameznih občinah pripadniki iste stranke kot žapan. Še en dokaz, da se politika dela na dolgi rok. Na veliko bi še lahko razglabljali o takšnih in drugačnih dejstvih, vendar je najhujša mrzlica mimo. Poraženci celijo rane, zmagovalci so nehali slaviti. Značilnost letošnjih volitev za Slovenijo je bilo tudi veliko kršitev volilnega molka. V šali rečeno, menda so imeli kandidati toliko prečudovitih načrtov, da jim ni uspelo vseh izgovoriti do dovoljenega datuma. Prihaja čas, fco bo treba marsikaj od napovedanega uresničiti. Res da juha ni vroča, kot se skuha, toda kaj, ko bodo kmalu spet volitve. In potem bomo, prosto po Saša Hribarja, na volilnem meniju spet iskali možgane z jajci. Kaj so že ženske kvote? KRATKA SUIDKA MDM Poskrbel za žensko kvoto Drago Zupan, stari-novi občinski svetnik v Laškem, je v občinski svet na listi za Rimske Toplice kandidiral sam. Na predvolilnih letakih pa se je vedno pojavljal v družbi svoje psičke Ajke. »Tako sem poskrbel za žensko kvoto na svoji listi,« nastopanje v paru pojasnjuje Zupao- No, Ajka v občinski svet sicer ni bila sprejeta, je pa svojemu lastniku zagotovo prinesla kakšen glas. itednik Obvestilo bralcem Zaradi praznikov Novi tednik v torek, 31. oktobra ne bo izšel. Med bralci bo spet v petek, 3. novembra. Uredništvo Zimski čas: nedelja, 29. oktober www.radiocelje.com Mogočno stavbo z 9 ti» Od utopije do resničnosti v Celju je Janez Janša slavnostno odprl prvo stavbo Tehnopolisa, ki je veljala 1,65 milijarde tolarjev V Celju je včeraj predsednik slovenske vlade Janez Janša slavnostno odprl prvo stavbo Tehnopolisa, ki je zametek bodočega razvojnega in inovacijskega središča Savinjske regije in države. V svojem n^ovoru je med drugim poudaril pomen ambicioznosti, znanja, tveganja in poguma, ki botrujejo vsem pomembnim odločitvam, tudi tej o gradnji mesta prihodnosti, mesta znanja in sodobnih tehnolo^j. Ko je orisal položaj Slovenije v Evropski uniji, je menil, da sta za uspeh ključna tehnološki razvoj in inovativ-nost. Slovenija, ki je uspešna članica, prevzema evro, je članica Nata, premalo pa je še storila za povečanje konku- tva in podjetništva, žasti z uporabo inovacij. »Samo prenos znanja med članicami unije ni dovolj,« je poudarilJanša. »treba se je odpreti navznoter in ne le navzven.« Uspešnost je treba potrditi z razvojem gospodarstva, za kar nam daje lepe možnosti prihodnje leto, ko bomo predsedovali tmiji. Imamo vrhunska podjetja in kadre, kar potrjuje, da imamo ambiciozne in sposobne ljudi. »Naš problem je učinkovitost uporabe sredstev za raziskave in Inovacije, ter nepovezanost, skromno število patentov in nizki izdatki za raziskave in razvoj v storitvenih dejavnosti. Za doseganje ciljev razvojne strate^je Slovenije in za preboj na višjo raven je zato ureba speljati strukturne re-fomie in nac^aditi sedanjiraz-voj.« V tem smislu je otvoritev Tehnopolisa, ki je eden od 35 ključnih slovenskih razvojnih projektov, s skupno vred-- iL85-27. nostjo 24 milijard evrov, zelo pomemben. Da je bil dan velik za Celje, regijo in državo je dejal tudi celjski župan Bojan Šrot, ki pomen Tehnopolisa za Celje vidi predvsem v tem, ker pomeni začetek uresničevanja projekta, ki je bil še pred letom videti kot utopija. »Tukaj bodo našla svoj prostor razvojno inovacijska in tehnološka podjetja, razvojni grozdi in seveda mednarodna univerza. To je hkrati tudi reurbaniza-rija stare ankäme in zagotovilo, da se bo tudi nadaljnja gradnja nadaljevala tako, da bo celoten projekt mogoče uresničiti v desetih letih«. Stavbo je predstavil direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Boris Klančnik, ki je povedal, da je v tej tovarni za razvoj kadra in znanja, kot jo je poimenoval, za zdaj na 9 tisoč kvadratnih metrih podjetniški inkubator s 6 podjetji, prostori za zagon bodoče mednarodne univerze in sedež Tehnopolisa. »V kratkem bo v njej 20 podjetij in okoli 100 zaposlenih,« je napovedal Klančnik. Že do konca novembra naj bi bila stavba, ki jo je drzno in s sodobnimi materiali projektiral arhitekt Borut Pregelj, 60-odstomo zasedena. Njena gradnja je stala 1,65 milijarde tolarjev brez davka na dodano vrednost, denar pa so zagotovile banke, Mestna občina Celje, podjetja, RRA in zavarovalnica. »Stavba je prva izmed 12 načrtovanih, dve novi sta že v fazi projektiranja. Za njeno delovanje imamo vsa potrebna dovoljenja, čaka nas le še izpolnitev zahteve ene od 25 inšpekcij, ki so gradnjo nadzorovale v minulih sedmih mesecih - trajno deponiralije 8 tisoč kubičnih metrov odstranjene in s težkimi kovinami onesnažene zemlje,« je povedal Klančnik. Za to naj bi poskrbeli z odvozom na deponijo, kar bi SUlo blizu 300 milijonov tolarjev, ali z njeno trajno vgradnjo vbodoči protihrupni zid na jugu Gaberij, ob železnici. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Škrablova strokovna direktorica Strokovno vodstvo celjske bolnišnice prevzema mag. Frančiška §krabl Močnik. Nasledila bo prof. dr. Radko Komadlno, ki je štiri leta najprej kot direktor in nato od pomladi kot vršUec dolžnosti opravljal to funkcijo. Za novega strokovnega direktorja celjske bolnišnice so kandidirali trije zdravniki. Na razpis, ki je izšel v začetku meseca, so se prijavili sedanji v. d. strokovnega direktorja prof. dr, Rad-ko Komadina, specialistka abdominalne kirurgije Milena Osole in mag. Frančiška Škrabl Močnik, predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja. Dr. Radko Komadina in Milena Osole sta kandidirala tudi na zadnjem razpisu, na katerem ni bü izbran nihče. Mag, Frančiška Škrabl Močnik se je na razpis prijavila prvič. Povedala je, da je takšno odločitev prejela predvsem kot intemistka, saj v celjski bolnišnici praviloma kandidirajo za strokovnega direktorja le kirur-efrtobw2006 - gi. Po njenem mnenju se to že odraža na položaju obeh osnovnih vej medicine. Programom kandidatov je v začetku tedna prisluhnil strokovni svet bolnišnice. Ta je ob zadnjem razpisu svetu bolnišnice soglasno priporočil dr. Komadino, tokrat pa o podpori ni odločal, saj so člani ugotavljali, da svet zavoda njihovega mnenja tako in tako ni dolžan upoštevati in ga tudi ne. Svet zavoda, ki ga vodi Franc Košir, je o strokovnem direktorju odločal na svoji včerajšnji seji. 17-članski svet zavoda je sestavljen iz devetih Članov, ki jih imenuje ustanovitelj javnega zavoda, torej Vlada RS, člana, ki ga imenuje Mestna občina Celje, člana, ki ga imenuje ZZZS, in šestih članov, predstavnikov delavcev SB Celje. Seje se je udeležilo 16 Članov, ki so s 13 glasovi izbrali za novo strokovno direktorico mag. Frančiško Škrabl Močnik. Funkcijo bo prevzela 15. novembra. MBP um II ■■II 20(l6 Na Celjskem obrat na desno Med 513 člani mestnih oziroma občinskih svetov kar 124 svetnikov iz vrst - SDS-a - Pred štirimi leti je bilo razmerje podobno, vendar v korist LDS-a Teden je minil h}u štetja. Potem, ko so bili izvoljeni župani in borci v drugem krogu znani v nedeljo, so v občinskih volilnih komisijah začeU preštevati glasove, ki so jih volivci namenjali posameznim strankam, listam, neodvisnim ... V političnih strankah so šteU, kje in ko-Uko glasov so dobili, ter -kako zanimivo - vsi po vrsti ocenjevali, da so na lokalnih vohtvah dosegli dober uspeh, na državnozbor-skih čez dve leü pa bodo še boljšega. Zato smo se tudi mi zakadili v še ne zaprašene podatke izpred štirih let. prešteli število takrat svetnikov te porno dejst svetniških i zmagovalka lin nedeljskih ugotovili nes-•o: kar se tiče lest, je velika ■33 občinah na Celjskem SDS, ki , podvojila število mandatov (z 78 na 124), vehka pora-ženka pa LDS, ki je dosegla skoraj obratne številke (s 117 je padla na 77 mandatov). Z večjim številom mandatov se ponašajo neodvisni (sem smo šteli tudi takšne in drugačne liste) in v SD-ju, med poraženci pa je poleg NSi-ja še SMS, ki je bolj kot razpolovila število mandatov. Med 513 svetniki v naših občinah najdemo še predstavnike AS-a in SNS-a. Stanje na Celjskem je tako podobno vseslovenskemu preboju SDS-a, ki je zmagala tudi na državnih volitvah pred dvema letoma. Če upoštevamo še grobi izračun, po katerem desnica ni pridobila toliko glasov, kot jih je izgubila levica, pa lahko tudi na Celjskem dodamo nov slovenski trend - pojav in tudi zmaga neodvisnih kandidatov, V večjih občinah so kar nekaj glasov pobrale različne liste, v manjših pa so mno-gokje v ospredju nestrankarski kandidati. Logično se zastavlja vprašanje, sploh glede na dogajanje v Ljubljani, v kolikšni meri bodo politične stranke še obvladovale politični prostor. Novoizvoljeni župani v 26 občinah na Celjskem glede na 9 strankarsko pripadnost □ ■ □ Neodvisni SDS SLS LDS SD l\ISi ' župana Občine Vitanje Slavka Vetritia so kandidirale tri stranke, zato ga nismo uvrstili v razpredelnico. Podobno je pri opredelitvah županov, vendar je tu težje delati primerjave, ker nekaj županov nastopa kot neodvisnih, pa skoraj vsi vemo, kam sodijo. Ali pa so jim enakovredno podporo izrekle po tri stranke in potem je nemogoče presoditi, »čigav« je župan. Ravno zaradi tega tudi ni možna primerjava s številkami pred štiri- ido- jan Šrot. SLS je v p z zadnjimi volitvai bila kar pet mandatov v MS-u, zadovoljni so lahko tudi v SDS-u, kjer so pridobili dva mandata, največja poražen-ka pa je LDS, ki je izgubila štiri. V SD-ju so izgubili en mandat, DeSUS je enega pridobil, nova stranka Za delov-dveh miletL panihi2 ? tudi t ižu- upoštevali ki bodo zn. krogi □IjenihvečSDS-ovih LDS-ovih, število in neodvisnih žu-je ostalo skoraj nes-mo. Seveda nismo ?dmLh županov, Ü šele v dnigem la Martinovo nedelje 12. novembra. Zmagovalci in poraženci Lokalne volitve je v Mestni občini Celje prepričljivo dobila SLS. katere član je tudi s skoraj plebiscitamo voljo volivcev izvoljeni župan Bo- DIGI' 103 T. .NA KABELSKA TELEVIZIJA 'izijski In 74 radijskih programov AKCIJA JESEN ZDOS ! PfUKUUČITEV NA KRS - 9900,00 S PROMaCIJSKA PONUDBA! ^RIKLJUČEK KRS + INTERNET - 3900 SITi Dodatne Informacile: e-mail: intemet@cekabel.ne1 IzMS-asi Flis (Zeli (Celjska /prašlj; občinska uslužbenka. V enem mesecu se bo morala odločiti, ali bo mandat svetnice sprejela in zamenjala službo ali pa se mu bo odrekla in jo bo zato nasledil naslednji z hste, Alojz Ocvirk. Imenski sestav MS-a seje v Celju zaradi vnovičnega štetja glasov, preračunavanja ostankov glasov in podobnih opravil, s katerimi je želela OVK preprečiti kakršno koli napako, dnevno spreminjal. Tako je vnovično štetje pokazalo spremembi v 2. in 3. volilni enoti. V drugi je tako stranka SD pridobila še en sedež, tako da bo v MS-u ob Andreji Rihter tudi Stane Rozman. Sedež je v tej enoti izgubila lista Mladi za našo prihodnost, ki pa je zato pridobila mandat v 3. enoti, tako da bo svetnica Petra Ko-dela Felicijan in ne Andreja Grobelšek, kot je kazalo spr- dat izgubili! zato v MS-u^ne bo Damiria Ivančiča. Proti pričakovanjem se kljub močni listi kandidatov vMS niso prebili člani EUDS. imena kot so Bojan Umek, Mirko Krajnc ... očitno niso prepričala volivcev Enako so brez sedežev v MS-u ostali SNS, AS, SEG in Glas žensk, stranka SMS pa v Celju sploh ni imela kandida- Zaplet s Celj etjem glasov v ednik mega svetnikov. mandatih, v NSi-ju sc izgubili, po en sedež, slej, pa imajo še Zeleni, Celj ska neodvisna lista in list Mladi za našo prihodnost. V MS-u bo veliko novi! obrazov, zamenjalo se bo ka 17 od skupi. Zanimivih podrobi kar nekaj. Po preferenčnih glasovih se je v MS prebil Mirko Fric Krajnc (Za delovna mesta) in to kar s 7. mesta. Med svetnike se ni uspelo prebili županskemu kandidatu SD-ja Stanetu Mele-tuin NSi-ja Milanu Rajtma-jerju, zato pa sta mandat dobila Zdenko Podlesnik (LDS) in Bojan Šrot. ki pa ga bo zaradi županovanja prepustil naslednjemu na listi v njegovi volilni enoti, to je nekdanjemu članu SDS-a in podžupanu v zadnjem sklicu Francu FilipCiču. Podlesnik, ki je te dni z družino na safa-riju v Keniji, je zaradi neuspeha stranke na volitvah napovedal svoj odstop z mesta predsednika celjskega odbora LDS-a. seposloviladva aa svetnika Hari d) in Štefan Jug leodvisna lista), staja mandat Milene Ceko Pungartnik, ki je ŠL 85 - 27. OVK-ja Matevž »Program za vne kov v ra lavo smo progra Žugelj n za vnos podat-Lčunalniško obde-dobili od ministrs-vno upravo. V tem u je bil tudi šifrant išč, vanj pa so eno volišče vpisali v dveh volilnih enotah, zato so bili glasovi s tega volišča vne-šeni dvakrat, v dveh volilnih enotah. Napako smo odkrili in odpravili, ker se ni ujemalo število oddanih volilnih glasov.« Pod Pohorjem za spremembe v občinskih svetih (OS) na Konjiškem so volitve prinesle prave tektonske premike. V Slovenskih Konjicah je prej vodilno LDS, ki je imela v OS-u pet mandatov, zamenjala SDS, ki je prej imela štiri svetnike. Napredovala je SLS, ki je doslej Imela tri svetnike, en mandat je izgubila AS, število svetriikov pa so ohianüe NSi (2), SEG (1) in DeSUS (l).VOS se je vrnila SD (1]. SNS, ki je imela dva svetnika, letos ni vložila kandidatne liste (zamudila je rok). Zanimivo, da nestrankarska Naša lista ni osvojila nadaljevanje na strani 4 oktober 2006 - KJE SO NAŠI POSLANCI? V icrempijiii davicov Opozicija stalno ponavlja čme napovedi. Pa ste z njimi do sedaj že petnajslkrai falilL Dimitrij Kovačič, SDS Vživljenju sta samo dve zanesljivi stvari - davki in smrt. Pri čemer je stava na prve bolj zanesljiva. Bodoči davki že dva meseca okupirajo tudi delo poslancev, ki so se ta teden znova lotili premlevanja sedmih zakonov nove davčne zakonodaje. Opozicija je z opozarjanjem na morebitne luknje davčne reforme finančnega ministra Andreja Bajuka začela že med ponedeljkovimi poslanskimi vprašanji vladi, pri čemer je njen predsednik Janez Janša rahlo naveličano In lakonsko zatrdil, da »že stotič poudarjam, da v letih 2007 in 2008 ne bomo dvignili stopnje davka na dodano vrednost«. Opozicija namreč meni, da bo zaradi manjših prihodkov v državno blagajno treba povečati DDV in tako nadomestiti napovedani primanjkljaj, ki naj bi nastal predvsem zaradi novega načina obračunavanje dohodnine v samo treh razredih. Zakon o dohodnini je bil kot osrednji steber reforme tudi tokrat torišče poslanske razprave, le da se je ta tokrat lahko vrtela samo še okoli dopolnil k samemu predlogu zakona. Tako so poslana največ pozornosti namenih olajšavam, ki se jih je vlada sprva namenila večinoma ukiniti (najprej smo pri dohodnini lahko uveljavljaH za 3 odstotke upravičenih izdatkov, potem je bilo to spremenjeno na največ 2-odstot-no znižanje davčne osnove, dodatno 4-od8totno znižanje pa ste si lahko pridoDili za nakup bivališča), zato pa je zvišala splošno olajšavo, ki smo je deležni vsi. Splošna olajšava bo tako v primerjavi z letom 2006 višja za 70 tisočakov. Usklajevanje koalicijskih strank je pomilostilo precej izbrisanih olajšav: olajšavo za osebe po 65. letu starosti, vlada je podvojila olajšave za zavezance s tremi in več otroki, izboljšala davčno okolje za kmete, zvišala vrednost neobdavčenega dela obresti za bančne in hranilne vloge s 500 na 1.000 evrov, med neobdavčene dohodke uvrstila še obresti iz S-letne stanovanjske sheme in prizadetim otrokom priznala olajšavo tudi po 18. letu starosti. V opoziciji pa so menili, da to ni dovolj. Tako so v SD-ju predlagali zvišanje posebne olajšave za upokojence, LDS je zmotila ukinitev posebne olajšave pri nakupu stanovanj in so predlagali uvedbo davčnega kredita, SD in še posebej SNS pa sta se lotili možnosti donacije dela dohodnine. Slednje je novost, ki jo uvaja Bajukov dohodninski zakon, davkoplačevalcem pa e splošno-in za fi-ti strank sindika-lada ob- 5tih, ki takšn« omogoča, da pol c odmerjene dohodni koristnih namen nanciranje političn: in reprezentativnih tov. Pri tem naj bi vi, javila seznam vseh ti bodo upravičeni do ga dohodka. Vlada je za splo-šnokoristne razglasila humanitarne namene, namene varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Invalidske, dobrodelne. ekološke, kulturne, športne in religiozne. V SNS pa so ob slednjih poskočil in predlagali njihovo čr- Najtrši boj se je bil za stanovanjsko olajšavo, saj jo je lani prijavilo skoraj 103 tisoč zavezancev za plačilo dohodnine. »Ukinite olajšavo za plačilo denadonalizacijskih obresti, pa boste dobili denar! Vlada daje svojim in najbogatejšim, še posebej dena-cionalizacijskim upravičencem gredo milijoni tolarjev. Hkrati pa sto tisočim j emljete možnost, da bi rešili svoj stanovanjski problem. To je dvoličnost te vlade, zato ne zavajati preko predsednika vlade, daje prvi eili rodnost.« je trdil šaleško liubljanski po- anec Milan M. Cvikl. Drago Koren V koaliciji verjamejo raz-l^ finančnega minisustva, da bodo z dvigom splošne olajšave pravzaprav vsi na boljšem, tudi brez posebne stanovanjske olajšave. »S sprejetjem predlaganega zakona bomo davkoplačevalci prihranili mnogo časa ih energije, ko ne bo treba zbirati, hraniti, pridobivati podatkov, izpolnjevati zahtevnihobrazcev, ali celo iskati pomoč dragih strokovnjakov ia izpolnitev davčne napovedi. Dohodnine v prihodnje ne bomo več napovedovali, ampak bomo iz davčnega urada dobili informativne izračunedohodnine,« je menil Drago Koren (NSi). A so v opoziciji opozorili, da v koaliciji morda preveč pričakujejo od večje splošne olajšave, saj so vse ukinjene posebne olajšave stlačili v to povečanje. »Povečana splošna olajšava bo počasi že počila,« je sarkastično priletelo iz vrst socialnih demokratov. SEBASTUAN KOPUSAR aHALWiVOLITVE 2006 m\ Število svetnikov glede na strankarsko pripadnost po volitvah leta 2002 in 2006 CM(0 CMcO CMcO CSJcO aa So oo aa ____ Oes oe so oe CMCNJ CMCM CMCNJ CMCM CMcsi CJCVJ so NSi DeSUS SMS SNS Neodvisni le so Šteti tudi pripadniki različnili nestrankarskih nobenega mandata, čeprav je bilo na njej vrsta uglednih ljudi. Tudi v Zrečah se je morala doslej prevladujoča LDS, ki je imela sedem mandatov, umakniti na drugo mesto, vodstvo pa je prevzela SDS, ki je imela doslej tri svetnike, SLS in SD sta ohraniU po dva mandata, novinka pa je DeSUS, ki prej ni imela svetnika. Največje presenečenje so pripravili volivci v Vitanju, kjer so glasovali po večinskem sistemu. Tam so imeli doslej kar sedem svetniških mest člani SDS-a, le eno LDS, letošnji novinki, SLS in DeSUS, pa nista imeh nobenega člana v OS-u. V OS-u sta tako kot doslej tudi dva neod- V vseh občinah so se torej odločili za spremembe, skupna značilnost je še, da volivci skoraj niso izkoristili možnosti prelerenčnih glasov, ter da je v manjših krajevnih skupnostih konjiške in zreške občine kandidate za člane svetov KS večinoma predlagala SDS. Ker jih je predlagala po toliko, kolikor je sicer članov svetov, so bili tudi vsi izvoljeni. Tisti, ki z njimi niso bili zadovoljni, izbire pa tudi po svoji krivdi niso imeli, so si dali duška z raznimi pripisi (od nesposobneži do kreteni, npr. v KS So-jek Kamna gora). V Radečah »prevlada<€ žensk v Laškem je na nedeljskih lokalnih volitvah za precejšnje presenečenje poskrbela Mlada moč občine Uško (MMOL), ki bo imela v OS-u kar tri svetniška mesta. Največ mandatov (2) je izgubüa LDS, po en mandat SLS in DeSUS, medtem ko so po enega svetnika pridobili v SD-ju in NSi-ju. V OS-u seje zmanjšalo števUo žensk, in sicer s štiri na tri, zato pa se je močno povečalo število svetnic v Radečah. Medtem ko je bila doslej v OS-u le ena, jih bo naslednja štiri leta v 16-članskem OS-u sedelo kar šest. Tudi v Radečah so največ svetniških mest (2) izgubili v LDS-u, medtem ko so v SMS-u in SNS-u celo ostali brez svojih svetnikov, V SD-ju so pridobili dva, v SDS-u pa tri mandate. Dva s preferenčnim glasom v Žalcu, kjer je imela OVK kar nekaj dela s preštevanjem glasov, se je izkazalo, da volivci vedo, kolikšno težo ima preferenčni glas. Po Številu glasov je Nestrankarski listi za razvoj Občine Žalec pripadel en mandat, in glede na pravila igre naj bi bil svetnik Dušan Pungart-nik. Vendar pa sta Pungart-nika z enakim številom pre-ferenčnih glasov prehitela Er-vin Čas in Lidija Koceli -slednja je postala svetnica z žrebom. Na listi SD-ja v 3. volilni enoti so volivci s pre-ferenčnimi glasovi za svetnico izvolili Tanjo Razbor-šek - Rehar namesto prvega, Ivana Lindiča. Sicer pa tudi sestava žalskega OS-a nadaljuje splošni trend; mandat manj LDS-u (glede na izstope v minulem obdobju v praksi to pomeni povečanje svetnikov) ter podvojitev sedežev za SDS. Ob županu Lojzetu Posedelu (LDS) med svetniki sedi Ivan Jelen (DeSUS), oba sta tudi poslan- srečai ) pa i ki jim je, vsaj po njihovih izjavah sodeč, pohtika že Šla na živce. Zato lahko napovedujemo le pestro dogajanje. V Braslovčah bodo v OS-u štirje mandati pripadli SDS-u, novost letošnjih volitev Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov in njihovo povezovanje bo imela tri svetnike, prav toliko tudi SLS. SD bo imela dva predstavnika, po enega pa LDS, DeSUS in NSi. V Preboldu bo najštevilčneje zastopana LDS s šestimi predstavniki, sledijo SDS s štirimi, DeSUS z dvema, po en mandat pa pripada SNS-u in SD-ju. Na PolzeU je zrasla podpora SDS-u, ki je doslej imela le tri svetnike, padla pa LDS-u, ki je imela doslej pet mandatov. Dva mandata pripadata SLS-u, po eden pa N5i-)u, DeSUS-u in AS-u, ki doslej ni imela svetnika. Na Vranskem je največ, sedem mandatov pripadlo SDS-u, po dva pa NSi-ju in SD-ju. Zanimivo pri tem je, da je bila doslej najštevilčneje zastopana SLS .s kar petimi, ki pa v tem mandatu nima nobenega svetnika, medtem ko je SDS doslej zastopal en svetnik. V Taboru bodo v OS-u sedeli Štirje svetniki SLS-a, po eden iz SDS-a in LDS-a ter svetnik, ki ga je predlagal Anton Cestnik in skupina volivcev. SDS podvojila število svetnikov v Šentjurju sta se že pred volitvami oblikovali dve koaliciji in člani le-teh so podpisali tudi pogodbi o sodelovanju na volitvah. Za skupno podporo županu mag, Štefanu Tislu so se odločili v SUS-u in sodeč po rezultatih bodo skupno zasedli 12 sedežev v OS-u. V nasprotno koalicijo, ki je na županskih volitvah ponudila tudi dva kandidata - Jožeta Koržeta (SDS) in Janeza Cokla (SLS), v primeru drugega kroga pa bi podprla bolje uvrščenega od obeh, so se združile SDS, SLS in SMS. Ta koalicija si je izborila 14 sedežev, sestava novega OS-a pa bo tako precej drugačna kot v dosedanjem mandatu. Šentjurju se v naslednjih štirih letih obeta vladavina župana ene in svetniške prevlade druge politične naveze. Največji porast priljubljenosti je zabeležila SDS, ki je pred štirimi leti dobüa štiri svetruke, zdaj pa je število mandatov podvojila na osem. LDS bo imela po novem dva manj kot prej, po enega svetnika so izgubili v SMS-u in SLS-u, SD in NSi pa ostajata vsaka pri dveh svetnikih. DeSUS je enega celo pridobila, svojega predstavnika v OS-u pa je izgubila SNS. V klopi OS-a bo 11 svetnikov sedlo ponovno, 15 bo novih, od tega tudi dve svetil ospredju neodvisni Za skoraj polovico občin Zgornje Savinjske doline je značilen vseslovenski trend - torej nestrankarski oziroma neodvisni župani in svetniki (čeprav se ob teh priponkah vedno lahko vprašamo, v kolikšni meri veljajo). o večin razarjah, Solčavi r pa je 1 Lu- o po- Rojena koalicija sprememb Kandidat za župana Občine Laško. Franc Zdolšek. je s svojim programom, strokovnostjo, pozitivno energijo, podjetniškim navdihom in karizmatično osebnostjo uspel združiti dve listi in tri stranke v podpori k njegovi kandid Občine Laško. SDS. NSi in SLS so swanke, k Mlado močjo občine Laško združile v koalicijskem programu podpore Francu Zdolšku; svojo podporo je izrekla tudi Usta za razvoj podjetništva in podeželja. Vsi skupaj, združeni v želji po novem trajnostnem razvoju celotne občine Laško, si želiio sprememb na bolje v komunikaciji z občani, v delovanju in preglednosti delovanja občinske uprave, v vzpodbujanju razvoja gospodarstvu prijaznega okolja, v httrejšem razvoju kulture in turizma, v pozitivnih spremembah na področju športa, socialne problematike, zdravstva, mladih, javne infrastrukture, eko-lodje in delovanju društev. Želijo si. da ostane podeželje polno življenje z dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ir> da kraj Rimske Toplice in druge KS ne ostanejo pozabljene kot do sedaj. Franc Zdolšek bo v drugem krogu kandidiral za vse te spremembe, za upanje številnih občanov in za spremembe, ki bodo občino Laško ponovno ponesle na stopnjo razvoja s primerljivimi občinami v Sloveniji. V nedeljo. 12, novembra, odloča vaš glas. Podpora Francu Zdolšku Je Jasna in še nikoli tako enotna. Sedaj ste volivke in volivci tisti, ki boste odločali! Verjetno ne želite, da občina spi, ampak da rešuje probleme in se sooča z izzivi sodobnosti za prihodnost. dobno že pred Nestrankarska lista je pridobila tudi skoraj četrtino sedežev v Mozirju, kjer pa se je OS zaradi odcepitve Re- 19 na 13 svetnikov. Zanimivost Mozirja je tudi, da delo v novem sklicu nadaljujejo samo trije »stari« svetniki. V OS sejespreferenč-nimi glasovi na listi DeSUS-a s 4. mesta prebil Stanislav Podsedenšek. Kljub presenetljivi zmagi Stanka Ogradija v Gornjem Gradu je SLS izgubila en sedež, ki ga je pridobila SDS, sicer stranka poraženega To-nija Riflja. Glede na izenačeno stanje (obe stranki imata po štiri svetnike) lahko pri- marsikaj pa bo odvisno od opredelitve neodvisnih. Drugi trend, ki ga je opazili v nekdaj tako na oko »Janševi« Zgornji Savinjski dolini (dva mandata nazaj je bila polovica županov iz vrst SDS-a, na državnih volitvah pa je stranka močno v ospredju), je manjše število SDS-ovih svetnikov, SDS je izgubila mandate v Mozirju in Lučah, en sedež pridobila na Ljubnem, najbolj opazen pa je upad v novi občini Rečica ob Savinji. Ce primerjamo stanje z dosedanjim Svetom KS, je en občinski mandat SDS v primerjavi s šestimi krajevnimi skoraj katastrofa. SD 1 največ svetniki Glavna značihiost letošnjih volitev je drugi krog župan- skih volitev v Mestni občini Velenje in v Šoštanju (pred štirimi leti sta župana Srečko Meh in Milan Kopušar zmagala v prvem krogu); kljub preboju SDS-a pa je SD obranila kar precej svetniških okopov, V Velenju se je v MS uvrstilo pet (od sedmih) županskih kandidatov, SD je obranila največje število sedežev, SDS pridobila tri, vsi ostali pa so izgubili oziroma ostali na enaki ravni kot pred štirimi leti. V MS-u je skoraj tretjina žensk in dva poslanca - Bojan Kontič (SD) in Matej Lahovnik (LDS), V Šoštanju je prišlo v OS vseh pet kandidatov za župana, največji zmagovalki pa sta SDS, ki bo imela pet svetnikov (dva več kol doslej), ter Lista Viktorja Dreva s tremi svetniki. V OS se je z dobrimi 6 odstotki glasov sam uvrstil tudi Drago Kotnik. V Šmartnem ob Paki (zaradi povečanja števila prebivalcev so z večinskega prešli na stem, namesto 10- pa volili 14-članski OS) velja magično število 3: velika poražen-ka SLS je za trikrat zmanjšala število mandatov - pred štirimi leti je imela šest mandatov, letos pa dva (Damjan Ločičnik se je v OS uvrstil s preferenčnimi glasovi s 3. mesta). Povsem obrnjeno. torej «krat 3«. pa je stanje pri SD-ju in SDS-u; prva je iz dveh dosegla šest, druga pa iz enega tri mandate glede na dosedanji sestav OS- V Šmarju na desnov v Rogaški proti levi v OS-u v Šmarju pri Jelšah ima še vedno največ sedežev SLS, čeprav je izgubila enega v primerjavi z zadnjimi volitvami. En sedež je izgubila tudi LDS, največ je pridobila SDS, ki ima po novem dva svetnika več. V OS-u bo po novem tudi NSi z mega bo tudi SMS, ostaja: zdvem v Rogaški Slatini je največji »zmagovalec« zagotovo SD, saj je stranka število svetnikov v primerjavi s prejšnjimi volitvami podvojila na štiri. SDS ostaja s štirimi na istem številu svetnikov kot doslej, enega pa je pridobila DeSUS. SLS ostaja na istem, po eno mesto sta izgubili Nsi in LDS, dve pa Nestrankarska lista. Po enega svetnika bosta imeli tudi dve novi listi v OS-u; SNS in Zveza neodvi- nije. , BS, MBP ,, MJ, PM, ŠO Javni nepremičninski slnil< Franc Leslčar Silva Brod Jože Senica j Konrad 1 Hladin Roman Toiek Khonn MMt Aiidrsi MMfved Matevž Ksiar Danijel D^k Marjan Graiak Franc Tratnik StrtH. 6r«sw 8 LDS SLS SD NSi MMOL aSko bo župan znan 12. novembra, sai sta se v drugi krog uvrstila Jože Raih ISDI in Franc Zdalšak ISLSI. 0 0 SDS [Tj Lista za razvoj podjetništva in podeželja ^ Lista za Rimske Toplice 1 Neodvisni 16-članski občinski svet SDS (6): Boris Podvršnik (nadomesti ga Štefan Kroneker), Drago Šešerko, Aleksandra Kosev-ski-Kolar, Drago Padežnik, Manfred Anton Hren, Marija Kovačič; LDS (4): Jožef Košir, Zdenko Kovačec, Zdenka Kejžar, Milan Sojč; SLS (2): Bernard Sadek, Jolanda Uubič; SD (2): Maksimilijan Brečko, Domen Vogelsang; DeSUS (1): Ivan Umnik; AS (1): MUan Potočnik. Občino Zreče bo vodil župan Boris Podvršnik (SDS). »se splača« biti župan, icje svetniic? Primerjali smo nekatere plače županov in sejnine svetnikov glede na velikost občine Koliko pravzaprav znašajo županske plače, koliko za svoje bolj ali manj vestno delo prejmejo svetniki, so vprašanja, ki so se nam zastavljala v najbolj vročih predvolilnih dneh. Zato smo se lotili primerjave njihovih plač. Odlok o plačah funkdonai-jev določa višino plače županov glede na plačni razred, ki je odvisen od števila prebivalcev lokalne skupnosti. V Savinjski statistični regiji so tako župani v občinah z manj kot 2 tisoč in vse do z več kot 30 tisoč prebivalci. Stopnje segajo od 46. do 55. plačnega razreda. Največ županov jev51. razredu, vendar se ravno njihove plače najbolj razlikujejo. Po omenjenih razredih naj bi župana mestnih občin Velenje in C^lje zaslužila 876 tisoč tolarjev bruto, saj s prebivalci nad 30 tisoč »padeta« v 55. plačilni razred. Nekoliko manj. 810 tisoč tolarjev bruto, naj bi prejel župan v občini s 15 do 30 tisoč prebivalci (na primer župan Žalca). V občinah, ki imajo od 5 do 15 tisoč prebivalcev, župani zaslužijo po 749 tisoč tolarjev bruto, v občinah z 2 do 5 tisoč prebivalci pa po 692 tisoč tolarji bruto. Zupani najmanjših občin, ki imajo manj kot 2 tisoč prebivalcev, prejemajo 615 tisoč tolaijev osnovne bruto plače. Toliko o teoriji, pri čemer je praksa po podatkih občin precej dnigačna. Zupani Polile, Vojnika, Rogaške Slatine in Slovenskih Konjic ... bi po tej logiki morali prejemati enako plačo, saj po številu občanov sodijo v51. plačilni razred. Koliko njihove plače dejansko znašajo, si pojejte v priloženi tabeli. Še bolj različna so nadomestila svetnikov, ki so določena v posebnih pravilnikih, ponekod celo izračunana po zapletenih formulah, v največji meri pa naj bi bila odvisna od plače župana (v Slovenskih Konjicah na primer največ 11 odstotkov plače župana, v Vojni-ku jeznesekkar nominalno določen). Da v^ine sejinin potrdijo svetniki sami, najbrž ni treba posebej poudarjati. Če predvidevamo, da imajo občine enkrat mesečno redno občinsko sejo ter večina svetnikov tvori tudi eno ali več delovnih teles (odbori za komunalo, družbene dejavnosti...), katerih seje so tudi mesečne, določeni pa tem odborom tudi predsedujejo, ni težko izračunati, koliko prejme mesečno posamezni svetnik za svoje družbeno korismo delo. Seveda so za svoje delo plačani tudi člani krajevnih skupnosti (približno 5 tisoč mesečno) in predsedniki krajevnih skupnosti (približno 30 tisoč mesečno), ki so pogostokrat mdi svetniki. V nekaterih primerih seštevki več kot presegajo mininal-no plačo. ROZMARI PETEK Primerjava plač županov, sejnin svetnikov ter sejnin članov odborov Mje 48.607 56 377.845* "283.234 35.000 10.000 15.000 \MMie 33.7D7 55 849.700 456.119 40.681 5.085 10.170 ŽelM 20.85Q 53 333.214* - 249.911 30.000 7.000 10.000 Slovanska Keaj» U.006 51 341.546" 227020" 19J68 7747 14.526 RoHska SlatiM 10.854 51 624780 žeNjo objaviti 19,475 7.175 10.763 Vojn» 8.098 51 647.722 363.288 20.000 7.000 U.OOO Polzela 5.521 51 583.258 347.213 18.000 5.000 6.000 itm 4,152 49 208.258' 161.400* 10,000 6.000 8.000 Dotma 2.097 43 308.591 198.485 20.075 6.022 24090 Taber 1.487 46 321.692 203.323 8,177 3.012 4.734 * župan to funkcijo opravlja nepoklicno, zato mu pripada plačilo v vüini 50 odstotJcov plače, ki bi jo prejel, če bi funkdjo opravljal poklicno (brez vseh dodatkov). ** župan je prejemal plečo za polovični delovni čas Opomba: V plaice županov, razen župana Rogaške Slatine (kjer tudi niso želeli posredovati podatka o neto pleči), so zajeti tudi dodatki na delovno dobo. Vse sejnine so v neto zneskih. 8 fei» Projekt rekordov Za celjski in regijski projekt odstranjevanja odpadkov spet zlate črke v bruseljski knjigi v torek je v Celju župan Bojan Šrot podpisal pogodbo z izvajalcem del, ki je na razpisu pridobil projekt ^adnje toplarne v Celju. To je konzorcij, ki ga sestavljajo KIV Vransko kot nosilec projekta in pogodbena izvajalca CM Celje ter Mollier Celje. Toplarna je eden največjih občinskih okoljskih projektov, stal bo kar 4,4 miUjaide tolarjev, pripravili pa so ga v rekordnih dveh letih in pol. Z nepovratnimi sredstvi gaje kot vzorčen primer pri ekološko najbolj sprejemljivem odstranjevanju odpadkov in s tem uresničevanju Kiotskega protokola z nepovratnimi sredstvi podprla tudi Evropska unija. Da gre za zgodovinski dan, je ob podpisu povedal župan Bojan Šrot in pri tem pohvalil celoten tim sodelavcev, ki so projekt pripravih v rekordnih dveh letih in pol, pri čemer je ob podobnih projektih v uniji čas priprave skoraj štiri leta. »Ko smo zaslutili, v katero smer se lahko razvije v Evropi že poprej potrjen in pohvaljen projekt centra za ravnanje z odpadki (Gero), v katerem sodeluje 23 občin Savinjske regije, smo pohiteli in prav zaradi pravočasnih priprav pridobili nepovraten evropski denar tudi za ta, izključno občinski projekt,« je bil ob podpisu pogodbe vesel Šrot. Še bolj ponosen je bil direktor KIV Vransko Ivo Krača. Pa ne le zato, ker je »njegovo« podjetje kot nosilec projekta s partnerjema uspelo na mednarodnem razpisu. Pogodbo o gradnji toplarne sta podpisala župan Bojan Šrot in Ivo Kreča, direktor podjstia KIV, ki je nosilec konzorcija. »Ponosen sem zlasti zato, ker gre za trenutno največji okolj-ski projekt v celotni Evropski uniji in ker smo pri njem uspeli z vrhunsko tehnologijo, ki je v celoti plod domačega znanja,« je dejal Kreča. In dodal, da bo z vpisom v bruseljske protokole prav ta projekt postal primer dobre prakse tudi v ostalih članicah unije. »Evropa ga bo predstavila v svojih publikacijah kot pravi način za reševanje ekoloških vprašanj v manjših skupnostih, saj je ob upoštevanju vrhunske tehnologije najprimernejši tako za odstranjevanje odpadkov kot tudi za gospodarske koristi, ki se izrazijo skozi pridobivanje toplote in tudi električne energije,« je povedal Kreča. Projekt gradnje toplarne je na ta način alternativa več- jim državnim sežigahiicam. Toplarna bo za gorivo uporabljala plin, ostanke obdelanih odpadkov iz nastajajoče »tovarne« za mehansko in biološko obdelavo ostanka odpadkov in blato s čistilne naprave. Proizvajala bo 1,35 megavata toplote in 2 mega-vata električne energije. Janeza Petermana iz celjske Energetike, ki je pripravljal to naložbo, smo vpraša-h, če bo sežiganje odpadkov in blata Celjanom kaj smrdelo. »Ne, ne bi smelo, saj za to niti prave možnosti ni. Ostanki odpadkov so predhodno obdelani, ločeni in tu možnosti za smrad ni, lahko pa bi smrdelo blato, če ne bi bilo poprej stabilizirano. Toda bo. In v toplarni bo shranjeno v posebnem bunkerju s poddakom, zaradi česar bo cirkulacija zraka vedno v smeri iz skladišča proti gorilnim napravam, tako da možnosti, da bi kaj smrdelo. ni,« je bil prepričljiv Pe-terman. Direktor Javnih naprav, ki so nosilec naložbe v gradnjo Cero 1 in 2, Marko Zidan-šek je ob slovesnem podpisu pogodbe za gradnjo toplarne povedal, da je to pika na i odstranjevanju odpadkov v Celju in še 22 občinah iz Savinjske regije in da bo že v slabem mesecu dni tudi slavnostni podpis pogodbe z izbranim izvajalcem del za gradnjo objekta za mehansko biološko predelavo odpadkov, ki je Še edini manj^jo-či objekt iz projekta Cero 1 in 2, ki Še ni šel v gradnjo. Vsi objekti naj bi bili v polnem obratovanju že v letu 2008. BRANKO STAMEJČIČ Svečke v spomin zaslužnim v Mestni občini Celje tudi letos pred dnevom spomina na mrtve pripravljajo vrsto spominskih komemoracij. V sredo je delegacija (na sliki) prižgala sveče na grobovih umrlih častnih meščanov Alberta Sirka, di. Josipa Tominška, Staneta Kokalja, Fedorja Gradišnika, Blaža Pristovška, Frana Roša, Janka Orožna in Franca Kača. Ostale spominske slovesnosti pa bodo v občini Celje danes. Ob 11. uri bodo poIožiU venec v Starem piskru, uro zatem pri spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu, prav tako opoldne bo slovesnost tudi v spominskem parku Teharje. Osrednja občinska komemoracija bo danes ob 16. uri pri grobnici na Golovcu. Številne spominske slovesnosti pripravljajo tudi krajevne borčev- Premišljeno z zdravili v Sloveniji četrtino vseh sredstev, namenjenih za zdravstvo, porabimo za zdravila. Zdravniki namreč o 15b receptov, kar poleg stroškov ga ravnanja z zdravili povzroča tudi veliko zdravstvenih zapletov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zato sprožil akcijo Premišljeno z zdravili. Kot je poudarila tudi vodja celjske enote zavoda Marina Senčar, je glavni cUj akcije seznaniti ljudi s pravdnim načinom jemanja zdravil. Pričakujejo, da bo boljša osveščenost bolnikov prinesla manj zdravstvenih zapletov zaradi neustreznega sočasnega jemanja različnih zdravil in tudi velike prihranke. V zavodu ocenjujejo, da zdravljenje, ki jepotrebno zaradi težav, povezanih z zdravili, stane več kot sedem milijard tolarjev. Če k temu prištejemo še za miUjardo tolarjev za predpisana zdravila, ki obtičijo v predahh zavarovancev, znesek presega osem milijard letno., Najpogostejše napake, ki jih delajo bolniki, so neredno jemanje zdravil, izmenjava zdravil med bolniki, napačno hranjenje zdravil in seveda njihovo kopičenje. Zdravila, ki jih imamo v domačih lekarnah »za vsak slučaj«, pogosto končajo v smeteh in onesnažujejo okolje, še huje pa je, če pridejo v roke otrokom. Na zavodu upajo, da bodo z akcijo Premišljeno z zdra-vüi dosegli, da se bo količina neporabljenih zdravil v prihodnjih dveh letih zmanjšala za deset odstotkov. Da bi to dosegli, so pripravili priročnik za varno in pravilno rabo zdravil. Ta vsebuje kratka priporočila bolnikom, kako naj ravnajo pri obisku zdravnika v ambulanti, bolnišnici in lekarni, kako naj varno jemljejo in shranjujejo zdravila ter kako naj ravnajo na počitnicah ter v primeru nosečnosti. Poleg tega sta bolnikom v okviru akcije na voljo tudi dva obrazca - Moj seznam zdravil in Moj dnevnik jemanja. V seznam zdravil naj bi bolnik zapisal vsa zdravila, dopolnila in druge pripravke, ki jih jemlje. Na ta način naj bi preprečili neželene in škodljive učinke mešanja zdravil. . MBP Mednarodna razstava malih živali V Celju od danes do nedelje poteka mednarodna razstava malih pasemskih živali, ki jo pripravlja Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih živali. Gre za največjo razstavo na tem območju doslej. V hali C Celjskega sejma je na ogled več kot tisoč živali, »od tega skoraj 900 kuncev v 47 različnih pasmah ter 73 barvnih variantah, 400 golobov v 32 pasmah in 80 barvnih variantah, predstavili bomo še 20 vrst perutnine ter vsaj 50 ptic in glodalcev,« je na kratko razstavo opisal predsednik zveze Marjan Emestl. Razstava bo vsak dan odprta od 8. do 19. ure, v nedeljo pa se bo zaključila ob 16. uri. Razstavljene živali je strokovna komisija ocenila že včeraj, nagrade in priznanja najboljšim gojiteljem bodo podelili zadnji dan razstave. RP mizacije. BS. foto: ALEKS ŠTERN Vzgojitelijada Gimnazija CeljeCenter je bila minuli teden v znamenju srečanja šol predšolske vzgoje. Zbrali so se dijaki in učitelji šol po Sloveniji, v katerih izvajajo program predšolske vzgoje, pri čemer je vsako leto srečanje v drugi šoli. V Gimnaziji Celje-Center so tako pripravüi pet ustvarjalnih delavnic; likovno, gledališko, glasbeno, plesno in novinarsko, dijakinje so se zatem pomerile v odbojki, fantje pa v dvoranskem hokeju. Vsakoletno srečanje je tako namenjeno spoznavanju vrstnikov, ustvarjanju in izmenjavi izkušenj dijakov, ki jih druži ljubezen do istega pokhca. Zaključno prireditev pa so popestrili še z igrano predstavo, namenjeno najmlajšim. PM iOVI TEDNIK Takšnih krajev, kot so idilične Kampole na pragu štorske industrija, je res malo. Krajani so Plesalci, vino in klobasarji V majhnih Kompolah je pestro kot v vehkih krajih - Ob petkih zadiši po klobasi v majhnem kraju Kompole pri Štorah je življenje pestro kot redkokje. V majhni vasi, ki ima malo zaledja, delujejo različne skupine, tam ustvarjajo kar trije slikarji, v zadnjih časih se pojavljajo celo vinogradniki ... Kompolska posebnost je nedvomno društvo klo-basarjev. Klobasarji, ki se sestajajo v zimskih mesecih v okrepčevalnici pri Špulcerju, so se zbrali pred neka) leti. Od takrat v Kompolah vsak petek diši po doma narejeni ali kupljeni klobasi, ki jo člani skupaj pojedo. Velikokrat počnejo to ob glasbi društvenega ansambla Jahači, ki se je tako poimenoval zaradi svojega delovanja v Konjeniškem khibn Beni Kompole. Od klobas do vina ni daleč. V Kompolah so vse bolj ponosni na svoje vinogradnike, pri čemer je pionirsko delo opravil vinogradnik Jani Glavač iz zaselka Straža, ki vino stekleniči. Glavač je bii ustanovitelj in prvi predsednik Društva vinogradnikov Polič Štore, katerega vinogradniški zgled je vzpodbudil k temu, da je v Kompolah vse več vinogradnikov. Glavni »krivec« za pojav vinogradništva v občini Štore V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Dramlje. Našo novinarko boste našli v pred prostori KS. v torek, 31. 10., ob 14. uri kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ah problem. Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Z našega obiska v Kompolah. S pred: aktiva žena Jožico predsednikom FSSt CO Vincencijeve konference Sonjo Mastnak, slikarko Büeno Gobac, je v bistvu Glavačeva soproga Darja, ki prihaja iz vinogradniške Sladke Gore. Kompole plešejo Kompole so kraj s slikovito naravo, v razgibani pokrajini. Nič čudnega torej, da živijo tam kar trije ljubiteljski slikarji. Najbolj znan je Vlado Renčelj - Ver, ki je v mladih letih veliko razstavljal po vsej Sloveniji ter na tujem, v Kompolah pa imajo pri skoraj vsaki hiši kakšno njegovo delo. Kot slikarka se je prav tako uveljavila njegova nečakinja Božena Gobec, ki razstavlja predvsem v razstavnih prostorih slovenskih zdravihšč. V njenem ustvarjanju prevladujejo olja na platnu, za razliko od kompolske slikarke Marije Gračner, ki ustvarja zlasti na lesu. Kompoičani nasploh prisegajo na kulturo, pri čemer v vasi delujejo kar tri folklorne skupine. Folklorna skupina KUD Stari prijatelji je bila ustanovljena pred nekaj desetletji in je zadnja tri leta po krajšem premoru znova zelo dejavna. Nekateri člani plešejo vse od tistanovitve, od svojih mladih let. Prisegajo na štajerske piese in z njimi nastopajo po dvajsetkrat na leto. Mlajša, to je srednja generacija, je povezana v Folklorni skupini Kompole in prav tako veliko nastopa. Želja po podmladku je v zadnjem času vzpodbudila še ustanovitev otroške folklorne skupine. In kjer se pleše, se tudi poje. Kompole so med drugim znane po Vokalni skupini Kompole, od tam izhaja tudi ženska Vokahia skupina Rožce. V vasi, kjer je od leta 1998 sedež župnije, deluje tudi cerkveni pevski zbor, pri čemer je na začetku deloval še cerkveni otroški pevski zbor, ki je nastopal na raz-hčnih prireditvah. V času prejšnjega kompol-skega župnika, ki je odšel na novo delovno mesto pred tre- mi leti, je bilo življenje v Kompolah celo še živahnejše. Kompoičani so povedali, da se je po nastanku župnije, obnovi cerkve in župniš-ča skoraj vse družabno življenje odvijalo v župnijskem okviru. Takrat so se koncerti različnih pevskih zborov v cerkvi kar vrstili, v župnijskih prostorih so gostovale dramske skupine, pripravljali so tudi druge prireditve. Med njimi je bil celo nogometni turnir, na katerem so se pomerili tudi duhovniki in policisti. Na dobrodelnem področju je bila kar pet let dejavna župnijska Vincencije-va konferenca s članicami, ki so obiskovale pomoči potrebne. Zaradi nerazumevanja novega župnika vsega tega ni več, zato Kompoičani svojega nezadovoljstva nad tem ne skrivajo. Šola in kanalizacija V Kompolah se je po propadu štorskega železarstva pojavilo veliko upokojencev. Tako je zelo dejaven območni odbor Društva upokojencev Štore (za področje Kompol, Šentjanža in Drage), ki ga vodi predsednik Mirko VešUgaj. Najbolj odmevna so njegova družabna srečanja. V okviru omenjenega društva deluje Aktiv .žena Kompole s predsednico Jožico Vešligaj, yer prisegajo na druženje. Članice izdelujejo božično-novoletne voščilnice in adventne venčke, opravljajo različne ročne spretnosti, pripravljajo kulinarične razstave, vabijo v svoj prostor starejše občanke za okrogle obletnice ... V aktivu je kar 24 članic, ki si najbolj želijo večji prostor. Kompolska mladina in tudi malo manj mladina prisegata na športne dejavnosti. V društvu, ki ga vodi predsednik Jernej Kovač, se ukvarjajo z malim nogometom, s smučanjem, hokejem na ro-lerjih in z namiznim tenisom. V malem nogometu sodelujejo v občinski ligi ter v zimski li^ v Celju, pozimi pripravljajo tradicionalno smučarsko tekmovanje. V majhnem kraju sov zadnjih letih z različnimi naložbami napredovali. Pred štirimi leti je bila opravljena popolna prenova kompolske šole (s po vsej Sloveniji odmevnimi zapleti), od takrat imajo v kraju tudi oddelek vrtca. V šoli je v tem šolskem letu 24 šolarjev, v vrtcu 17 malčkov. Lani so v Kompolah začeli še veliko naložbo v kanalizacijo, ki je delno opravljena, zdaj pa težko čakajo na dokončanje. BRANE JERANKO V vašem kraju Božena Gobec, slikarka iz Kompol; »Z življenjem v Kompolah sem zelo zadovoljna, še posebej zaradi lejwte kraja, ki ga ne bi zamenjala za vse na svetu. Veseli bi bili večjega prostora za aktiv žena in za ra^čne kulturne dejavnosti.« Sonja Mastnak, predsednica Vincencijeve linferen-ce v Kompolah: »Dobrodelna Viticendjeva konferenca, v katero sem bila vključena, je bila v kraju pozitivno sprejeta. Članice so začele iz nič in ko so krajani spoznali pomen naše dejavnosti, smo naletele na velik posluh. Krajani zdaj to pogrešajo, tako kot tudi me, članice.« Matic Vrhovšek, tajnik Športnega društva Kompole: »Za šponne d^avnosti imamo dobre pogoje, saj imamo igrišče za nogomet, kjer igramo tudi hokej na rolerjih. Zanimanja za šport je veliko, tako med mladimi kot starejšimi, za društveno delo v ožjem pomenu besede pa bistveno manj.« Jožica Vešligaj. predsednica Aktiva žena Kompole: »Članice našega aktiva so zelo prizadevne. Zelo rade . se uddežujejo srečanj, ki jih pripravljamo vsaj dvakrat mesečno. V teh dneh se na primer veselimo,90. rojstnega dne naše krajanke, ki ga bomo praznovale skupaj z njo v prostoru naš^ aktiva.« Rudi Kresoik, predsednik Folklorne skupine KUD Stari prijatelji Kom^le: »Kompoičani imaj o velik posluh za kulturno ustvarjanje, kar se kaže že z udeležbo na prireditvah. Člani Starih prijateljev, ki jih sestavlja sedem parov in dva glasbenika, nikoli ne manjkajo na rednih ponedeljkovih vajah, z iqemo višje sile. Kompole so širše znane zlasti po kultimiih skupinah.« Mirko Vešligaj, f nik območnega odbora Društva upokmencev Štore za Kompole, Šentjanž in Dr^o; >W Kompolah živim 44 let in čeprav nisem rojeni Kompol-čan, sem ponosen, da sem se ustalil v tem kraju. Tu ni nikoli dolgčas, posel^ Ix^to je društveno življenje. Moram povedati, da v našem društvu ni posebnih problanov, če pa se pojavijo, jih rešujemo v sklopu društvenega projekta Starejši za višjo kakovost živr IjKijadoma,« Ivänka. Tt^t, koordina-torica projekta St^ši za višjo kakovost živflenja doma v okviru Društva upokojencev Štore: »Prepričana sem bila, da se ljudje v Kompolah in drugih krajih občine dobro poznamo med seboj, vendar se je s tem projektom ugotovilo, da za marsikatero težavo starejših nismo vedeli. Naši prostovoljci se uspejo približati pomt^ potrebnim tCT njihove potrebe sporočijo pristojnim.« 10 C cetis Za reprezentativno trgovsko zbornico člani Združenja za trgovino pri Gospodarski zbor-. nice Slovenije so v Celju s trgovci razpravljali o pripravah na ustanovitev samostojne Trgovinske zbornice Slovenije, ki naj bi zaživela že sredi prihodnjega meseca. Organizacija bo temeljila na prostovoljnem članstvu, vanjo pa bodo včlanili vse, ki bodo za to pokazali interes.. Gospodarska zbornica Slovenije ni izpolnila pričakovanj trgovcev, zato so se odločili za ustanovitev lastne, Ocena združenja za trgovino je, kot pravi predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Ti^ovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik, da se bo Gospodarska zbornica zelo težko reorganizirala v smeri večje učinkovitosti in nižjih stroškov. »Naša ideja jebistveno bolj preprosta. Ustanavljamo majhno, dinamično zbornico, tudi stroš- 'i' Viktor Vauhnik kovno ne preveč obsežno, z le nekaj strokovnimi sodelavci, tako da gre za bistveno drugačno formo, kot je bUa do zdaj,« Člani združenja za trgovino želijo čim hitreje doseči status reprezentativnosti, če želijo biti udeleženi pri delitvi premoženja sedanje Gospodarske zbornice Sloveni- n sogo- nili- je in biti enakof vornik na držav to se mora vanjo včlaniti manj 5.500 članov, ki ii skupaj najmanj 1.471 jard tolarjev prihodkov, nutno se za včlanitev zanima okoli tisoč predvsem majhnih trgovcev, pri čemer bo dejanska članitev odvisna predvsem od tega, kdo bo ponudil več. »Ideja o trgovinski zbornici je sicer dobra, vendar me zanima le to, katera zbornica bi bila primernejša za zaščito malega trgovca,« je povedal udeleženec razprave Dario Šaver, direktor trgovskega podjetja Arka iz Žalca. »Tudi sedanje Gospodarske zbornice Slovenije še nisem povsem izključil.« Ustanovna skupščina trgovinske zbornice je napovedana za 17. november, reprezentativnost pa naj bi dosegla v devetih mesecih. ROZMARl PETEK liouvrifo Še nekaj denarja za bivše delavce Okrog 1 ,200 bivših delavcev konjiškega Konusa, ki je šel v stečaj pred . teden dobilo še drugi del izplačila na račun neizplačanih pl razdeli 203 milijone tolarjev, kar pomeni petino njihovih terjatev Stečajni Dordevič napoveduje še eno poplačilo terjatev, ki bo predvidoma šele prihodnjega leta. jč. Delavcem so ipravitelj Branko v drugi polovici 11 banka celje Bodite med prvimi -varčujete v evrih že zdaj! Tole, kar vam bomo sedaj izdali, je skorajda še »top secret« oziroma strogo varovana skrivnost. V Banki Celje pripravljajo zelo ugodno ponudbo vezave vaših prihrankov, že danes pa lahko pri njih Izbirate med različnimi možnostmi varčevanja. Saj veste, da denarja že dolgo ne kaže več shranjevati v nogavicah. Pa ne samo zato, ker ga tako lažje najdejo tatovi In ostale nevarnosti (od tega, da ženi zm^jka denarja za nove salonarje, da se mož ne more upreti akcijski ponudbi ribiških palic ...), pač pa vam doma nihče ne pripisuje obresti. Včasih koga slišim, ki pravi, da ga le tako ima pri roki, če pride do nepričakovanih stroškov. No, tudi to že dolgo ni več argument, ki bi za sabo imel kakšne trdne osnove. Da boste pa še bolj na tekočem, lahko že danes varčujete v evrih, saj se bomo kmalu tako ali tako poslovili od tolarjev. Banka Celje ponuja različne oblike ple-menitenja in varčevanja sredstev v evrih, med katerimi vam zagotovo ne bo težko najti tisto, ki vam najbolj ustreza. Preden jih nekaj izpostavim, še tole (da se boste lažje znašli). Če imate denarne presežke, a ne veste, kdaj točno jih boste potrebovali, izberite kakšnega izmed varčevalnih računov, kjer lahko sredstva dobite že po sedmih dneh. Za tiste, ki si že dolgo želite nekaj privarčevali, pa kljub temu iz meseca v mesec nič na prihranite. Banka Celje oredlaga različne oblike varčevalnih računov. Če. pa ste med tistimi, ki imate pre- sežke denarja, lahko izbirate med različnimi oblikami depozitov. Naj jih le nekaj še posebej izpostavim: - pri modrem varčevanju (to se že sliši zelo pametno, kajne) varčujete tako, da vsak mesec položite na račun najmanj 20 evrov, ki se vam nato vsako leto obrestuje po višji obrestni meri; - podobno je rentno varčevanje, a s to razliko, da vam lahko po končanem varčevanju namesto enkratnega zneska izplačujejo rente; - lahko se odločite tudi za depozite v evrih, pri čemer vam ponujajo ugodno in nespremenljivo obrestno mero, minimalni znesek vezave pa je 250 evrov; - če imate pri sebi večji znesek, pa ga še ne potrebujete kaj kmalu, se lahko odločite za rentni evrski depozit. Minimalni znesek vezave je tukaj 2.500 evrov, po končanem varčevanju pa vam izplačujejo rente; - evro depozit na 5 so poimenovali zelo priljubljeno obliko varčevanja, pri kateri sicer varčujete 5 let, a vsako leto po višji , računi lahko svoj denar višje obrestujete kot sicer, do denarja pa lahko prav tako zelo hitro pridete (že po sedmih dneh). Pa še nekaj. Banka Celje pripravlja posebno ponudbo, s katero bodo vaša sredstva v evrih zeeiooooo oplemenitila. Kje se torej najbolj splača varčevati? Pri Banki Celje seveda! »Pred nami je naporno obdobjelff v torek je bil v Rogaški Slatini drugi kongres Sindi- venije. Na njem so obravnavali poročilo dela sindikata v preteklem štiriletnem obdobju ter volili in ponovno potrdili vrh oi^anizacije. Kot je v svojem govoru povedal predsednik sindikata Franci Lavrač, je bilo minulo obdobje težko, a hkrati zelo plodno, pri čemer bo predstavljalo svojevrsten mejnik v zgodovini. »Zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma v letu, ko smo že imeli za sabo dva referenduma, ko je bila močna negativna kampanja proti referendumu zaradi njegovih stroškov, ni od muh,« pravi Lavrač, A še bolj naporno bo prihodnje obdobje, saj bo po novem letu začela veljati nova kolektivna pogodba, s tem pa tudi nove možnosti kršitev pogodbe. »Nova kolektivna ni slaba, vendar jo bova brala dva. Lahko se zgodi, da bo delodajalec kakšno stvar bral drugače, kot je zapisana,« že zdaj opozarja Lavrač. Ker se v podjetjih zaposleni ne želij o izposQvljati in se spbh v manjših kolektivih branijo funkcije sindikalnega zaupnika, bodo uvedli zunanje sindikalne zaupnike, ki jim bodo lahko zaposleni anonimno sporočali ki^itve določil iz pogodbe. Ti bodo potem šli vboj za pravice zaposlenih v konkretnem podjetju. Predstavnild sindikatov so znova poudarili, da referendumska volja z novo kolektivno pogodbo ni izničena, saj da so omejili nedeljsko delo, ni pa v celoti upoštevana. »Vendar ne zaradi nas, temveč zaradi takratnih liberalnih politikov, ki so namesto s šibkejšo stranjo, torej s sindikati, potegnili z močnejšo, s trgovci.« Pred podobno situa- cijo so se znašli tudi kolegi iz sosednje Hrvaške. Kot je povedala predsednica sindikata trgovine Hrvaške Ana Kne-ževič, ki je bUa gostja kongresa, pri njih trgovci tudi ob nedeljah delajo po 17 ur na dan. »Pred dnevi me je poklicala ločena mamica, M ob koncih tedna za svoja pet in tri leta stara otroka nima varstva, zato jih v času, ko je na delu, zaklene v sobo. Si lahko to predstavljate? Ljudje, potrošniki se sploh ne zavedajo, da trgovci nimajo pravice do prostega dne, da ostale službe delajo le najnujnejše stvari, da so trgovine v Nemčiji, Avstriji ob nedeljah zaprte,« je opozorila. Kot dokaz za to je navedla primer, ko so ljudje v enem koncu tedna v novo odprtem trgovskem centru zapravili dva milijona evrov in zapolnili prav vsa prosta parkirna mesta. ROZMARl PETEK Cajzek kupil Preventovo podjetje Slatinsko podjetje QIC Gradnje je kupUo skoraj 97 odstotkov delnic Preventove družbe Gradnje IGM v Ho-čah. Lastnik in direktor Ivan Cajzek je prepričan, da si bodo z nakupom utrdili položaj na ti^u, vrednosti posla pa ne želi razkriti. GIC Gradnje se že nekaj let uvrščajo med hitro rastoča • podjetja v Sloveniji. Večino prihodkovustvarjajo v svoji osnovni dejavnosti, kjer posle pridobivajo predvsem na javnih razpisih. Kot pravi Ivan Cajzek, so sposobni prevzemati tudi najzahtevnejše projekte, iz Rogaške Slatine pa se vse bolj širijo še v ostale dele Slo- Gorenje za manj elektrike zvajalec in trgovec z elelorič-no energijo, do konca leta izvaja vseslovensko informa-tivno-izobraževalno kampanjo z nazivom Energija si. Kampanji se je kot pogodbeni partner pridružilo velenjsko Gorenje, kjer bodo pripravljali prodajne akcije gospodinjskih aparatov razreda A in A+. S kampanjo bodo v HSE na različne načine skušali spodbujati racionahio rabo električne energije in uporabnike seznaniti o prednostih, ki jih prinaša premišljena uporaba naprav. V Sloveniji na-inreč narašča poraba elel^čne energije, z njo pa tudi onesnaževanje okolja. Osveščanjepo-rabnikov z informiranjem, izobraževanjem in proaktivnim sodelovanjem naj bi dolgoročno prispevalo kzmanjševanju porabe električne energije. Rezultati kampanje bodo sproti meijeni, končni učinki pa bodo predstavljeni ob koncu letošnjega leta. US oktober 2006 - venije. Poleg specializacije za visoke gradnje je podjetje, ki ima že preko 80 zaposlenih, svojo dejavnost dopolnilo z dvema lastnima betonamama v Pristavi in Rogaški Slatini ter prodajnim središčem v Zgornjih Negonjah, ki je največja Merkurjeva franšizna prodajalna. Z nakupom podjetja Prevent Gradnje IGM bodo GIC Gradnje svojo ponudbo še izboljšale, je prepričan Cajzek- Pod- jetje iz Hoč, ki ima 220 zaposlenih in blizu 20 milijonov evrov letnega prometa, ima namreč zelo širok prodajni program, med drugim pa je tudi pomemben dobavitelj betona za avtocestni program, ki se izvaja na območju Maribora. Skupina GIC Gradnje, ki je lani prevzela tudi slatinsko projektantsko podjetjem, ima zdaj že več kot 330 zaposlenih, njen letni promet pa presega 40 milijonov evrov JI Klub podjetnikov Zlatorog Celje objavlja razpis za Priznanje podjetju za gospodarske dosežke Klub podjetnikov Zlatorog Celie, ki združuie gospodarstvenike Savinjske regije, podeljuje priznanje z denarno nagrado - štipendijo podjetju za gospodarske dosežke, ki zajemajo obdobje treh let. Strokovna komisija Kluba podjetnikov Zlatorog Celje upošteva pri presojanju in odločanju naslednja merila, tržni delež podjetja na glolDalnem tipu, dodano vrednost na zaposlenega, odpiranje novih delovnih mest, stopnjo InovatIvnostI In družbeno odgovornost do olili na aknloiki kmntlji na Ponihvi. Šolarji za zdravo v oš Primoža Trubarja Laško opažajo, da otroci zaradi nezdravega načina življenja v šoli težje delajo, imajo premalo koncentracije, da so v slabi telesni pripravljenosti ter »odvisni« od računalnika in drugih tehničnih pripomočkov, da o ekološko pridelani hrani nevedoveliko...Zatosose ^ v letolnjem šolskem letu ' pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja vključili v projekt Zdrava šola. V projektu sodelujejo učenci in učenke 5. razredov ma- tične laške šole in podružnice v Debru, k projektu pa so povabili tudi nekatere druge učence ter Planinsko društvo Laško, Združenje ekoloških kmetovalcev Deteljica iz Celja, Društvo zeliščarjev Celje in društvo Preporod. »S projektom želimo učence spodbujati k zdravemu načinu življenja, poglabljati njüiova znanja o ekološko pridelani hrani, zdravilnih zeliščih, poudarjati pomen bivanja v naravi, gojiti kulturo varovanja okolja ... Učence bomo tudi vodili na ekskurzije, kjer bo- do spoznavali različna okolja,« našteva vodja projekta Dragica Črepinšek. Laški pe-tošolci so tako že bili na Šmo-horju ter na ekološki kmetiji na Ponikvi, na Lovrenških jezerih, novembra se bodo podali na pohod po trških mejah Laškega ... Izlet na ekološko kmetijo Zdolšek na Ponikvi je Primož Hren, eden izmed učencev, takole opisal: »Med vožnjo smo opazovali lepo naravo, ki Še ni zabeto-nirana. Videli smo najlepše lepote sveta, polno lepih polj in travnikov. Zdolškovi ima- jo njive, grede, travnike, pašnike in vinograde. Na kmetiji imajo tudi živali, ki se pasejo na pašniku. Pri Zdolško-vih vse delajo ročno in ne uporabljajo škropiv. Pri njih imajo živali veliko svobode. Gospodar nam je pokazal mlade prašičke, ki celo znajo skrbeti za čistočo. Na tej kmetiji niso nasilni do divjih živali.« Projekt o zdravem življenju bodo laški petošolci sklenili julija s petdnevnim eko-loško-planinskim taborom v Logarski dolini. BOJANA AVGUŠTINČIČ mbmimobacije v Laškem bo osrednja komemoracija ob prvem novembru v sredo, 1. novembra, ob 9. uri pred spomenikom pri Kulturnem centru Laško ler uro pozneje na pokopališču v Rečici. Nastopili bodo Moški pevski zbor Laško, Laška pihalna godba in recitatorji. V ponedeljek, 30. oktobra, pripravljajo tudi proslavo ob dnevu reformacije. Ta bo ob 18. uri v Hiši generacij. Predstavili se bodo ljubiteljski literarni ustvarjalci iz Laškega. V Radečah se bodo spominu na mrtve poklonih jutri, v soboto, ob 16- uri na tamkajšnjem pokopališču. Nastopili bodo Pihalni orkester radeških papirničarjev, Moški pevski zbor Svoboda Radeče in gledališko društvo Radeče, ki bo .recitiralo pesmi Mateja Bora. Glavna tema na Dobju ostaja novogradnja Zadnja seja dob iskega občinskega sveta v prejšnji sestavi je minila predvsem v znamenju razprav o začetku gradnje večnamenskega objekta pri tamkajšnji osnovni šoli ter o oblikovanju mnenja o kandidatih za ravnatelja OŠ Dob- je. Spomnimo, da je prah že pred časom dvignila peticija s prvopodpisanim svetnikom Karlom Čadejem, v kateri so zbrali dovolj podpisov občanov, da bi lahko razpisali re-ferendiun o omenjeni investiciji. Ob šoh naj bi gradili objekt, v katerem bi prostor dobili knjižnica, vrtec in ne-profitna stanovanja. Podpisniki se niso strinjali z lokacijo gradnje stanovanj, pa tudi z načrti naj ne bi bili dovolj seznanjeni, kar pa župan Franc Salobir vseskozi zanika, Ob vnovični izvolitvi nam je zatrdil še, da gradnja v načrtovani obliki ostaja med prioritetnimi nalogami tudi v novem mandatu. Čadej je tudi na zadnji seji izpostavil, da bi bilo za gradnjo stanovanj potrebno najti novo lokacijo. Zaenkrat tako Še ni znano, kdaj se bo gradnja začela, bo pa zagotovo to ena od vročih tem na prihajajočih sejah občinskega sveta, ki je na nedeljskih volitvah sicer dobil štiri nove člane. Zavlekla se je tudi razprava o imenovanju novega ravnatelja OŠ Dobje. Za to mesto se sicer poteguje pet kandidatov, svetniki pa so ob tem i^otav-Ijali, da so primerni vsi ter na koncu s štirimi glasovi podprli Vinka Freceta. PM ivww.noviteilnil(.coiii '-T' Finančna skupina Probanke, upravljanje premoženja -Več kotll-letna tradicija v upravljanju, - Nizki stroški in odlični re7iiltati, - Predanost dodaja rtju vredrwsti premoženju vfagateljev. FINANČNA SKUPINA PROBANKE Velemojstri upravljanja izpolnite kupon in se potegujte za: 100.000 srr, 50.000 sit, 30.000 sit v obliki tod« vzajemnih skladov - ■ 'leDZtfinSOedroblznic PoSljite na naslov: Probanka, d.d., Svetozarevska Upoitevani bodo kuponi, ki bodo prispeli do 6. Pravila igre so na www.probanka.si. Obnova Rimskih term se je začela »Dokler ne bodo zabrne-li stroji v okolici zdravilišča, ne verjamem v njegovo oživitev,« je bila še pred kratkim skeptična večina krajanov Rimskih Toplic. V začetku oktobra so se dela v zdraviliškem kompleksu vendarle začela. Ljubljansko podjetje SCT, ki ga je družba Rimske terme za izvajalca del izbrala preko javnega razpisa, je 2. oktobra začelo izvajati prvi del obnove zdravilišča, kamor sodi celovita prenova notranjosri in zunanjosti Sofijinega dvora. Slednjega bodo preuredih v hotel s štirimi zvezdicami plus. V njem bo 51 sob z 89 posteljami, pri čemer naj bi bila prenova Sofijinega dvora s 3.300 kvadratnimi metri površine končana do septembra prihodnje leto. Drugi del ubnuve Rimskih term {gradbeno dovoljenje za to naj bi dobili v začetku prihodnjega leta) zajema ureditev Zdraviliškega doma, novogradnjo ter celovito obnovo zaščitenega zdraviliškega parka. Obnovljene Rimske terme se bodo razprostirale na 18.000 kvadratnih metrih površine, pri čemer bo 8.000 kvadratnih metrov novogradnje. BA Sofijin dvorna) bi bil že čez slabo leto hotel s štirimi zvezdicami pl Blagovna 2006 se predstavi Šentjurska Ipavčeva hiša bo še do 9. novembra gostila likovno razstavo udeležencev poletnega ex-tem-pora Blagovna 2006, ki so jo minuli teden odprli v okviru Ipavčevih kulturnih dnevov. Na njej se poleg članov Društva likovnih umetnikov - Št. 85-27. Rifnik Šentjur Stanke Kuko-vič, Teje Hrovatič, Nataše Ar-zenšek, Katarine Salomon, Martina Čatra, Edija Destov-nika, Bojana Cmoka, Polone Kitak, Nežike Horvat in Magde Gajšekna čelu z mentorjem IvomBrodejem s svojimi deli predstavljajo še avtorji iz Slovenskih Konjic, Ce- Ija, Rogaške Slatine, Velenja in Laškega. Razstavlja tudi Nevenka Fantinatto iz Likovne sekcije Laško, kije za sliko Odsev časa prejela odkupno nagrado Šentjurskega poletja. Občina Šentjur je ob odprtju razstave sofinancirala tudi izdajo priložnostnega kataloga, ob isti priložnosti pa so predstavili še obnovljeno sedežno pohištvo Ipav-čeve zapuščine, ki so ga odkupili letos. Z njim so popestrili in dopolnili Ipavčevo zbirko. Po9. novembru se bo razstava preselila v prostore OŠ Blagovna, kjer bo na ogled do 24, novembra. PM ŠMABJEP.J.I BISraiMOB^ Ü^^ASK^ 17 Velika naložba majhne Bistrice VODOVOD - KANALIZACIJA Obvalčamo iiparabnike, da odi. 10. 2006 dalje velja nova cena pitne vode v občinah Celje, Store, Vojnikin Dobrna. ZA GOSPODINJSTVO. DRUŽBENE DEJAVNOSTI )N OSTALO POTROŠNJO 107,36 SIT/ni3 (0,4480 EUR/m') Za občine Celje. StMa.Vojnik in Dobrna od 1.10.2006 m ZA GOSPODINJSTVO. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OSTALO POTROŠNJO 54,28 SIT/n>3 (0,2265 EUR/m') Cene j« potrdil Mestni svet MesNe občine Celje in Občinski sveti Občin Štore, Šole Bistrica ob Sotli so poio-žiii temeljni kamen. Položila sta ga župan Jožef Pregrad (levo) ter ravnatelj Jože Uršič. V Bistrici ob Sotli začenjajo veiiico naložbo v obnovo objektov tamkajšnje osnovne šole, ki bo trajala kar tri leta. Celovito bodo obnovili več kot sto let staro šolsko poslopje ter strehi novejše šolske stavbe ter telovadnice, na koncu pa zgradili povezovalni hodnik. Stara šolska zgradba iz časa cesarja Franca Jožefa čaka na sanacijo vse od časa, ko je bila poškodovana vkoz-janskem potresu. V stavbi, ki ima še lesene stropove, so lahko v letih po potresu uporabljali le štiri učUnice. Po celoviti prenovi bodo ostali stari le nosilni zidovi, vse ostalo, od nosilnih plošč in stavbnega pohištva do instalacij, bo no- Celovita obnova stare šole naj bi bila zaključena do začetka prihodnjega šolskega leta, nato bosta sledili obnova vobeh objektih novejšega datuma ter gradnja povezovalnega hodnika, ki bo zgrajen leta 2009. Vrednost naložbe znaša v celoti 270 miUjonov tolarjev, od česar bo občina prispevala približno 40 odstotkov, ostalo pa bo država. Za Občino Bistrica ob Sotli, ki ima manj kot 1500 prebivalcev, je to zelo velika naložba. BJ Zdravstuo v boljših pogojih v zdravstvenih postajah na območju Zdravstvenega duma Šmarje pri Jelšah opravljajo letos pomembne investicije, v skupni vrednosti 47 milijonov tolarjev. V preteklih mesecih so za-ključUi dela v Bistrici ob Sotli in Rogaški Slatini, prejšnji mesec so začeli z njimi v Šmarju pri Jelšah. V Bistrici ob Sotli so prenovili zobno ambulanto, čakalnico ter prostor za patro-nažno sestro, prav tako so za- ter notranje pohištvo. Dela v vrednosti 9 milijonov tolarjev je financiral v celoti Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, saj je občina pred tem letos sama poskrbela za menjavo okenskega stavbnega pohištva, V Zdravstveni postaji Rogaška Slatina je javni zavod pred poletjem poskrbel za preureditev tamkajšnje pralnice ter zamenjal njene stroje, med drugim so obnovili elektroinštalacije, kanalizacijo in tla. Slatinska naložba je stala dom v celoti 3,5 milijona tolarjev. Z največjo naložbo so začeli v Šmarju pri Jelšah, kjer bodo med drugim celovito obnovili prostore reševalne postaje, ki služi vsem šestim obsoteljskim občinam. Kot je povedal poslovni sekretar zdravstvenega doma Jože Ce- rovšek, bodo prenovili garaže, dežurni prostor za voznika in medicinskega tehnika ter skladišče sanitetnega materiala za nujno pomoč. Prav tako bodo celovito obnovili tamkajšnjo pralnico ter zamenjali stroje, pridobih bodo tudi nove garderobne prostore za celotno osebje zdravstvenega doma ter njihov skupni prostor. To investicijo v vrednosti 35 milijonov tolarjev bodo plačali občina, ministrstvo za zdravje in zdravstveni dom, ki bo prispeval amortizacijska sredstva. Zaključena naj bi bila v prihodnjih tednih, BRANE JERANKO Še^se lahko pridružite Čarovniku iz Ozal Otroci in mladostniki bodo v Šmarju pri Jelšah med počitnicami lahko potovali proti Čarovniku iz Oza. JSKD in mladinska sekcija Kulturnega društva Antona Aškerca namreč v ponedeljek v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah pripravljata projekt Svetovi umetnosti, pri katerem bodo otroci ustvarjali in ustvarili predstavo Čarovnik iz Oza. Gledališko predstavo bodo otroci, osnovnošolci in srednješolci, pripravili v okviru Štirih delavnic. Gledahško delavnico bosta vodila Katarina Čakš in Marko Kovačevič plesno delavnico Maja Ratej, ustvarjalno delavnico Barbara Romih in glasbeno delavnico Maja Slatinšek. Otroci se bodo v delavnicah lahko naučili osnov glasbe, plesa, likovne in gledališke umetnosti. Otroci, ki bodo v glasbeni delavnici, se bodo med drugim naučili tri pesmi, ki jih bodo vključili v predstavo, V plesni delavnici se bodo naučili vsaj dve koreografiji, v gledališki delavnici bodo predstavo dejansko pripravili, če bodo mladi igralci kaj pozabili, pa nič hudega, saj bodo otroci iz likovne delavnice med predstavo šepetalci, že pred predstavo pa bodo poskrbeli za sceno in kostume. Z delavnicami bodo začeli ob 9. uri, prijave pa zbirajo še danes. Da so otroci (in mladostniki, seveda) pridno delali, se boste lahko prepričah sami v ponedeljek v kulturnem domu ob 18.30, ko bo predstava Čarovnik iz Oza tudi na ogled. Vstop bo prost. ŠO Zmajček praznuje V Kozjem bo v soboto prireditev v počastitev 30-letnice vrtca v tej občini. Na slovesnosti bodo z različnimi točkami nastopih otro- -ci iz vrtca in zbor prvošolčkov, vodja vrtca Slavica Blažič bo predstavila delovanje vrtca v preteklih treh desetletjih, Helena Polšak pa projekt Mi, otroci vrtca, o delu v zadnjem letu. Prireditev bo ob 11. uri v šolski telovadnici. V Vrtec Zmajček, ki je edini v občini Kozje, je v tem letu vključenih 74 otrok, deluje pa kot enota OŠ Kozje. BJ Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 18 .M'Mm*'' 'imtrnm-A Otvoritev Tuša "omemorii. prestavljena icije Plakati izpred tedna dni so v Vojniku opozarjali, da se bo nov trgovinski kompleks, v katerem bo tudi trgovina T\iš, odprl 25. oktobra, a so otvoritev za nedoločen čas prestavili. Razlog za to je po besedah Marjana Kovača, predsednika Kmetijske zadruge Celje, ki je investitor objekta, gradbeno podjetje Ve-grad, ki še ni izpolnilo kriterije za tehnični prevzem objekta. »Otvoritev smo res imeli v planih za minulo sredo, a izvajalec Še danes na veliko zaključuje dela. Upamo, da bo v parih dneh s tem zaključil in opravil tehnični prevzem.« Kot pogoj za gradnjo objekta na bregu potoka Hudi-nje je investitor moral zagotoviti tudi protipoplavne nasipe. Ti so na tem območju sicer končani, celo prej kot tisti, ki jih namerava narediti država, vendar nekateri opozarjajo, da niso strokovno narejeni. Županu so poslali tudi izvedeniško mnenje strokovnjaka na tem področju, o čemer župan ničesar ne ve. »Saj tega, kako je kaj zgrajeno, ne diktiramo mi, pač pa stroka,« na očitke odgovarja Kovač. »Narejeni so po projektih, ki so nam jih dali drugi, zato mislim, da so čisto strokovno narejeni.« ROZMAR] PETEK Našpičeni svetniki S povezovalno cesto med Šolsko ulico in pokopališčem v Slovenskih Konjicah zaenkrat ne bo nič. Občinski svetniki so namreč na svoji zadnji seji z devetimi proti osmim glasovom zavrnili predlog župana Janeza Jazbeca za reizširitev dnevnega reda z obravnavo odloka o lokacijskem načrtu za to cesto. Nova povežovalm ceSta, ki M.predvsem razbremenila okoliš osnoraie in glasbene-šole, bo tako morala počakati na nov obänski svet. Nanj bo moralo počakati tudi nadaljevanje urejanja območja nekdanjega Li^. Svetniki so spremembe odloka o zazddalnem načrtu, ki vključuje tudi ureditev semaforiziranega križišča in izgradnjo meteornega kanala, zavrnili. Skoraj se je zapletlo tudi pri izdaji pozitivnega mnenja k imenovanju ravnatelja OŠ Loče, čeprav je svet zavoda podprl sedanjega ravnatelja Pranja Šegla, ki je bil tudi edini kandidat. No, večina mu je vendarle izrdda podporo. Brez nasprotovanja pa so se odločUi za oblikovanje območne^ razvojnega partnerstva Pohorje-Dravinja, kar sta pred njimi že storila občinska sveta v Vitanju in Zrečah. MBP Natečaj za turistične spominke ZREČE - Turistično društvo Zreče je v sodelovanju z Občino in Unior Turizmom Zreče razpisalo javni natečaj za izbiro najboljšega turističnega spominka na območju občine oziroma Zreškega Pohorja. Pričakujejo izvirne, prvič predlagane spominke, ki bodo predstavljali tako kulturno in zgodovinsko kot naravno dediščnio ter značilnosti območja. Tri najbolje ocenjene spominke bodo nagradili. Prva nagrada je 80 tisoč, druga 50 in tretja 30 tisoč to- Obnovljena mrliška vežica v Slovenskih Konjicah so končali obnovo trideset let stare mrliške vežice. Gre za največjo naložbo v kraju v tem letu, saj je skupna vrednost vseh opravljenih del presegla 26 milijonov tolarjev. Obnovo je sofinancirala občina, ki je v letošnjem proračunu zagotovila dodatnih 10 milijonov tolarjev osmim krajevnim skupnostim, ki gravitirajo na to pokopališče. Preostali denar naj bi zagotovila v proračunu za prihodnje leto. Obnovo je vodila Krajevna skupnost Slovenske Konjice. MBP BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE I mrtve bo na grobove 100 franko-lovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah danes ob 12. uri položil venec minister za obrambo Kari Erjavec. V spomin talcem, ki jih je nemški okupator kruto umoril 12. februarja 1945, bo osrednja komemoracija v torek, 31. oktobra, ob 11. uri na prireditvenem prostoru nasproti muzejske hiše na Stranicah, Skupaj jo pripravljajo Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, borci in udeleženci NOB ter Občma Zreče. iAfww.novitediiik.com p, ki je narejen po strokovnih projektili, res zagotavlja ist proti poplavami, se sprašujejo nekateri. larjev. Spominke za natečaj spejemajo vsi trije pobudniki do 30. novembra. Zrešici gasilci odprli vrata ZREČE - Danes med 8. in 12. ter med 17, in 19. uro bodo člani Prostovoljnega gasilskega društva Zreče v okviru meseca požarne varnosti pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalce bodo seznanili z organizacijo in operativnim delom društva, gasilsko tehniko ter opremo in osebno zaščitno opremo. Poleg lega bodo prikazali gašenje z ga-süntki, obiskovalci pa bodo gašenje tako z gasilniki kot s priročnimi sredstvi lahko tudi Kmetice izdale Ifnjigo ZRECE - Društvo kmetic Lipa IZ Vitanja je ob 700-Iet-mci podelitve trških pravic izdalo knjigo Zdravilna zelišča na Vitanjskem. Knjiga je sad dela Grete Repas, Jožice Kuzman in Marjane Špegelj ter strokovne sodelavke Brede Jakop. V njej je opisanih štindeset zelišč, dodam pa so tudi nasveti o tem, kako jih nabiramo in pripravimo. MBP Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1) Občina Vojnik sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO za Občinski (okacijski načrt VOJNIŠKA GMAJNA ki bo v sredo, 8. novembra 2006, s prlčetkom ob 11. Uli v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212Voinlk(l. nadstropje) Na prostorski konferenci bo predstavljeno strokovno gradivo Občinskega lokacijskega načrta Voiniäka gmaina (v nadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je obrazložitev Izdelovalca Občinskega lokacijskega načrta o upoštevanju priporočil in smernic nosilcev urejanja prostora, ki so bile podane na prvi prostorski konferenci. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno gradivo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ostno na zapisnik. Priporočila In usmeritve v pisni obliki Je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, drušNo ali dmgo pravno osebo morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Župan Občine Voinlk Benedikt PODERGAJS, l.r. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS št. 102/2002, 8/2003) ter 12. In 45. Čl. Statuta občine Vofnlk (Ur. list RS št. 82/98 In 68/2002), je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA VOJNIŠKA GMAJNA župan občine Vojnik odreja javno razgrnitev predloga Občinskega lokacijskega načrta VOJNIŠKA GMAJNA, ki c delalo podjetje RC PLANIR^MJE, d. o. o., Celje pod i 229/06, novembra 2006. II. Predlog Občinskega lokacijskega načrta za VOJNIŠKO GMAJNO se nanaša na ureditveno območje na vzhodni strani naselja Vojnik, severovzhodno od cerkve Vojnik, ki je nepozidano stavbno zemljišče. Velikost območja lokacijskega načrta znaša cca 3400 m^. III. Javna razgrnftev predloga Občinskega lokacijskega načrta za VOJNISKO GMAJNO se začne 15. novembra 2006 In traja do 15. decembra 2006 na sedežu KS Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik In v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik. Javna obravnava bo 6. decembra 2006 ob 15.00 v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik. Na tem naslovu je na vpogled tudi javno razgrnjeni predlog. Pripombe In predloge na Javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani. IV. V tridesetih dneh javne razgrnitve, lahko pristojni organ KS posreduje pripombe In svoja stališča županu Občine Vojnik. Če vtem roku pripomb nI, se šteje, da se KS strinja s predlogom. Pripombe In stališča iz prvega odstavka ter daige pripombe In predloge, ki so jlfi podale fizične aH pravne osebe, se pošiljajo županu Občine Vojnik. Le-ta zavzame do njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Občinskemu svetu Občine Vojnik. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan od dneva objave v Ur. listu Republike Slovenije. Št. 35010-0311/2006-15 Vojnik, dne 22. 6. 2006 Župan Občine Vojnik Benedikt Podergajs l.r. HO« ?«irjiK 19 Pol desetletja Galiarde Ljubitelji renesančnih plesov so leta 2001 na pobudo celjske izpostave JSKD ustanovili skupino Galiarda. Skupina obuja plese, ki so jih v času renesanse (v 15., 16. in začetek 17. stoletja) plesali na italijanskih, francoskih in angleških dvorih. Člani so se takoj ob ustanovitvi Galiarde začeli strokovno izobraževati o plesih, oblačilih, jedeh in drugih značilnostih takratnega časa pri priznanih ko reo grafi h in plesnih mojstrih iz Evrope. To znanje zdaj prenašajo na današnje rodove, Skupina, ki sodeluje na vseh srednjeveških dnevih po Sloveniji, ima trenutno dvanajst aktivnih članov, pri čemer so veseh vsakega novega, ki ima voljo do plesa. V KUD-u Galiarda so v času delovanja uprizorili dve koncertni igri, to je Zaljubljenega grofiča avtorja Goj-ka Jevšenaka in igro Moč razkriva človeka avtorice Tanje Tkavc. Prihodnje leto bodo uprizorili še dve, ki bosta bolj Člani Galiarde, ki letos praznuje pat Ist delovanja. hudomušni, napoveduje Goj-ko Jevšenak; »Prva nosi naslov Štrudlvojska. Idejo zanjo sem dobil lani, ko je nekaj igralcev v Zaljubljenem grofiču kar naprej imelo polna usta >štrudla', Pričakuje- mo, da bomo prihodnje leto na oder postavili tudi Romea in Julijo, pri čemer bo igra poenostavljena, bolj preprosta kot pri Shakespearu, medtem ko zgodba ostaja ista.« V KUD-u Galiarda bodo pol desetletja delovanja obeležili v petek, 3. novembra, ob 19.30 v kulturnem domu na Ljubečni. BOJANA AVGUŠTINCIC Vabljeni, mladi literati! Mladi Uterarni ustvarjalci 8. in 9. razredov osnovnih šol Slovenije in zamejstva lahko še do 15. novembra pošljejo svoje literarne prispevke na literarni natečaj za 10. Roševe dneve, ki jih organizirata celjska izpostava JSKD in OŠ Frana Roša Celje. Roševi dnevi so literarno srečanje najboljših pesnikov in pisateljev zadnjih dveh razredov osnovnih šol. Nastah so v spomin na znanega Celjana, literarnega ustvarjalca za najmlajše Frana Roša, agar ime nosi šola soorganizator-ka. Literarno srečanje z literarnim natečajem je bilo sprva lokalnega pomena, pri čemer je kmalu preraslo te okvire in se najprej umestilo na regijski nivo, zadnjih nekaj let pa poseglo tudi v slovensW in celo zamejski kulturni prostor. Med vsemi prispelimi literarnimi deli bo komisija pregledala literarne prispevke ter 30 najboljših 21. marca prihodnje leto povabila v Celje, kjer bo celodnevni prodam z ustvarjahiimi literarnimi delavnicami za avtorje in njihove mentorje. Nagrajeni avtorji bodo tudi predstavili odlomke svojih literarnih del. Prav tako bodo izdali literarno zbirko Roševih dnevov, kjer bodo objavljeni vsi literarni pris- pevki tridesetih izbranih avtorjev. ŽB Režija; Roger Allers. Jill Culler in Igrajo (sinh. glasovi); Jernej Šu-gman, Bojan Emeršič. Uroš Smolej, Alenka Tetičkovič, Gregor Čušin. Branko Završan. Uroš Potočnik. Jure Mastnak. Cole Moreni. Maja Moli, Maša Derganc Že V Planetu "niš! Zadnji Novačanov konec tedna OdlDiiieli iz predstave lonosfari Ionosfera na noč čarovnic Noč čarovnic (v torek ob 21. uri) bodo v Plesnem forumu Celje popestrili z uprizoritvijo interakcijskega projekta Ionosfera, v katerem sodeluje dvajset glasbenikov skupine Aperlon in plesalcev Plesnega foruma Celje. Projekt, ki so ga premierno uprizorili maja letos, je nastal kot rezultat večmesečnih glasbeno-plesnih raziskovanj. »Že samo ime pove, da gre za temeljno, neuničljivo substanco, ki je nedefinirana in neskončna, kot sta lahko ^asba, ples, umetnost... Avtorska glasba, pesmi in aktivna vključitev glasbenikov na odru so temelj plesnega raziskovanja, ki smo ga po eni izmed avtorskih pesmi poimenovali Ionosfera,« pojasnjuje vodja PFC ter režiserka in koreografinja projekta Goga Stefanovič Erjavec. BA Štirinajsta Novačanova gledališka srečanja se iztekajo. Po nocojšnjem gostovanju Ljuto-merčanov in jutrišnjem obisku Ttžačanovbodo v nedeljo v tmoveljskem kulturnem domu na-stcqnli še Zarjani s Ščuko, da te kap. Gostitelji, KUD Zarja Itaovlje Celje, bodo tako sklenili enomesečni dogodek, ki k sodelovanju vsako leto pritegne več gledališč oziroma gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva. Nocoj ob 19.30 bo gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera uprizorila komedijo Krivica boli, medtem ko jutri ob enakem času v Trnovlje prihaja Slovensko dramsko društvo Jake Stoka iz Trsta s predstavo Večeija s pismom. Za konec letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj se bodo predstavili člani amaterskega gledališkega ansambla KUD Zaija Trnovlje Celje s Partijičevo Ščuko, da te kap. V nedeljo bo tudi svečani zaključek letošnjih sre- čanj z razglasitvijo najboljše predstave po oceni občinstva. Sicer pa je bilo na Novačanovih gledaliških srečanjih pestro mdi minuli konec tedna, V petek je nastopila dramska sekcija KUD Franceta Prešerna iz Vojnika z Nušičevo komedijo Sumljiva oseba. Predstava je bila uvrščena tudi na letošnje medobmočno srečanje gledaliških skupin celjske re^je. V soboto zvečer je tmoveljski oder gostil Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka. Njihov kabaret Na Koroškem nič novega predstavlja aktualne pohtične dogodke med Slovend na avstrijskem Koroškem, pri čemer je ena od osrednjih figur tudi Heider Minula petek in nedelja sta bila za tmoveljske gledališčnike v znamenju gostovanj, saj so svojo Ščuko uprizorili najprej v Pliberku ter nato še v Novi Gorici. BOJANA AVGUŠTINČIČ Glasbeni pozdrav jeseni Jutri, v soboto, ob 10.30 bodo na zvezdi v središču Celja nastopili godbeniki Pihahiega orkestra Celje, ki bodo pod taktirko Gordane Sikošek na promenadnem koncertu zaigrali nekaj koračnic v pozdrav letošnji sončni jeseni. Glasbeniki pričakujejo, da se jim bodo pridružili številni mimoidoči, ki jih v predpraznični soboti zagotovo ne bo manjkalo v centru Celja. ŽB Sladkih in dinčili grozdov so so lotili triio trgoči. Morali so paziti no vsako jagodo, ki monda pomeoi kapljo vina. Trgatev okoninske izabele Prva javna trgatev najstarejše zgornjesavinjske trte -Dvesto veder za celjske grofe Trgatve so v mnogih krajih sicer nekaj posebnega, vendar hkrati bolj kot ne običajno opravilo. Drugače je bilo pred dnevi v Oko-nini, kjer so pri Apovi domačiji pripravili prvo javno trgatev najstarejše zgornjesavinjske trte. Kdor danes pogleda Zgornjo Savinjsko dolino, skoraj ne bi verjel, da je bila nekdaj zasajena z vinogradi. Še posebej v ospredju je bila današnja Okonina, eden redkih slovenskih krajev, ki se je v davni preteklosti imenoval po vinu - kraj je namreč nosil ime Weingarten. Še zdaj je ob vsaki starejši hiši, kozolcu ali uti zasajena trta, pri čemer je po mnenju strokovnjakov trta ob Apovi hiši zagotovo najstarejša v teh krajih. »To je prava dama, ki je ne smemo spraševati po letih,« je omenü pobudnik prve trgatve Ivan Zupan, član celjskega omizja slovenskega reda vitezov vina. Trta je zelo dobro ohranjena, zrasla je brez prave nege, v prihodnje pa ji bodo z raznimi »zdravili« pomagali, da bo še dolgo živela. »Je dobra in radodarna, navadna letina da tudi po 100 litrov vina. Seveda je med rekorderji po obsegu, saj meri 81 centimetrov. Vesel sem, ker jo je sedanji gospodar ohranil, prejšnji lastniki so jo namreč že pred leti nameravaU posekati. Ostala jein tudi to dokazuje njeno moč.« je poudaril Zupan. Na druženju v Okonini se je veliko obiskovalcev ob pomoči publicista Aleksandra Videčnika zazrlo v preteklost, v fevdalne čase, ko je te kraje obvladovala benediktinska gospoščina v Gornjem Gradu. Takrat je bilo, vsaj po urbarjih sodeč, v Zgornji Savinjski več kot tristo vinogradov, največ, kar tretjina, v Ijuben-skem okolišu, čeprav o površinah ni podatka. »Lahko domnevamo, da je bilo v kraju Weingarten, Vinogradu ali današnji Okonini, veliko dobrih vin,« je pripovedoval Vi-dečnik in obudil spomin na Ivan Zupan je Kat larilrože,gc čas, ko so podložni kmetje odrekali plačilo )gorščice<. Verjetno gre za plačilo vinske desetine. V spor se je po prošnji gomjegrajskega opata vmešal celjski grof Friderik. Menda se je moral ta kar truditi, da je prepričal podložne imiete, v zahvalo pa je samostan da jal po dvesto veder vina celj skemu grofovskemu uradu Ko je prišio do odprave dajatev v naravi, so gornjegrajski menihi menda vztrajali, da je Sloveniji je tudi celjsko, kjer je zelo malo članov iz t.i. regije Saša. - Sl 85 ■ 27. oktober 2006 - treba dajatve pri vinu še vedno odvajati v naravi. »Torej je bilo vino dobro, saj gornjegrajski kaj slabega niso zaužili.« Vinograde v Zgornji Savinjski dolini je v 19. stoletju napadla trsna uš in povzročila njihov konec. Apova domačija Videčnik je mimogrede omenjal tudi bogato zgodovino Apove domačije, ki sicer ni podrobno raziskana. Prav tako čakajo še raziskave, koliko stara je v resnici trta v Okonini. »Pred leti smo s pomočjo strokovnjakov sicer ugotovili, da je grozdje sorte izabe-la. Vendar smo naredili napako, ker smo vrtali nad zemljo, kjer je bila polovica lesa trhlega in nismo mogli ugotoviti starosti. To delo nas še čaka,« je omenil Videčnik. V pripravo prve ti^tve sta bila močno vpeta tudi Katarina in Rado Weiss, »nova« gospodarja na Apovi domačiji. »Hišo smo kupili pred petimi leti in zanimivo, prvič smo se, čeprav nisem vedel nobenili podrobnosti, slikali prav pred to trto,« je pripovedoval gospodar Rado. »V začetku zaradi oblice dela niti ni bilo pwmem-bno, kje bomo spali, pa še hiša je bila v obupnem stanju. Potem smo jo začeli obnavljati.« Weissovi so se namreč odlo- ke bo prišel k trti. čili, da bodo z lastnino spoštljivo ravnali. Nikoli niso niti pomislili, da bi trto, ki je nekdaj obraščala celo hišo, podrli, »Znanja nisem imel veliko in na srečo mi pomagajo drugi. Sam pa se včasih sprašujem, kaj vse bi znala trta povedati,« je omenil hišni gospodar med trgatvijo. Čeprav so se trte »lotili« samo trije u:-gači, jc pri u-ganju sodelovalo veliko »firbcev«. Nič čudnega, ko pa se je med vonj po sladkem grozdju širil vonj po pečenem kostanju, točili so ja-bolčnik in vino, okoninske gospodinje, združene v društvu Toplica, pa so se izkazale s svojo gostoljubnostjo. Ker je šlo za prvo javno trgatev, lanskega vina ni bilo, so pa v kleti v Gornji Radgoni za to priložnost podarili zlato penino. Dobrodošlici Okonincev se je pridružila še pesem Fantov treh vasi in ljudskih pevk Pušeljc, ki so jim pritegnili obiskovalci. S tem je trgatev dosegla svoj namen - namreč, da trta v Okonini združuje ljudi in spleta prijateljstva. Seveda so organizatorji razmišljali tudi o promociji in razvoju v turistične namene. Upamo, da se bodo zastavljene poti držali, kot je zdržala okoninska trta. URŠKA SELIŠNIK iWillflll REPORTI^ 21 »Tak« pTDdoino me gleda «oä ...Ja. p .Pravija, da siammvs takino bimio komkinaclio dislej ni Ulo... pa aia mafaja nta ta Lepotice in lepotci Iii» ogled Felinološko dniätvo Celje je tudi letos pripravilo zanimivo mednarodno razstavo mačk, na kateri se je v soboto in nedeljo predsuvilo 150 mačk. Mačje lepotice in lepotci so prav mimo poležavali v svojih lično urejenih in opremljenih Metkah in se bolj ali manj prav malo zmenili za radovedne poglede obiskovalcev, ki so nemočno čakali pred njimi s prošnjo, da bi jih lahko malo podrezali ali pobožali. Še več, ruti komisija, ki je ves dan ogledovala prikupne kepice dlak - no, ali pa tudi ne, saj so se razstave udeležile tudi gole mačke - jih pri dremanju ni zmotila. Najbolj aktivne so bile mlade mucke, ki so morale hočeš nočeš potovati iz roke v roko in se ponujati morebitnim novim lastnikom, naloga starejših pa je bila le ena - izgledati čim bolj prikupno. Lasmiki so jih zato večkrat na dan počesali, jim menjali »nočne posode«, celo oblačili so jih, pred "kletke so postavili pokale, s katerimi so se želeli postaviti, da njihove muce niso kar tako, navadne mačke. Med najpopularnejšimi pasemskemi mačkami ta hip je zagotovo ruska modra muca. »To je dominantna mačka, zelo elegantna na dolgih nogah, sive barve, kar v felinologiji pomeni modra in z zelenimi očmi,« jih je na kratko skušal opisati predsednik Zveze felinoloških društev Slovenije Simon Je-lenko, ki ima doma več kot deset ruskih modrih muc. In kar ni si mogel kaj, da ne bi navrgel še komentarja, ki ga lastniki drugih pasem prav nič radi ne slišijo. »Veste, sploh v tujini velja pregovor - enkrat rusko modro, vedno rusko modro. Vsak pač navija za svojo pasmo, sicer pa, saj sami vidite, so prav vse muce lepe.« Res so bile vse muce lepe, a če bi vprašali Matejo Lindlč Marcevski, katera muca je najlepša, bi kot iz topa izstrelila norveška gozdna muca. To pa je tista muca, ki jo pri nas že sedem let ni bilo, vsaj registrirane ne, in na katero je bila tudi predsednica celjske^ društva Ta^ana Mal^j najbolj ponosna, da je en tak primerek znova na razstavi. Kako je le-ta po dolgem času prišla v Slovenijo? »To je bila ljubezen na prvi pogled preko intemeta,« šaljivo komentira Mateja, ki se je po lepotca odpravila kar na Švedsko. V borem tednu dni si je uredila kar tri letalske karte, za muca odštela 600 evrov in se znova s tremi letali vrnila na sončno stran Alp. TUdi norveška gozdna muca je na daljših tačkah, ima zelo dolg in košat rep, colke na ušesih, dlake med prsti, tehta do 10 kilogramov, raste pa do tretjega oziroma četnega leta, Se takšna muca po navadah razlikuje od vsem dobro znane domače mucke? »Predvsem nič ne uniči, pleza samo po svojem drevesu, zbirčna jepa tako kot vse navadne muce. S to izjemo, da so ji, ker pač prihaja iz krajev, bogatih z ribami, tune in losos zelo pri srcu.« »Poleg vseh pasemskih mačk se domače ne počutimo čisto nič manj vredne. Dokaz za to je naš pokal« Še bolj pri srcu mu bo bodoča ženka, ki jo gre ravno ta konec tedna, tokrat na Nizozemsko, posebej zanj iskati Mate/a. Če bi vprašali naključne obiskovalce razstave, bi večinoma prejeli odgovor, da so jim pri srcu še vedno najbolj domače muce, pri čemer so pasemske prava paša za oči. »In ne le muce, temveč tudi dodatki, s katerimi >niačkoljubd< svojim mucam polepšajo prostor in njih same,« je dejala ena izmed njih. Ko smo posedali po polni dvorani obiskovalcev in lastnikov mačk, si nismo mogli kaj, da ne bi pomislili, kaj imata strogi gospod sodnik s predirljivim pogledom in gospa sodnica, ki skoraj vsaki mucki pritisne ljubčka na glavico, skupnega ... »Prav gotovo, da so nam muce všeč ter da jim imamo radi,« pravi Simon Jelenko. »A če bi vprašali veterinarje, bi dejali, da smo >mačkarji< bolj tečni, nesramni kot kinologi, saj smo na svoje ljubljenčke bolj navezani. No, sicer pa vs^ ki ima rad živ^, ponavadi ni slab človek.« In za konec še pomemben podatek - na razstavi so sodniki ocenjevali tudi čisto navadne domače muce. Če imate lep primerek klobčiča, s katerim vam čas hitreje mine, doma, ga lahko naslednje leto pokažete tudi ostalim ljubiteljem mačk na mednarodni razstavi v Celju. ROZMARl PETEK že gneča, smo tukaj tudi zato, da si najdemo ljubeče lestnike.« Ker je vhisi .»Ja, priznam, čisto nič mi ne manjke. Kdo pa ne poležava rad v viseči »Dlak ne morem nasräiti. sem pa tej pretirano prijazni gospe vseeno mreži...» ŠC 85 - 27. oktolMr 2006 pokazal, da mi njeno tipanja niti malo ni všeč.« Publikumu usojen poH inale Maščevanje celjskih nogometašev Nafti je uspelo, spet so se uvrstili v polfinale pokala NZS (tretjič zapored) in upravičili najboljši rejting zadnjih let. Tekmo so začeE z ostrimi naleti na nasprotnike, saj so se jim očitno želeli oddolžiti za grobe prekrške na prvenstveni tekmi v Lendavi. Imeli so pravo mero, gostje pač ne, kar je počasi sprevidel sodnik Krajnc s Ptuja, s katerim pa občinstvo ni bilo zadovoljno. Všečen ritem Dragan Čadikovski je v 15. sekundi zadel zunanji del mreže, v 10. minuti pa je Ibeji za- Izidi četrtfinala pokala Slovenije: CMC RiiiZi^um-Nafta 3:1 (1:1); Beršnjak (40), Urbane (64), Pečnik (71); Pavlovič [27). Rudar-Kq3er5:6(l:l);Rajkovič(9); Nilton (21); enajstmetrovke - Rudan Jeseničnik. Huda-rin, Kraljevič, Mujakovič Jelen in Džajič); Koper: Lazič, Puš, Mejač, Lo-vrečič, Zahora (^r^ Nilton) , Mura - MT Gorim 0:2, Maribor - Pnjnojje 4:0. MED GOLI PETEK, 27.10. 1. SLMN, 6. krog, Celje: Zivex - Gorica (19.45). SOBOTA, 28.10. 1. SLMN, 6. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Tomi (21). 3. SNL - vzhod, 12. krog: Kovinar Štore - Tišina. Šentjur - Črenšovci (obe 15). Štajerska liga, 12. krog: Šentilj - Šampion, Šoštanj -Pesnica, Zreče - Möns Claudius, Gerečja vas - Šmartno. Rogaška - Oplotnica (vse 15). NEDEUA, 29. 10. 1. SL, 16. krog: CMC Publikum - Factor (18). 2. SNL. 12. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Rudar (14). 3. SNL - vzhod, 12. krog: ŠmaiiepriJelšah-Pohorje (14). skemu. Povedal je stavek, ki sem ga pogrešal pri drugih trenerjih. Nafta je igrala toliko, kot smo ji mi dovolili,« Ko je celjsko občinstvo «zadihalo« s svojimi ljubljenci, se je zazdelo, da je Žilnik vseeno na pravi poti. V polfinalu -so še Koper, Gorica in Maribor, vfinalu mladinskega pokala MNZ Celje pa CMC Publikum, ki je s 3:0 ugna] Get Power Šampion, in Krško. NejcaPečnikaje bilo poslil Sebastjana Gobca, ki pa si je slabo nastavi žogo, sicer pa bi imel izjemno zrelo priložnost. Prekratek je bil še Čadikovski pri podaji Pečni-ka in na potezi so bili gostje. Zoran Pavlovič je odvzel žogo Urbanču, ki je padel, in dvajsetmetrski Sprint zaključil z imenitnim lob udarcem. Celjani so še naprej stiskah obroč, na drugi strani pa je Ete-rovič naskočil vratarja Aleksandra Šeligo in rumeni karton je bil blaga kazen. Neobe-tavni prodor je Danijel Brezič zaključil s strelom, a mimo vratarja ni šlo, Aleša Luka je na-ciljal tudi Domen Beršnj^ s 30 m. Poškodoval se je Čadikovski (pravi, da bo proti Fac-torju pripravljen), zamenjal ga je presenetljivo dobro Jure ■navner.Komenta^izamenja-ve še niso potihnih, ko se je po Sešlarjevem strelu in bloku žo^ odbila do Beršnjaka, ki jo je prisebno pospravil v nebranjen del gola. 800 obiskovalcev je nato videlo najboljši polčas Publiku-ma, ki je bil vladar zelenice, kar je potrdil tudi trener gostov Milko Durovski. Dopol-nü ga je Gregor Bunc: »Celjani so nas nadigrah v vseh pa je v loku poslal žogo preko Luka, ki ga je rešila prečka, zabil in takoj stekel proti asistentu, kar pa v nogometu ne vidimo prav često. Rdeči karton je dobil Caban,števUčnejši Celjani pa tega do konca tekme niso kaznovah, čeprav so povsem nadzorovah potek dogodkov. Trener Jani Žihiik je bil izjemno zadovoljen: »Pohvala gre vsem fantom, pa tudi mojemu kolegu Durov- elementih nogometne igre,« Publikum je povedel z evro-golom Dejana Urbanča, ko se je profektil odbil od desne vratnice v mrežo. V 71. minuti je bilo končnih 3:1, ko je najprej Ibeji v ogenj poslal Breziča, ki je bil prestavljen v prednjo zvezno vrsto, ta pa je idealno zaposlil NejcaPeč-nika. Korošec je rutinirano Poraz boljšemu v Velenju po 120 minutah ni bilo zmagovalca. Čeprav so bih Velenjčani boljši, saj so napadali veliko več kot gostje, so o potniku v polfi-nale odločale enajstmetrovke. Natančnejši so bili izku-šenejši Koprčani, pa čeprav so bili po štirih serijah, ko je zgrešil Fernandes Nilton, v slabšem položaju. Velenjčani so srečanje začeli dobro, čeprav so nastopili brez nekaterih ključnih igralcev. Domači strateg Ervin Polovšak v ekipi ni našel «prostora« za Elvisa Muharemoviča, Se-mirja Aglča, Sašo LaloviCa in Enverja Hankiča, zaradi rumenih kartonov ni nastopil Denis Grbič, zaradi poškodbe kolena pa Jernej Ja-■ vornik. Pri Koprčanih je srečanje s tribune, po tem ko naj bi prišlo med njim in trenerjem Borutom Jarcem do nesoglasja, spremljal MSa-den Rudonja. »O tem ne želim govoriti, trenutno razmišljam o nečem povsem drugem,« je po tekmi dejal Jarc. Domad so povedli v 9. minuti. Mladi Nik Omladič. ki je srečanje odigral zelo hrabro, je podal do Alena Niko-le Rajkoviča, ta je prehitel gostujočo obrambo in premagal vratarja Ermina Hasiča. V 21. minuti so gostje uspeli izenačiti. Sitiiacija je bila podobna kot nekaj minut nazaj, le da tokrat v obrambi niso bili zbrani domaä igralci. Saša Boži-čič je našel osamljenega Nil-tona, ki je izid uspel izenačiti. V nadaljevanju si nobena od ekip ni uspela pripraviti pravih priložnosti, še najbližje zadetku je bil Rajkovič v 36. minuti, a je žogo poslal preko gola. Tik pred koncem tekme bi si Velenjčani lahko zagotovili zmago, a je Nik Omladič streljal preko gola. V prvem podaljšku so si edino priložnost priigrali domači. Dejan Džajič je preigral Hasiča, ki pa je žogo »čudežno« odbil v zadnjem trenutku, V 111. minuti se je dobro znašel tudi domači vratar Ožbej Krpač, ko je branil Aneju Lovrečiču... Natančnejši In potem so sledili streli iz najstrožjih kazni. Prvi je zgrešil Nilton. Mujakovič je domače popeljal v vodstvo s 5:4. Gosta Lovrečič in Zahora sta uspela premagati domačega vratarja, medtem ko je Jelen zadel prečko, Džajič pa je žogo poslal mimo gola, »Na žalost se je sreča obmila proti nam. Odigrali smo res fantastično. borili smo se od prve do zadnje minute. I^alci so upoštevali vsa navodila, ki so jim bila dana v garderobi ... Imeli smo priložnosti, ki jih na žalost nismo izkoristili. Vidi se, da imamo izredno mlado ekipo, od katere pričakujemo veliko. Že prej sem nekatere posameznike treniral pri mladincih, zato sem jim dal priložnost. ki jo bodo zagotovo še večkrat dobili,« je po srečanju dejal Polovšak. ki v nedeljo na lokalnem derbiju proti Dravinji pričakuje bol) učinkovito igro. JASMINA ŽOHAR DEAN SUSTER Foto: SHERPA Zmaga že v žepu ... Medalj nikoli dovolj V Lenartu je bila tretja tekma za pokal Slovenije v ka-rateju za dečke in deklice. Med 205 tekmovalci iz 29 klubov je nastopilo tudi 15 mladih žalskih karateistov in karateistk. Zmagali so kar v petih kategorijah. Najuspešnejši je bil že drugič zapored Timi To-polovec. ki je suvereno zmagal v športnih borbah in dogovorjenih borbah. Zmagali so še Patiricija Čačulovič, Klemen Pla-zar in TUen Kajtna. V skupni uvrstitvi je Timi Topolovec na drugem mestu, žalski klub pa je drugi med 60 slovenskimi klubi. Kiti Smiljan, Mark Malis, Spela Korošec in Tüen Smi-Ijan so člani KK Nestor iz Griž, vendar so tekmovali za Rad-vanje. Slednji je bil drugi, preostali pa so zmagali. V skupnem seštevku sta Smüjanova in Malis osvojila prvi mesti. DŠ Prvi lokalni malonogometni derbi med Dobovcem in Živexom se je v 5. krogu 1. SLMN končal brez zmagovalca. Čeprav je še dve minuti pred koncem kazalo, da imajo gostje v žepu zmago, vodili so z 2:0, so domači uspeh izenačiti in iztržiti točko. Oslabljeni Dobovec je bil sicer slabši nasprotnik, gostujoči igralci so bili precej bolj razpoloženi, a nezbranost v končnici srečanja jih je stala dveh točk. Gostje, ki domače tekme igrajo v Celju, so začeli napadalno, takoj na začetku srečanja je dvakrat poskušal Uroš Krof-lič, a neuspešno, nenatančen je bü tudi Drago Kugler. V 8. minuti so povedli. Kugler je iz kota podal Matjažu Voj-sfcu, bivšemu igralcu Dobovca. ki je z natančnim strelom poslal žogo za hrbet domačega vratarja Alena Mordeja. Ob koncu 1. polčasa so si nekaj priložnosti priigrali tudi Dobovčani, a Tbmislava Peperka dva Aleša, Poredski in Bogatin, nista uspela premagati. »Imamo karakter« V nadaljevanju so gostje še naprej pritiskali, kar se jim je obrestovalo v 34. minuti. V protinapadu je Vaško Kugler podal Andreju Kolarju, ta pa je žogo spretno potisnil v mrežo. Dve minuti kasneje bi lahko Drago Adamič prednost še povišal, ^ je domači vratar trel obranil. Dve mijiuti pred koncem se je na drugi stran Stres, lani najboljši prej je bil v 39. mi «prebudil« Pete strelec lige. Naj-luti podajalec pri Po golu Andreja Kolarja je Živex z 2:0 vodil do predzadnje minute. golu Poredskega, slabo minuto kasneje pa se je med strelce vpisal še sam. »V drugem polčasu smo šli na >presing<, imeli smo več priložnosti, ki jih nismo realizirati. Gostje so nam iz protinapada dali drugi gol, tako da se je bilo težko vrniti v igro. Vendar smo z vsemi moč- mi, ki smo jih imeli, pokazali, da imamo karakter. Borili smo se in zasluženo izenačili. Pred tekmo so nas vsi imeli za favorite, ampak brez prvega trenerja Marka Gotlina, ki je bil operiran, brez Cveta Kosernika, ki je imel kartone, brez Andreja Debelaka, ki ima nogo v mavcu, smo dali vse od sebe. Gostje so nas sprva presenetili,« je po srečanju dejal Roman Cesarec. ki je na klopi zamenjal Gotlina, Realiiacija rak rana Srečanje je zelo dobro odigral Uroš KrofUe, ki mu sicer ni uspelo zadeti. Potrto je dejal: »Imeli smo dobljeno tekmo, a nam je ob koncu padla zbranost, tako da se moramo zadovoljiti zgolj s točko. Čeprav je Dobovec i^al doma. smo prišli po'vse tri točke, ki jih na koncu žal nismo uspeU osvojiti. Bolj se bo treba potruditi na naslednjih tekmah.« Z igro svojih varovancev je bil ti-ener Žive-xa Mitja Jontez do 38. minute zadovoljen, seveda je povsem drugače videlzadnji dve minuti: »Prevevajo me mešani občutki. Po takšnem razpletu točka ni dovolj. Prišli smo zmagat, a priložnosti nismo znali izkoristiti. To je naša rak rana. Ko bomo to popravili, bo lažje. Ne smemo si več dovoliti takšnih napak. Škoda je teh dveh točk, ki smo ju izgubiü.« Nocoj bo Živex v dvorani Šolskega centra Celje pričakal novogoriški Kra-vos in Dobovec juun v Ratanski vasi moštvo Tomija, JASMINA ŽOHAR 101 fEDNIl 23 Tokrat samo Šentjurčani Jutri bodo v ligi UPC Te-lemach igraii le košarkarji stali ekipi sta bili aktivni že med tednom. Laščani so izgubili na gostovanju pri Geoplinu Slovanu z 78:69, Elektra Esotech pa proti Heliosu z 88:77. Nevania Krka šentjurčani čakajo v dvoboju neporaženih ekip moštvo Krke iz Novega mesta. Po lanski zelo skromni sezoni, v kateri so se Dolenjci reševali pred izpadom, so za novo prvenstvo sestavili bistveno močnejšo ekipo, ki kaže zobe že na štartu. To je izkusila tudi Elektra, v Novem me- stu je zaostala za 20 točk. Trener Predrag Milovič ima nekaj izkušenih igralcev, ki skupaj z nadarjenimi tvorijo zelo dobro moštvo, tako da Šentjurčane čaka še posebej težko delo. A ekipa Alposa je neobremenjena, dve zmagi na štartu sezone sta prinesli želeni mir in psihološko stabilnost. V šentjurskem klubu so se namreč prepričali, da imajo ponovno zelo dobro ekipo, ne glede na to, da so od lani izgubili tri ključne igralce. Še naprej ostaja moto igre trenerja Damjana Novakoviča agresivna obramba: »Ponovno pričakujem pohio dvorano in podporo, saj je ob navijanju laž- Afera glede Mihe Zupana pri Unionu Olimpiji se nas navidezno ne tiče, res pa je, da klub iz Tivolija še ni poravnal vrste dolgov, tudi odškodnini Alposu Šentjurju za Sandija Cebularja in Rogli za Dejana Hohleija. Pri Heiiosu še niso dobili denarja za brata Lorbek. Očitno je pri nas takšno poslovanje možno. Je KZS tista, ki dopušča, da nek klub živi na račun žuljev drugih? Desetletja je to bila praksa, ki pa bi jo vendarle že lahko ukinili. (DŠ) je igrati. Čaka nas izjemno težek dvoboj, v katerem je vse odprto. lika ima namreč zelo dobro ekipo, tudi dobro klop, kot temu rečemo, tako da bomo morali pokazali svoj maksimum, če želimo priti še do tretje zmage. Za goste skušamo pripraviti nekatera presenečenja.« V moštvu je vrsta igralcev, ki znajo zadeti od daleč, pri čemer je vse niti igre v svoje roke prevzel razpoloženi Jim-mie Hunt, temnopolti branilec iz ZDA, ki je v prvih dveh srečanjih navdušil tako svojega trenerja kot tudi spremljevalce šentjurske košarke. Zdaj bodo nanj zagotovo bolje pazili, to pa je priložnost za ostale igralce, da se izkažejo, saj potencial prav gotovo imajo. V Sežani se je Tadej Itoštomaj ujet s šentjursko igro, pri čemer zaenkrat na ravni ni le že dolgo časa poškodovani kapetan Mario Novak, ki igra kljub temu, da ga poškodba še vedno tare. Vač kot tretjino točk je za Zlatorog dosegel Jack Ingram. Lahko pridejo vsi do zmage v 1. B ligi bodo štiri moštva s Celjskega jutri prav gotovo favoriti. Konjičani in Polzelani sicer gostujejo, a pri povprečnih Cmomaljdh in Cerkničanih Rogla ne bi smela imeri doma težav s Hrastnikom, medtem ko Celjani nameravajo priti do prve zmage v sezoni, ko gostijo Bežigrad. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Stota medaUa - Barbari ^muoKo Kegljavke celjskega Mi-roteksa Barbara Fidel ter Nada in Rada Savlč nastopajo na svetovnem posamičnem prvenstvu v Skopju. Najbolje se je odrezala Barbara Fidel, ki je osvojila bronasto odličje in Sloveniji priborila 100. kolajno. Barbara je na ponedeljkovem uvodnem dvoboju kvalifikacij premagala Hn^atico Marijo Zver s 3:1. Naslednji dan je bila boljša tudi od Nemke Daniele Kicker. Igral ■r 2:2. a je Ce- dveh let. Tudi ostali nastopi so biU solidni, seveda je to loterija. To so dvoboji na točke, lahko izpadeš z odličnim rezultatom ali pa s slabšim zmagaš. Nada je prvi nastop dobro opravila, v drugem pa je bila žal madžarska nasprotnica boljša. Rada še ni nastopila, ker je rezerva, bo pa na kegljišče prvič stopila jutri v tekmovanju dvojic, ko bosta nastopili obe sestri Savič. Zagotovo bo to posebnost, saj bosta prvič na svetovnem prvenstvu dvojčici nastopili skupaj v dvojicah. Barbara jutri igra z Brankico Pavlo-vič, ki je prvi nastop dobro opravila in ima tudi možnost za visoko uvrstitev v kombinaciji, tako kot Barbara,« pravi selektor ženske reprezentance Lado Gobec, ki seveda dobre rezultate pričakuje tako v igri dvojic kot tudi v kombinaciji, kjer trenutno vodi Barbara Fidel. JASMINA ZOHAR Ijanka podrla pet keglj ev več in se tako uvrstUa v osmino finala. Tam je bila s 4:0 boljša od Slovakinje Gabriele icharove, v četrtfinalu pa je prer kinjo, finalu o Slov , Beato Wlodarczyk. rih uspešnih nastopih 0 Barbara klonila v pol- 1 proti Madžarki Nori Miklos s 3:1, v borbi za tretje mesto pa je bila boljša od Hrvatice Zeljke Orehovec s 3:1. Nada Savič je kvalifikacije dobro prestala in izločila Nemko Simone Schneider s 3:1, nato pa že v drugem dvoboju ostala brez nadaljnje uvrstitve. Z 2.5:1;5 jo je ugnala tekmovalka, ki je bila boljša tudi od Fidelove. iUiadiarka »Barbara Fidel je opravila šest odličnih nastopov. Med 110 rezultati ima dva najboljša. Premagala je pet nasprotnic, žal ji je v polfi-nalu malo zmanjkalo, tako da se je potem morala boriti samo za tretje mesto, kjer je uspešno premagala svetovno prvakinjo izpred UscKlni Rusinji Zürich: Velenjčanka Katarina Srebotnik je obstala v pol-finalu turnirja v Švici. S 7:6 in 6:2 jo je premagala Rusinja Marija Šarapova. V finalu dvojic je z Južnoafričanko lie-zel Huber izgubila proti zim-babvejsko-avstralski navezi Black-Stubbs s 7:5, 7:5. Sre-botnikova pa je nato turnir v Linzu zaključila že v 1. krogu, saj jo je premagala Rusinja Ana Cakvetadze s 7:5,6:2. Odlične mesninke Dunaj, Ptuj: Na sedežu Evropske rokometne zveze so izžrebali pare 3. kroga pokala EHR Rokometašice Ce-leie Žalec se bodo pomerile z madžarsko ekipo Kiskun-halas, ki bo gostila prvo tekmo 6. januarja, povratna pa bo v Savinjski dolini 13. januarja. Rokometašice Celja Celjskih mesnin pa so odhč-no opravile nalogo na derbi-ju na Ptuju. Zmagale so z razliko šestih golov, ob odmoru imele prednost celo devetih, a v 45. minuti dopustile domačinkam, da so jih ujele. Naslednji derbi bo že jutri v Golovcu z Olimpijo. Spet ta Francoza! Celje: Derbi skupine F ro-komeme lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in Gum-mersbachom bosta 11, novembra v Zlatorogu sodila Francoza Gilles Bord in Olivier Buy. Celjani ju nimajo v dobrem spominu, ne od letos v Ciu- VIKEND POD KOŠI SOBOTA. 2e. 10. l.SL,3.krog,Alpos Šentjur -Krka (19). 1.BSL, 3. krog. Celjski KK-Parklji Bežigrad (18), Zreče: Rogla - Hrastnik (19), Cerknica-Hopsi (19.15), Črnomelj: Kolpa -BanexSafcol(20). 2. SL - vzhod, 3. krog: Ruše -Prebold (17),Rogaška-Ježica (18), Ljubljana: Ilirija - Terme Olimia, Medvode: Tinex- Nazarje (obe 19). SL ženske, 3. krog: Črnomelj - Konjice S Ribič (17.30), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita-Ježica (20). imMORAMA KOŠARKA dad Realu ne od predlani iz Szegeda. Danes je stekla pred-prodaja vstopnic za prihajajoči domači tekmi LP. Klub nudi možnost paketnega nakupa vstopnic po ugodnejših cenah. DŠ Derbi Ceijankam Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v domačem der-biju s 6:2 premagale Brest iz Cerknice. Znova sta bili odlični Barbara Fidel {604) in Rada Savič (591). Ekipno Rečičani najuspešnejši Škofja Loka: Strelci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem so v 1. krogu DP tako v streljanju z zračno puško kot zračno pištolo slavili ekipno. S puško je bila prva Polona Bitenc iz Žalca. Vili Ravnikar in Maja Vegust (Rečica) pa sta posegla po 2. oziroma 5. mestu. S pištolo je slavil njun klubski kolega Peter Tkalec. JŽ 1.ASL 3. krog: Sbvan-Zlam^78:W (16:13,40:35,55:51);Begič24, Vidmar 13; Ingram 24, Nuhanovič 18,Williams 12, Maček 8,Vrečko 5, Stojakovič 2, Elektra ■ Helios 77:88 (18:20,35:46,52:68); Ruä-gai2I,Mihalič 19, Jeršin 13. Gor-šek 8, Nedeljkovič, Cmer 6, Vi-dovič 4; Ttoha 22, Krejič, Laske-vkh 17. ^tetnire± Helios 6, Zlatorog 5, Slovan, Zagorje, Alpos, Krka 3, Elektra, Kraški zidar. Loka kava3,Koper, Postojnska jama 2. Pokal Slovenije -ženske Četrtfinale, prva tekma: Je-žica-MerioirCfe^ 56:78 (16:28. 25:50,44:61);Verbole 13, Trebeč 11; Čonkova 20, Erkič 13, RaduJoviČ, Komplet 9, Maga-njič 8, Ristič 7, Jereb, Prša 6. ROKOMET 1. SL - ženske 6. kn^: Ptuj-Celje Celjske me-smneZ?3i (9:18);Deičar 10. Cio-ra 5; Potočnik 11, Kikanovič, Sti-panova 7, Skutnik 3, Majcen, Jan-kovlč 2, Novak 1. Vrstni red: Krim 14, Celje Celjske mesnine 10,Kočevje9,Ruj,Celeia Žalec 8, Olimpija, BFežioe6, Ško^aLoka 5, Irma Dolgun 3; Zagorje 2, Izola 1, Krka 0. KOLEDAR SOBOTA, 28.10. ROKOMET 1. SL - ženske, 7. krog: Celje Celjske mesnine - Olimpija (18). Brežice- Celeia Žalec (19). Še moški ekipni uspeh na Lopati? ) judoisti celjskega go in porazom pred V 3. krogu prve slovenske lige s Sankakuja v Slovenski Bistrici z zm. svojim zgodovinskim uspehom. Praktično jih le še ena zmaga loči do uvrstitve na zaključni turnir četverice. V zadnjem kro^ bodo gostitelji. Na Lopato prihajata moštvi Gorišnice in ptujske Drave. Obe imata tako kot Sankaku po osem točk, mdi Olimpija, ki pa bo gostila drugi celjski klub Ivo Reya in Železni&irja, ki imata le eno oziroma dve zma^. Jutii dopoldne se bodo boji začeli ob 10. uri. oS 24 REPORTAŽA NP' »Novica je. da je Publikp dvakrat zmagal,« je že med slavn aril tedajše kandidat za novega župana Bojan Šrot, kakšne pa je razdiral v družbi dveh CMCHevcev, Marjana Šepetavca, trenerja CMC Pubiikuma in predsednika Get Power Šampiona Janija Žilnika ter predsednika starejšega celjskega kluba Marica Zidanška, pa nam naš spretni fotograf ni hotel zaupati. Spomin na skupne vijolične dni in ligo prvakov: Simon Sešlar, Aleš Križan, prvi Slovenec v elitni angleški ligi, Danijel Brežic, še vedno Simonov soiiKalec, in Velenjčan Amtr Karič, ki je na Otoku nasledil Križana. Sproščen, a koristen čvek sta imela Ernest Drai, ki ima na robu Maribora Simonova izbranka Nina. ki mu je povila tri otroke. Marjanu Vengustu je kolenska poškodba že pred leti preprečila žogobrc.ase je vseeno pemerilssvojo tajnico Natašo Rive. Gola ji ni zabil, ker sta oba zaigrala v napadu. Obrambi sta se posvetila sicer »kapern« Pleskarstva in fasaderstva Kugler, Boris (desno), na SP v košarici na Japonskem in na nogometni tekmi v Minsku ovit v celjsko zastavo, ki mu bo izbranka Nataša predvidoma 10. januaija povila fantka, in ns levi Zoran Podkoritnik, vodja Hotela Ženta, ki je v sredo celjskim nogometašem očitno postregel s takšnim kosilom, da so bili nad njihovo igro navijači navdušeni. »Sam v Hattrick me pust ...ff Uradno prva tekma na umetni travi je bili > več. saj« zaradi poškodb in bolezni nastopili v oslabljeni postavi. Sposodili so si vrataija. Zato rezuhata ne v, ki so dosegli štiri gole. Pivi z leve je Gojko Kusič, dopisnik Ekipe, sledijo urednikin la programa na Televiziji Celje Tomaž Lukač (strelec štirih golov...), Matjaž Pavčič, direktor Ingrada Gramata (ex Klasje, Tuš) in lastnik srca bivše mišice Nataše Krajnc, Kemajl Sadrija - Kiki iz Hotela Žonta, ki je brutalno prekinil tekmo s penečim napitkom, direktor Klime, bivši celjski plavalec Aleš Zupane, zakril ga je sodnik Gregor Kovačič, Sešlarjeva poročna priča, Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin in mecen celjskih mkometašic. Pero Milovac, dopisnik Spertskih novosti in že izbran za športnega pedagoga leta vCelju (OS Hudinja), Rohi Novak iz Werinoxa in Janez Mlakar, direktor Term Dobrna. Za rdeče sta nastopila še IV zadruge Celje, in Marjan Mačkošek, direktor Štore Steel. Športno rekreacijski center Hattrick je svoja vrata uradno odprl prejšnji teden. Števlliii pomembneži gospodarstva, športa in tudi politike so se odzvali povabilu Simona Sešlarja, ki je v kratkem govoru orisal svojo odločitev glede denarnega vložka. Slavnostni govornik je bil župan Bofaa Srot, ki se je nato pred volitvami za dva dni »umaknil« v rokometni Reykjavik. Omenjena možakarja in bivši predsednik NK CMC Publikum Marjan Ven-gust so si na umetni travi ograjenega igrišča za mali nogomet podajali žogo in slavnostno odprli objekt {pod balonom) na Skalni kleti. Zapel je VUi Re-snik, najprej seveda na nogometnih štadionih ponarodelo Na fuzbal me pust, od alkohola se je sprva točil izključno šampanjec, kasneje pa se je marsikomu razvezala beseda in natakaiji Hotela Žonta so bili takoj »pri roki«. Eden od njih", z vzdevkom Kiki, je bil tudi kadetski repre-zentant, in sicer z Nastjo Čehom, in je zbranim zaupal: »Končal sem gostinsko šolo in pridobü poklic, Ceh pa ne. Za-posUl sem se, on pa je ostal le >fuzbaler<...« DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN ŠRC HATTRICK (Skalna klet) ter Nov! tednik in Radio Celje organizirata Zimsko ligo malega nogometa • igralo se bo po pravilih futsala NZS brez avta - igra na odboj (banda) • prijavnina za ekipo znaša 95.000 sit • ekipa ima zagotovljenih 15 tekem v skupini razlgra-vanje za najbolje uvrščene ekipe po rednem delu • število prijavljenih ekip Je omejeno • liga bo medijsko pokrita s strani NT&RC • liga se bo igrala ob sobotah in nedeljah Nagrade: • ekipe, ki se uvrstijo v razigravanje, prejmejo žogo • zmagovalci prvega kroga prejmejo komplet opreme (dres + hlačke) • prve štiri ekipe prejmejo denarne nagrade (sklad 150.000 sit) Prijave: vsak dan od 9. do 21. ure v ŠRC HATTRICK ali po telefonu: 03/49011 20 oz. gsm: 041/677 330 žreb: 2. ali 3. november začetek lige 11. in 12. november tel.: 03/490 11 20 ali 041/677 330 a liga (35 let in starejši). Pitiavnina za ekipo Je 65.000 sit. Ekipa ima zagotovljenih 11 tekem v sezoni. 101 T^-J..., 25 fcr Velika nagradna igra Novega tednil Ti. ;, )■ Ostale Irgcviriike loKalv; novitednlk Tam poiščite različne l-iO%pBpu8t - 25,3000 Celje, KEBROCKPULTI-7% popust na vrednost -Lesnlnad.d.. Leveč 18 - 3% popist na oUad^ne [iMitw ilnW.,.) iaiiiica4.3«0C859- KKpopust iTaoSrty. 03120 50 60 -10% popust OiMsska. Vel. Pirešiu 27h. 03 572 8418. GSM 0316^164 - 1QX popust na delo {broz materiali) ,NiavfM»ulica22,Celje-10Xpopust J ce^^XTOt^-lOÄpopustpri I >.jMamaCeleia.pnxlaiahia Bolida, Aija' •ms •l&^a/etka Bohi[KS.p.. LJkikava i.Crije.tr^ mpopustzavseizdefta - Palmefs. Gospoda ul. 30 SMM Celja • m pj L 85 - 27. oktober 200e - stodtw:i\>|]iisti,eiiessitevajozDitBlinH|iiipu,ii.kijihm^ - ZSatema Stnjir lil mRsft. fi.BMiinhminh 3 SIKlfl rpiji. - Mfta. 3220 Štore - 7Xj»piis1, ne valja za akäplw c™ IOSpapa»n>iaialam:iai»l|anakolisk>cana. -mm GlavW%B9, Celie, 03432 68 as npapuit(rania>l»Mkai.tElji| - KSHHakMfi, Ijlekova 3,3000 CaljE- IIKg« 3O0OC8lie,lelelini:O3MOI42O,eiKiäia: knjigamMiMScalidiatoDhajieva.š, 5Xp^p>kniaiaüda|iCdiakaMühaijava Oaza miru, lepote in dobriii energij v Vrbju pri Žalcu so odprli naravni park, dragoceno ekološko naložbo celjskega Nivoja Ko so Nivojevi delavci pred tremi leti odvažali nakopičene odpadne materiale z odlagališča v Vrbju, da bi ta prostor očistili in ga naredili okolju prijaznejšega, so opažali, da se na določenih mestih dobro počutijo, da utrujenost izginja in da se tudi njihovo psihično počutje spreminja na boljše. O teh občutkih so se začeli pogovarjati med sabo in potem so se te informacije začele hitro širiti. Prišle so tudi do vodilnih strokovnjakov v Nivoju in že je bila na obzorju zamisel o izgradnji in ureditvi prav posebnega parka. V Nivojevem Eko - zelenem programu so nastali načrti in vključili so se strokovnjaki za urejanje okolja, vrtnarjenje in druge. Z glavobolom na vijolično ... Nivojevi vodilni so poklicali Vilija Poznika, priznanega inovatorja, bio energetika in radionika iz Celja. Poznik seje nemudoma povezal z vrhunskimi radiestezisti, tudi strokovnjaki iz tujine in začele so se meritve ter določanje učinkov energijskih zemeljskih sevanj na posameznih mestih. Rezultati so bili prav osupljivi. Potem so ti strokovnjaki natančno označili posamezne energijske točke, ki so danes zarisane s cvetovi v barvah človekovih energijskih centrov (aure). Tako se bodo na primer tisti, ki imajo težave s srcem, spodnjim delom pljuč, krvnim obtokom, presnovo ipd., zadrževali na zeleno pobarvanih točkah, tisti, ki imajo težave z ledvicami, mehurjem, črevesjem, spolnimi organi, spolnimi žlezami ali jajčniki, bodo stopili na oranžno označeno polje, zlato obarvan cvet pa pomeni skupek energijskih sevanj, ki blagodejno vplivajo na celotno telo pri slabem počutju, izčrpanosti, utrujenosti ... Čma laboda se z belima ne družita rada v Bio parku Nivo sta dva ribnika, v katerem plava na desetine najrazličnejših vrst rac, ob vodi se soncu nastavljajo želve, v vodi pa kar mrgoli različnih vrst zdravih rib. Da je to okolje za vodni živel j resnično zdravo, naj spomnimo, da so se v zadnji zimi, pri sedmih stopinjah minusa, tam zvalile tri račke, Takole so se številni udeleženci otvoritve parka, ki je bita ospredju biološka čistilna naprava bio boben. po poti ob ribniku. V kar je biJ pravi čudež narave. Te račke, ki so sčasoma postale race, zdaj veselo plavajo v vodi. Najlepši okras ribnikoma pa so št^e ponosni labodi, dva bela in dva čma. Ampak ti labodi se ne družijo radi, zato sta črna laboda vedno v enem in bela v drugem ribniku z vodometi, ki še posebej lepo krasijo ta vodni del parka z mostičkom, počivališči, lesenimi valünica-mi, hiškami za beg pred hudim mrazom itd. Okrog ribnikov in povsod po parku so lepo urejene sprehajalne (energetske) poti s cvetjem, grmovnicami, drevesi, tudi tako posebnimi, kot je na primer rdeči ambrovec. V prihodnje nameravajo v parku zasaditi še najrazličnejše avtohtono zdravilno rastlinje. Bio boben v enem ob ribniku je biološka čistilna naprava, zaradi svoje oblike imenovana bio boben za čiščenje odpadne vode in v katerem so nameščene plastične kroglice. Ta sistem je osnovan na naravni samoočiščevalni metodi. Medtem ko se boben vrii, dvigajo škatlice, vgrajane vanj, odpadno vodo in se praznijo čez plastične kroglice. Zaradi vrtenja se kroglice dvigajo iz vode in ko se ponovno potopijo, se ves zrak iztisne in biofilm na kroglicah stopi v trden stik z organskim snovmi v odpadni vodi. Med vrtenjem bio bobna posodice ves čas praznijo vsebino in vnesejo določeno količino zraka v onesnaženo vodo. Medkro-glični zrak ustvarja vodo, bogati s kisikom in biofilmom, istočasno pa se super tok bio-mase splakuje s kroglic kot aktivno blato. Na tak način voda ohrani visoko vsebnost kisika. Metoda očiščevanja odplak 2 bio bobnom je ze- lo primerna za industrijsko rabo. Napravo so izumili in patentirali Nizozemci, s svojimi zamislimi pa jo je v sodelovanju z njimi izboljšal Vili Poznik (Medicinska oprema Poznik), tako da je njen učinek občutno večji. Poznik je namreč bobnu dodal tudi vitalizator, ki mrtvo vodo oživlja. Danski posnemovalci pa so na primer s poskusi dokazali, da ta je ta metoda 22-kral bolj čistilno učinkovita in da je poraba energije 10-krat manjša kot pri do sedaj znanih metodah. Podobno so nad rezultati poskusov z bio bobnom navdušeni tudi v Veliki Britaniji, v Vrbju pri Žalcu pa je dokaz za to več kot na dlani: v čistem in kisika polnem ribniku ter zdravem in živahnem tamkajšnjem živ-Iju. MARJELA AGREŽ IZITI: inAUHCIMO: WCBW«. 4 H » >1(2.11. WM »tlM BOC, 7M ».Ii, SKUM. i M. S.IO, KOSUti i H S.U., S*UIWS»5«Mi MM«. IM«-", «OMOIMII ft-------- ouu. 4 «.S.D. euM S urim uuuoi. t «.ait. statu, u> inntkKS.DIIUI.WJMB.IIt s!"=sssr...... .'.■sa NOVOlETNADOLGXrOTOVM(J«:arr.2*,ILIKMi-n«JMSII.U iunufQT*sg.H,ii, [ lzLtT>lll6?S/A TliEiSTlČNA AlJtWCUA \ Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: -^386 03/428 75 00 ^ e^iožta: Ita.celj8@izl0tnlk.st; www.lzlelnik.si BOŽIČNO-NOVOLETNI IZLETU! • Ai»ZONA(BiH) nskupavalni izlet 16.12. samo 6.600 SIT • PREDBOŽIČNI SALZBURG 9. In 2312. • SSUAIAJ 2..9.,16. In 23.12. • veseli december v Munehnu 2 In 16.12. « CHBiSTKSfiDL Sn ST£¥R S.ln 23.12. JESENSKE POČITNICE!! 31.10.-12.il. UMAG SOL GARDEN ISTRA3 dni polp 16.800 SIT 29.10.-29.11. LOVRAN hti EXCELSIOR 3 dni patp 16.100 SfT 27.10.-28.12. OPATIJA hd KVARNER 2 dni polp 13.500 SfT PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za ROGLO, KRVAVEC in GOLTE VSTOPNICE ZA ROKOMETNO EVROUGO SANDEFJORD in GUMMERBACH paket 5.500 SrT Vabimo Vas, da obiščete vaje za zdravje o ddihsprostltev Inf.: 03 7345 166 nw.idraviiisce-iasKo.si AEROBIKA ob 18.00 PILATES ob 19.30 Ob nakupu mesečne karte v oktobru podarimo 1xkopan|e. PREZnim KROMPIRJEVE POCITMCEVNEOKRNJENI NARAVI NA ROGU! iMäu 12.000SIT! mwslsnniinKivnMil, «DrawuntHnuBH WmdUHHWHISW SHCuiaisiu"" NOVOLETOVDUBROVNIKU 2I.9./30.11-2.1. llüS,3«P0l,H0m"' 39.90081 MimiCENEVm, MVEIIIVIIIIlllVIIAW" 31.10,1111. POUBBKM 5J9flSlTiato IIM3MII unu.S'POi.iiom"' «MOST 3»pIIIOVIIISE«HUUCUE pmJänHiiMiKntNov, snznjuanTiuK JESE»aUIWIIT 8.18. ure WVOI IWWi ■..U.-J' 29 A □ DRI TELEFON Položnice za upravljanje Bralka je najemnica stanovanja ter se z lastnikom ne more dogovoriti, kdo je dolžan plačevati položnice za plačilo upravljalca več-stanovanjske stavbe. Vsak od njiju trdi, da je položnice dolžna plačevati nasprotna stran, zato želi pojasnilo, kako je predvideno po zakonu. Iz Atrija, stanovanjske zadruge, z. o. o., v Celju so posredovali odgovor, ki ga je pripravila Damjana Sum-lak: «Temelj seveda predstavlja najemna pogodba, v kateri bi moralo biti urejeno razmerje glede delitve stroškov. Stanovanjski zakon namreč v 91. členu določa ureditev navedenega razmerja glede stroškov celo kot bistveno sestavino najemne pogodbe. Domnevamo, da to sporno vprašanje z najemno pogodbo ni urejeno, V takšnem primeru 94. člen zakona določa, da je najemnik tisti, ki mora plačevati najemnino za najeto stanovanje in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo. Stanovanjski zakon pa v 24. členu določa, da je v primeru, če najemna pogodba ne določa drugače, dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik. Navedeno torej pomeni, da se predpostavlja, v kolikor najemna pogodba ne ureja, kdo je plačnik terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe, daje to najemnik. Zakonodaja pa je popolnoma drugačna v primeru, če gre za stanovanje, ki se oddaja za neprofimo najemnino. V tem primeru je namreč v višino neprofitne najemnine že vštet strošek za opravljanje upravniških storitev.« Sme na pokopališču Bralka opaža, da na celjskem pokopališču sme uničujejo okrasno grmovje in cvetje. Meni, da bi bila rešitev ograja, ki je nekoč že bila. Jože Smodila, vodja sektorja za izgradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture v Mestni občini Celje, odgovarja: »Do tega je občasno prihajalo že pred leti, vendar se je letos pojavilo v nekoliko večjem obsegu. Zaradi tega smo pred nekaj dnevi opravili pogovor z lovci, vendar ti po zakonu za škodo niso odgovorni, če poko- Zmaga je šele začetek. Gremo povezani naprej... Jože Rajh za župana občine Laško Spoštovane volivke in volivci, zahvaljujem se vam za podporo na lokalnih volitvah in vas vabim, da 12. novembra, ponovno glasujete zame. l-ki pališče ni ograjeno. O primerni rešitvi se bomo odločih v prihodnjih mesecih, vedeti pa je treba, da je na pokopališču mogoča le takšna ograja, ki na takšno mesto sodi. Z žično ograjo pokopališča seveda ne moremo ograditi. Pri tem poudarjamo, da je dolžina zaščite neograjenega dela pokopališča več kot tisoč metrov, zato bi bili stroški za ograjo izredno visoki ter bi bili v velikem nesorazmerju s škodo, ki jo povzroča divjad. Omenjeno pojasnilo velja tudi za pokopališče Teharje.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličeteštevilkonašega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri te- in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Uredništvo, objavlj a pisma bralcev po swji presoji v skladu z ur^niško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenonu n^b-vom ter s__telefonska Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto, V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.' UREDNIŠTVO Genski »spački« Globoko zaskrbljen spremljam poroäla o pojavu živil iz gensko spremenjenih rastlin v naših trgovinah. Obvestil o tem, da se je v üiterspa-fu na policah pojavil celo gensko spremenjeni riž, za katerega še sploh ni bila izdana odobritev, da je za človeka nevaren, ni- S presenečenjem spremljam informacije, da se tudi v Sloveniji pripravlja zakon, ki bo dovoljeval posevke gensko spremenjenihrast-Jin. Te genSko Spremenjene rastline so kombinacija rastline z geni iz bakterij, drugih rasdin in živali. Posledica tega je, da se ti zvarki potem pravzaprav ne smejo imenovati rastline, saj so res mešan-ci. Torej se upravičeno - tudi če rastejo na njivah - govori o organizmih. Še 83 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniki Novega tedniica O(ne)obstoju sociale v Sloveniji Teh organizmov, njihovih lastnosti, tako kratkoročnihkot dolgoročnih, niti posledic v zemlji in na drugih rastlinah, s katerimi se zaradi širjenja cvetnega prahu križajo, niti na živalih, ki jih s temi rastlinami krmijo, ni narejeno zadosti raziskav. Tudi niso znane posledice za človeka po uživanju take hrane: takoj, po nekem času ali po nekaj generacijah. V Sloveniji zanemarjamo svojo zemljo, saj je že dosti njiv in travnikov opuščenih. Sedaj pa nas hočejo prepričati, da bomo imeli dovolj hrane le, če bodo kmetje sejali te genske »spačke«. Smatram, da bi najprej morali razmisliti o tem, da je naša zemlja celo v časih, ko še ni büo kmetijskih strojev, prehranjevala svoje prebivalce. TUdi sedaj bi jih lahko, če bi zemljo le obdelovali. Če potujemo v Avstrijo, nas preseneča, koliko hribovskih pobočij je tam obdelanih. Kakšna pestrost rastlin raste na tamkajšnjih njivah. Problem pri-ddovanja dovolj hrane je potrebno prav gotovo reševati predvsem s tem, da spodbudimo naše kmete k obdelovanju njiv. Dopuščanje neraziskanih genskih »spačkov« v posevke, ki bodo morda za vedno zastrupili rasthne, s katerimi se stoletja varno prehr; jemo, poslai ? popolnoma no. Če bodo naši 1 politiki sprejeli sprejemajo odločitev proti volji svojih volivcev. Umetno poseganje v tok narave se jeJolgoročno gledano vedno slabo konča- Bralce spodbujam, da si preberejo več informacij o nevarnostih gensko spremenjenih rasüin na spletni strani društva AJDA: www.ajda-vrzdenec.si, ANTON MEDVED, Celje Da se po nujnem postopku sprejemajo zakoru, ni dobro. Lepo bi bilo, da bi šlo to po rednem postopku in z dogovorom vseh risrih, ki kreirajo zakone in skupaj s tistimi, o katerih se odloča. Njih (njihove zastopnike] bi bilo ti-eba povabiti k sodelovanju in tudi upoštevati njihove konstruktivne predloge, ki bi pripomogli k pravičnejši rešitvi problemov in pravičnosti zakonov. Tako je tudi zakon o trans-ferjih, tako kot vsi drugi zakoni, ki odločajo o sociali, zaposlovanju, raznih dodatkih itd., šel mimo nas. Še vedno velja, da poln želodec praznega ne trpi ob sebi. Žalostno je, da se varčuje na plečih reveža in da so se poslanske skupine prejšnje in sedanje opozicije pogovarjale z nami o upoštevanju naših mnenj in predlogov s figo v žepu. Zopet je prevladalo mne- mamo zaposlitve iz upravičenih razlogov, enaki tistim, ki izkoriščajo državne pomoči in denar davkoplačevalcev. Ne vem, kako bi vsi listi, ki imajo lepe dohodke, preživeli par mesecev s socialno pomočjo, ki znaša okoh 40.000 sit. Zato je tem ljudem odrekati pravico do pravične pomoči skrajno nekorektno in nečloveško. Vsak tolar, ki ga^ dobi tak človek, je zanj rešilna bilka, ki se"je oklepa z vsemi močmi. Res je žalostno, da ljudi na socialnem robu noče nihče več razumeti, ne politične stranke ne sindikati ne reformatorji - pravzaprav vsi tisti, ki imajo redne dohodke in ki so jih polna usta solidarnosti, sociale in demokra- cije. Medalja ima dve strani in ne samo tisto, ki jo želite videti vi. Zato je zatiskanje oči pred drugo stranjo zelo podlo in žaljivo do vseh tistih, ki živijo od sociale in raznih drugih dodatkov. Ni prav, da smo zaradi peščice prizadeti vsi, saj ima država dovolj represivnih organov, ki bi to lahko selekcioniiah in kaznovati kršitelje. Srčno upamo, da se boste vsi, ki imate odločilno besedo pri teh stvareh, zamishli o svojih dejanjih in prisluhniti tudi tistim, ki jih sedaj ne želite slišati in videti! IVAN CENCEU, za Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije Odrekel seje honorarju Prvoligaški nogometni sodnik Drago Kos, sicer tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil v soboto, 14. oktobra 2006 glavni sodnik na tekmi 3, slovenske nogometne !ige-vzhod v Šmarju pri Jelšah, je z enkratno in izjemno gesto, ko se je odre-kelhonoraiju, samo potidil večinsko prepričanje ljudi, da je to res človek, ki sodi na tako pomembno delovno mesto in funkcijo, ki jo opravlja. Pa še več. Na tekmo se je pripeljal z osebnim avtomobilom, sam, 2 Raven na Koroškem, tekmo odsodil korektno, pokazal tako gledalcem kot igralcem, kakšen naj bi bil nogometni sodnik. Na splošno je na vse naredil izjemen vtis. Po tekmi pa je presenetil tako vodstvo kot igralce še z eno gesto, ko se je odrekel honorarju in tako klubu pustil 25.000 tolarjev v neto znesku. Menimo, da je to dejanje, o katerem mora biti javnost obveščena. NLB varčevanja in depoziti, vir za prihodnost v oktobru, mesecu varčevanja, NLB ponuja številne možnosti dolgoročnih varčevanj. Zaradi povišanja obrestnih mer in uporabnega darila, ki ga boste dobili ob sklenitvi nekaterih depozitov in varčevanj, bo vaša odločitev o začetku varčevanja še preprostejša. Gospodaren in odgovoren varčevalec ve, da mora biti del njegovih prihrankov naložen varno, torej brez tveganja, da bi izgubil glavnico. Bančne vloge spadajo med najvarnejše naložbe denarja, so pa tudi izredno prilagodljive, saj omogočajo varčevanje manjših in večjih zneskov, mesečno ali dolgoročno. Vloga v banki je na podlagi Zakona o bančništvu zajamčena do 5,1 milijona tolarjev, kar zagotavlja dodatno varnost pri naložbi denarja v bančne oblike varčevanja. Nova Ljubljanska banka to jesen še posebej poudarja pomen dolgoročnega varčevanja. In ker je evro tako rekoč pred vrati, je v mesecu varčevanja na voljo posebna ponudba dolgoročnih depozitov in varčevanj v evrih, z dodatno povišano obrestno mero. To jesen so aktualne oblike varčevanja v NLB: NLB Evro depozit za 5, NLB Zlati evro depozit nad eno leto, NLB Rentno varčevanje v evrih in NLB Modro varčevanje v višini nad 100 evrov na mesec. Do 30. oktobra čaka stranke ob sklenitvi katerega koli od navedenih varčevanj uporabno darilo. Primer izračuna obresti za NLB Zlati depozit, v znesku 15.000 evrov, za 24 mesecev Vezani znesek; 15.000 EUR Doba vezave; 24 mesecev Obie$ti po 24 ih niL»crih 959 88 EUR 15 959,88 EUR * NLB Zlati depozit lahko sklenejo v Zlatim osebnim računom. Višina o odvisna od zneska vezanega dena vezave NLB Zlatega evro depozita nlbO Promocijsko besedilo Ni name da bi se v prihodnje tako obnašali tudi ostali sodniki. Naš namen je opozoriti predvsem na to, da se sodniki, ki pridejo sodit tekmo, predvsem zanimajo, kdaj bodo dobili izplačan honorar. Vsaj večina, To njegovo dejanje pa kaže na širši vidik norm v družbi, Ni pomembno to, da je takih dejanj malo. Bolj pomembno je dejstvo, da se na vsa sredstva, ki jih na pri mer društvo pridobi iz proračuna občine in od sponzorjev ter donatorjev, prisesa država, ki pobere davke in prispevke. Največ izdatkov predstavljajo prav sodniki, delegati, prevozi na tekme, trenersko delo. Vse to je obdavčeno z določeno stopnjo davka, ki neto znesek povečajo tudi do 40 odstotkov. Mar ne bi država premislila o zmanjšanju ah celo ukinitvi davka na te izdatke? Država torej ne vpraša, od kod društvu denar. Sodnik Kos pa je očitno ob dejstvu, v kakšnih razmerah deluje NK Šmarje pri Jelšah, sklenil, da bi biio prav, da tudi sam nekako pomaga tej skromnosti tako na infra-struktumem področju kot tudi sicer. Z dejanjem je pokazal vodstvu kluba in igralcem, da mu ni vseeno, v kakšnih razmerah klubi delajo ter s svojim simbotičnim dejanjem pokazal, da so še ljudje, ki jim ni mar samo denar, temveč vztrajajo v določenih aktivnostih predvsem zato. ker v njih uživajo in že-Ujo, da bi ob tem uživali tudi drugi. Gospod Kos, hvala vam za nauk, iz katerega bi se morali vsi naučiti nekaj več, tudi država. VJEKOSLAV JAVORIČ, za Nogometni klub Šmarje pri Jelšah Krajevni praznik Galicije V lepem jesenskem popoldnevu je biia v nedeljo, 24, septembra, v Domu krajanov Gahcija proslava ob prazniku KS Galicija, Priredila jo je Krajevna skupnost Galicija v sodelovanju Kulturnega društva, katerega je že več let prizadevni predsednik Peter Vipave. Navzoče je pozdravil Vlado Majer, ki se že dva mandata trudi in opravlja funkcijo predsednika KS Galicija, Okvirno je obrazložil delo in uspehe na področju infrastrukture v mejah finančnih in tehničnih možnosti. V nadaljevanju je udeležencem spregovoril podžupan Občine Žalec Marjan Tu-ričnik. Program je povezovala Breda Arnšek. Ob začetku proslave in za konec je zaigrala pihalna godba Hramše. V kulturnem programu so nastopiti še folklorna skupina Trje in Dramska skupina Dominik Hriberšek iz Šmartne-ga v Rožni dotinL V besedi in pesmi so redtirati pokojnega slovenskega humorista in pisatelja Frana Milčinske- ga-Ježka ter dali proslavi poseben odsev. Krajevna skupnost Galicija je podelila iz določenih področij priznanja in plakete. Dobitniki priznanj: Boštjan Štefančič za aktivno delo na področju gasilske dejavnost; Stanko Žagar za aktivno delo v DU in župnijskem pastoralnem svet, Helena Turn-šek za aktivno delo na področju folklorne dejavnost. Dobitniki plaket: Stanka Pečnik za aktivno delo v PD in dramski skupini. Ivanka Falant za delo na družabnem področju in ohranjanju kulturne dediščine, Magdalena Kovačič za razpoznavnost kraja na pesniškem področju. Posameznikom je čestital ter izročil priznanja in plakete Vlado Majet, utemeljitev o delu dobitnikov pa prebrala Breda Amšek, Po proslavi je bilo v istih prostorih kratko, prijetno druženje udeležencev. Rojaki se radi vračamo v Galicijo. Med temi je bil tudi pokojni akademski slikar Dore Klemenčič. Ponosni smo na svoj rodni kraj, kjer so napredni, delovni in ve-seh ljudje. Na vsa navedena dejstva se nanašajo tudi moji verzi iz prve pesniške zbirke: »Draga moja rojstna hiša in domači kraj. če me kdo po tebi vpraša pravim: Tam Hvala vam. Galičani, Ostanite takšni, kot ste zapisani v srcüi rojakov po svetu. MAGDALENA KOVAČIČ. Šmarie pri Jelšah Medved nas je razočaral Sedmega oktobra smo dobiti goste iz Avstrije in jih peljati na kosilo k Medvedu v Novi vasi v Celju. Tam pa smo naleteli na zelo neprijaznega natakarja in na čisto zanič hrano. Postrežena hrana je bila hladna, moja omaka je bila tudi prežgana; sem namreč noseča in tudi zato bolj občutljiva na hrano, sploh pa na takšno, ki sem jo dobila v nedeljo pri Medvedu, Nismo izbirčni gostje, ampak to je bilo porazno, s to oceno so se strinjali tudi gostje, ki so prišli k nam na obisk. Potem pa se je še natakar, katerega imena žal nismo mogli izvedeti, obnašal do nas tako arogantno, da bi se najraje pred vsemi pogrez-nila v zemljo. Cisto so nam v tem gostišču pokvarili dan in za nameček vsega zaračunali skoraj 9000 sit, in to za nikakršno hrano, kaj šele postrežbo. Mi-shm, da šefica v lokalu v Novi vasi dela sramoto svojemu bratu, ki ima v Vojniku zelo dobro gostilno, odlično hrano, a kaj. ko ima ob vikendih zaprto, SELVIRA ŽELEZNIK. Ceije lil lillll 31 Pletena nekonvencionalnost za vse od enega do 80 let! Pletilni studio Draž je svoje prve volnene zanke spletel v spektakulamo izvirna in modna oblačila že pred dolgimi leü v Velenju. Kreativna moč podjetja, ki ima svoj butik tudi v Ljub- ljani, sta sestra in brat, Urša in Tomaž Draž. Kreirata skupaj, pa vendarle se nä modnih predstavitvah pojavljata vsak s svojimi kreacijami. Kakšen pristop ima do ustvarjanja Urša, kakšnega Tomaž? Kje potem povlečeta rdečo nit? Res ustvarjava vsak svoje vzorce, strukture, rdečo nit pa nato predstavljajo kroji in »duh kolekcije«, kot tudi modni dodatki in celotno sti-iiranje. Tako se meja med najinimi modeli in kreacijami v končni podobi zabri-suje. Letos so pletenine znova kakšnimi pletivi se tokrat poigravata? Nadaljujeva z razvojem struktur, pletenine v letošnji kolekciji so barvno manj * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 27. oktober: Luna bo že ponoči prestopila v zemeljskega Kozoroga. Dopoldne bo v treh ugodnih položajih z Marsom, Venero in s Soncem, kar pomeni odlično podlago za napredek na zasebnem in poslovnem področju. Zvečer bo Venera na isti stopinji s Soncem, kar prinaša pozitivno energijo. Posvetite se svojim najdražjim, pojdite na kakšno prireditev, organizirajte zabavo, v izobilju si privoščite ljubezen in se pošteno sprostite. Sobota, 28. oktober: Luna v Kozorogu bo poskrbela, da bomo čez dan lenarili, a storili tudi kaj koristnega. Ker bo v ugodnem sekstUu z Uranom, lahko povzroči hitro spremembo načrtov, vendar nič hudega. To vas ne bo spravilo iz tira, nasprotno, ute^e vas prijetno presenetiti in spraviti v dobro voljo. Saj ni treba, da imate vse strogo načriovano. končno je življenje igra, v kateri ste lahko prav vi glavni igralec. Nedelja. 29. oktober: Dopoldne bo Luna prestopila v Vodnarja, zvečer pa bo kar v treh kvadratih s Soncem, z Marsom in Venero. To bo prineslo težave, iia dan bodo prišle stare zamere, ljubosumje in destruktivna energija. Skušajte se zavedati energij dneva, ki jim boste izpostavljeni. in se namesto v konflikt-ne situacije spustite raje vkak- sprejemamo naroČila za letne astrološke napovedi cordana 041 404 935, dolores 090 14 28 27. sen športni podvig. To vas bo sprostilo in umirilo. Teže se boste prilagajali okoliščinam inljudem, zato je mogoče bolje, da ne iščete družbe. Ponedeljek, 30. oktober: Luna v Vodnarju bo ta dan na isti stopinji z Neptunom. Gre za dober vpliv, ki prinaša zelo univerzalno doživeta občutja, pri čemer se lahko zgodi, da boste plavali na oblakih. S tem ni nič narobe, zato se potopite v čudovit svet domišljije. Ibrek, 31. oktober: Malo po 15. uri bo Luna prestopila v Ribi. Ker vam bodo dopoldne pretile določene omejitve, se boste počutili negotovo. Bolje, da kakšno stvar prestavite na kasneje, ko boste čutili drugačno energijo, morda bo tudi manj razhajanja pri mnenjih. Luna v kvadratu z Jupitrom je znanilec večje previdnosti, zato ne tvegajte. Sreda, 1. november: Luna bo v Ribah, zato si z od-hčno organizacijo lahko vzpostavite red in disciplino na vseh področjih. Načrtovanje bo vključevalo tudi preživljanje praznika. Luna se bo srečala z Uranom. Previdnost velja na vseh področjih. Veliko pozornosti je treba posvetiti medsebojnim odnosom, saj so lahko misli hitrejše, kot bi bilo treba, kar lahko privede do spora. Merkur in Saturn bosta v negativnem kvadratu, zato bo treba nameniti veliko pozornosti reševanju težav. Pri tem se ne zapletajte v spore. Zelo bo izpostavljena pozabljivost in drobne težave bodo lahko krive za slabo voljo. Sonce v trigonu z Luno in sneje še Luna v trigonu z Ve- kolažaste, bolj enovite v variacijah z vzorci in voltmi- Vaša ciljna skupina kupcev? Odkar delujemo, nimamo svoje ciljne skupine kupcev. Naša stranke so stare od enega do 80 let. Drži, da pletenine niso za močnejše postave, ker se telesa preveč oprijemajo in ga s tem vizualno tudi razširijo? Kako v tem primeru krmarite med poslovnostjo in estetiko - svetujete strankam tudi v lastno škodo? Od samega začetka v letu 1990 se ukvarjamo s pleteninami na nekonvendonalen način. Ogromno dela in časa smo porabili s preizkušanjem novih materialov, tehnik in tehnolo^j. Za nas pletenina nikoli ni bila samo »pleteni- nero prinašata več sreče in uspeha v medsebojnih odnosih. napredek v poslu ter uspeh pri financah. Zaradi teh tranzitov je ugoden čas za nakupe in prodajo. Vsi dogovori bodo obrodili uspehe. Četrtek, 2. november: Dopoldne bo ugodno za načrtovanje, popoldne pa za konkretne akcije. Skladen aspekt Lune in Merkurja bo sproščal vse aktivnosti, povezane z umskim delom, dogovarjanjem, finančnimi posli, nakupi in prodajami. Satum je negativno as-pektiran, kar predstavlja prej konflikt kot harmonijo, zlasti v medsebojnih odnosih. Čas ni ugoden za razčiščevanje odnosov, ravno tako tudi ne za dajanje prošenj. Napete energije lahko povzročajo velika notranja trenja, preobremenjenost, samozavest pa je lahko zelo nihajoča. Luna preide popoldne v Ovna. Saturn bo močneje deloval na vse, rojene v znamenju Leva in Vodnarja. To je planet, ki nadzira določene usodne korake, naš stil življenja in razmišljanja. Vse zadeve, ki ne stojijo pravilno na tej poti, se morajo nujno spreminjati. Zaradi te^ je najbolje, da dobro preučimo, kje delamo napake, katere stvari moramo spreminjati ali dograjevati. Aatrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 napovedi, bioterapije, regresije astro!c^in}a.gordana@siol,net \ivww.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 09014 2827 gsm: 041 S19265 napovedi, primenalna analiza na«, ampak nam je ponujala nove možnosti oblikovanja oblačila od niti do končnega izdelka. Zato se v naših kolekcijah pletenina oprijema telesa le, če mi tako želimo. Česar pa si seveda pri močnejših postavah ne želimo. Strankam nikoh ne svetujemo v njihovo škodo in s tem tudi ne škodujemo sebi. VLASTA CAH ŽEROVNIK DO 50% POPUST ZA DSI OČENE DEKORJE SAMO V INDUSTliUSKl PRODAJALNI V UBO]AH 32 Si Cayman s šibkejšim motorjem Posrche ima veliko tržnega uspeha, čeprav ima v svojem prodajnem programu zgolj štiri modele - 911, box-ster, cayenne in cayman. PROilCT mHI» IZKORISTIT« UGODNC CvwraWodelif«gne>ner.5i ^SERVOVOLANSKEČRPALKE NovahondaCR-V Kitajska in Tajvan v ospredju Pogosto je merilo razvitosti podatek o tem, koliko avtomobilov je v neki državi. Vsaj za države jugovzhodne Azije pa je veliko pomembnejši podatek o številu moto-ciklov na prebivalca. Po tej statistiki je največ motociklov na Kitajskem (skupaj 51 milijonov), sledi Indija, kjer imajo 28 müijonov motociklov. na Tajvanu in v Indoneziji jih je po 18 milijonov. To so seveda absolutne številke, relaüvne pa so nekoliko drugačne. Tako po številu motociklov na prebivalca vodi Tajvan, kajti tam pride en motocikel na dva prebivalca, precej blizu sta tudi Tajska in Malezija. Kako je v ZDA, ki vodijo po številu avtomobilov na prebivalca? V tem primem so daleč zadaj, kajti motorno kolo pride na 71 ljudi. V Sloveniji je registriranih 14.500 motociklov. Linea kot limuzinska izvedenka grande punta Na avtomobilskem salonu v Istanbulu bo italijanski Fiat ob pomoči nekaterih partnerjev predstavil 11-neo, limuzinsko oziroma štirivratno izvedenko grande punta. Avto bo nastajal v Fiatovi turški tovarni v Bursi, računajo, da bodo v letu dni naredili do 60 tisoč vozil. V dolžino linea meri 456 centimetrov, ima 260-centimetrsko medosno razdaljo in kar 500-litrski prtljažnik, oblika pa je delo Fiatovega hišnega oblikovalskega študija. Na voljo bo v različnih kombinacijah z dizelskimi in bencinskimi motorji in opremami, na trge pa bo pripeljal v drugi polovici leta 2007. Prihaja nova honda CR-V Na že precejkrat omenjenem pariškem avtomobilskem salonu konec septembra je japonska Honda predstavila tudi novo generacijo terenca oziroma SUV z oznako CR-V. Avtomobil je v primerjavi s predhodnikom zrasel v vse smeri, karoserija je samonosna, prednji del pa je izdelan tako, da zmanjša posledice ob morebitnem trčenju. Novo je tudi to, da rezervno kolo ni več na zadnjih vratih, ampak je nameščeno v dnu prtljažnika. Seveda je nova tudi notranjost, v začetku prihodnjega leta pa bodo ponujali dve motorni izvedenki, in sicer z 2,0-litrskim bencinskim in 2,2-htrskim dizelskim motorjem. l,KimBHIETE tedenski spored radia celje SOBOTA. 28. aMsber 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Kaxodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronikaRaSio, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.20 Otroški radio, 10,00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Za volanom vlačilca (svoje želje pošljite na radio@radio-celje.com, fotografije nawww.radiocelje.com), 11,00 Kul-nirnimozaik. 12,00 Novice, 12.15 RitmL 13.00 Odmev-Ali so nevarni priporniki/zaporniki dovolj varovani? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo mdodiio popoldneva^ 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki m odmevi RaSlo. 1X(X)Kronika, 17,45 Jack pot. 1S;00 GlašbaH trojček, 18.30 Na pfeenem. parketu, 19.00Növice. 19.15 Večerni program. 20.00 20 Vre-, «h Radia Ceije.a4.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) MEDILJA, 29. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop;7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9,15 Luč svert v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonomT pater Kari Gržan, 11.00 Kiilturni mozaik, 11.05 Domače4,12i)0 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 18.00 16. krog prve slovenske nogometne lige CMC Publikum - Factor - javljanja Deana Šustra, 20.00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder - gostje ansambel OkrogU muzikanti, 23,00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 30. ohtoiMr 5.00 Začetek jutrarifega programai 5.30 Narodnozabavna me-lo<^a tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.(X) Poročilo OKČ, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 T^jrica, S.OOPoročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novite, 12.15 BingO jack - predstavitevskladb, 14.00 Regijske novira, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodld in odmevi RaSIo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, IZOO Kronika, 17.45"Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano inDolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtajakpoik inva^kov •go8ye:a:eSkapomlad,24.00SNOP(KöroSidradio) . . II Ml I'll ummmmm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, S.5O Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10,00 Novice, 10.15 Reportaža: Sončni žarki v jeseni življenja, 11.00 ' Kuhiu-ni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 MaleživaM, velike ljubezni, 14,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod-kiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19,15 Radio Balkan, 21.00 Saute surniadi, 22.00 Vaše skrite želje uresni-čiu Novi tednik in Radio Celje - Za volanom vlačilca - ponovitev (svoježelje pošljite na radio@radiocelje.com),23.00 Narejeno v Italiji. 24,00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, t. november 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina nleča nit je jutranja nostal^Ja,5'.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.S0 Prometne inlornMdje, 6.00 Poročik?OKC, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 13.20 Mali O • p<^. 13.30 Mali O klici, 14.00 Regijste novice, 15.00 Sport danes, 15.30 DogO(&i in odmevi RaSlo^ 16.20 Filmsko platno. 17.00 ICronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice. 20.00Mal drugač s 6Pack Čukur joü.. 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice). . . 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45Horoskop, 700 2, junanja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C, Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Hišnemu mišku Stanetu Špegtu alias House Meuseu sta za razstavo Odmevi in odsevi čestHali tudi Maja Gorjup in Simona Brglez. Hišni mišeic, čestitamo! Stane Špegel je glasbenik urednik na Radiu Celje, njegov prosti čas pa prav tako zapolnjuje glasba oziroma umetnost nasploh. Na otvoritvi razstave v Velenju smo bili tudi mi. Čeprav, priznamo, določenih fotografij sprva nismo razumeli, nam je vse postalo jasno, ko smo si na spletni strani vww.odse-vi.tk ogledali, kako so fotografije prvotno izgledale. Vizualne podobe odlično približna tudi glasba iz albuma Odmevi. Stanä, čestitamo! Glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel z Aljošo Bončine, ki prav Foto: NATAŠA MÜLLER takoskrbizaizborglasbenafrekvencali95.1.95,9,100.3in90.6. Tone VrabI z Jasno If idakovič 2. LDN-UlYAli£N 3. WAmNGONfflEWORlflTO CHANGE-JOHNMAYEH 4. Rll^AWaY-JAMIROQUAI 5. THßlSNQTREALLCft^-GEORGEMICHARFEAT.MirrVA 6. WMATIFrMRIGKT-SANDlTH0M(2) 7. ROCKSTEADY-Ali SAINTS (1| 8. SHOWSTDPFtR-DANrTYKANE (1) 9. STREETOKNK SYMPHONY-ROBTIIOMAS (5) laCOOLDOWNTHEPACE- MATTAHX (31 DOMAČA LESTVICA 1. PEJDAP-DAPHENOMENA (3) 2. JADRA-JAN PLESTEMJAK 3. ROKTRAJANJA-NINAPUŠIAR 4. NONSTOP-KINGSTON |4| (2) HI 6. BUSHI-JADRANKAJURAS 7. KDAJ-EVAHREN (4) 8. NAŽUR-MUSICALYOLm& AltnmjšimER ID 9. NOVDAN-ZBJS (51 taRDEÖAJESEN-S'KAKTUS (31 PREDLOGAZATUJO LESTVICO: TOtm'LE.TOlATE-JOJO BOgGOBONG/JENETAIMEHUS- RORBIEWItUAMS PREDLOGAZADOMAČO LESTVICO: ZADNJIČ-ŽANA SKRWNOSTl- BläY-S PRIVATE PARIQNG V Vrtiljaku polk in valčkov je novinar Tone Vrabl v nedeljo, 23. oktobra, gostil urednico za ljudsko glasbo Radia Slovenija Jasno Vidakovič. Darila so ji poleg naše medijske hiše izročili še Martin Grosek, organizator Zlate harmonike Ljubečne, kjer vsako leto sodeluje s strokovnimi ocenami, Elica Šantl, predsednica kluba ljubiteljev Vrtilja- ka polk in valčkov je za gostjo naredila poseben šopek, čestitkam ob 40. jubileju oddaje, ki jo Jasna vodi na nacionalnem radiu, pa se je pridružil tudi Slavko Žom, predsednik organizacijskega odbora Družina poje iz Andraža. Jasna Vidakovič je z Radiem Celje sodelovala že v oddaji Jureta Rrašovca Iz domačih logov. vsako soboto ob 20. uri. vmiUAKPOLK IN VALČKOV t FRCA^^I^KTpunce 2. h^zaživuenje-unikat i OARZNEBA- DfflJŠNSKITRiGPOGLADlč 5. MAMI ZATt-NAVDIH oposiašalevsak Ll5uri,lest\mSlovenskih 5 pa ob 23.15 uri. NTEK. 3. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5 JO Narodnozabavna me-lo&ja tedna, 5.50 Promeme infonnaoje, 6,00 Poročilo <ÄG, 6.45 Horoskop. 7.00 2, jutranja kronika RaSlo. 7.45 Tečapuca, 8.00 Poročila, 8.25 PoroCUo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 tto opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 9.30 Hak), TermeOlimia; 9.40 Halo- Zitavilišče Dobrna, lO.OÖNovlce, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petkado petka, 13.40 Hak), Zdra-, ■^(e Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10.Hit Usta Radia Celje - shltl prežeto popoldne.lS.00 Šport daies, 15.30 Dogodkiai odmevi RaSlo, 17.00 Knmika,.Ja<^ pot, 18.00 Ptetiv^a-da. 19.00 No^. 19.15 Vroče z i^unž^em Dežancun r Polona BaŠ.23.O0¥T-L^^24.a)SNOP{Radi6RumTlbOVl)e) v. Hujšajte z Weraerjem in Brigito Šuler Kako težko je (s)hujšati, ve vsak, ki je to kdaj poskusil. Tudi za hujšarje, ki so hujšali skupaj z Novim tednikom in Radiem Celje, to ni bil mačji kašelj. Spoznavali so zdrav način življenja, preštevali kalorije in navezovali prijateljske odnose s telovadnimi napravami. Ko je bilo hudo, so se bodrili, ko so se pokazali prvi uspehi, so se skupaj veselili. Skupaj so izgubili 324 kilogramov in to bodo na ustrezen način tudi proslavili. Vabljeni ste, da si ogledate njihovo vitkejšo in samozavestnejšo podobo v petek, 3. novembra, ob 17. uri v Citycentru Celje, Obeta se odlična zabava, saj bosta skupaj s hujšarji kalorije kurila tudi Werner in Brigita Šuler! m ""JNiK iMALfOCLASIjiMroRMACiJE 35 itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. CMCelie OB VEČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU LIVADA cesn MOSTOVI ceucAd. ŠENTJUR SO PROSTE .3garaže(17,21 in 22)viznieri 2,9x5,6m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas SEATcordgbl.4,liilnik96,pri««ili 130.000 k«,leg. 3/07,pradmlsfc lDn04033B-547. 2675 PE0GEOI30;,hdUitnikl!/I00l,odllino ohmnjen, ietvisna pon{ena, prodam-Telefon 031 382-176. 660i UGON01,9 Idi, 2003, i.nvigoiiio, siv. barve, prDdani.Telefon 031 299-366. SEATcordolH, katovan 1-4, Ie1nll(98, regi-sttiro. do 10.2007, piod.m, moin. menjavo, lelefon 041 97imši260 PORO dart 1.4 il, Itaaiiia, letnik 92, poraba 6,51, nateienlehniinl pregled, prodam lo 125.000 SIT. tol.fon 041 645-098. S1267 WV posat, karavan, 1.98, z veliko dodatne opreme,pr«doai.Ielefon 031 172495. FORD fiesta, L 92, potreben poprnvrln, prodam la 25.000 SIT. Telefon (03) 5731206. L1Z10 ŠKODO favorit silverllne, letnik 1994 in zimske gume zonjo, prodom. Telelon 041 718-315. 6577 SEAT cordabo, l.i, 55 k«, loliik 1995, prodam. Cenn po dogovoru. Telelon 051 377-171. 2678 RENAlIlTdia 1.2,1.95, pn»aMli 115.000 km,r(^i5liitan do 10/07, pradnm. Telelon 030 911-594. 2675 VAUAR Bomok 90 prodom. Telefoa 041 653422. Š1252 niHAUlIKToiloa prodam zn 40.000 Sn in train! obroiolnlk «TO 2250 za 50.000 SITTelefon041 783287. 6539 SKOBEINI stroj - poravnolVo - dobollnko, Holimnn knd 400, stnr dve leti, zelo molorobljea in tikrtjior kovinske k.n-stmkdje, prodom. Telelon 040 301-959,4270-330. 656B nUfCTORZetor 25^11 skobinotei pajek Sip 340 - itirrvreteniki, prodonr. Telelon 041793.891. 81261 TROSIUC Sip, 2 pokončno voljo, prodam. Telefon 031629-15B. Š1277 M012NI stroj Vlrovillia, v odličnem stanju, prodom-lelofon 031 204-987.81273 «LIN >0 volje zo krmiki - žito stisita v kosmiče, priporočljivo zo konje in koze, prodam.Tel.lan 051 312-217-81284 Ml«zomletjebijnjaprodom.Telelon051 31M17. 81264 RE«0L)EtSKaslružnlnill.ioomanniS2-fi 60,sprflčnlmsupartam,prodam.Tele-Ion 051312-217. 812M CEPIINIK drv- svedrosli, prodam. Telefon 031 27H186 ali (0315730-542.8694 KUPIM IINI«ERZAUIOstrožnionii>Žolvokolid7>linnlivSnvlniskidolliL Telefon041 602-395. 6569 KOPjUNO kod. bide, v(c školjko, umivolnik, pipe, koltifektermookomuloiijsko pet in trajno iorečo peč Kuppenbusch, ■godno prodom. Kliiile zvečer nutet Ion 5733131. 65ti KUHINJO SveQ,drr horve, dolžino 2,05 m z v|rodnin štedilnikoni2plio,2iiloktilko,višnozg. elementov 100 cm, proilom. lelolon 5451-077,041793.614. 6537 lOJlElGoroije,model 1EG, 10 litrov, pro. d.m.Ielelon»41331-000. e55r KUHIHJSKE elemente v dolžini 4,20 m oli ■.nj,sk.poj,l,lodil,ikom,štedilnikom 4-plin,2.elektrlkoinpomivolnimkor|. tom, vse dobra ohranjeno, prodom, lek;-fon 041 617.259. st?75si276 SEDEŽNO garnitura prodom. leleEon 031 640455. 6586 ŠIEDUlKnolrdogorivriznoiilioPlomei, pradomlelelonOfl 510.191. 65ea 5IEDI1NIK Gorenje >0 trdo gorivo, dosii, malo rabljen, prodam za iO.OOO SIT. Tflfelon 5824-514,031 514414.6577 PRAINI straj Gorenje-Noblesse, 1300 obro-tov, malo rabljen, prodom-Telefon 041 710-193. 6579 KUHINJO, spalnico, jedilnico, skoraj novo, ih,oddom.(ena 200E0R.Ielefon0402164)6i. «i45 (lUE, Hovo vos, oddam opremljeno slano, vonje z gorožnim mestom. Telefon 041 399-414. Ž674 ENOSOINOstoiovoale no Dolgem polju v Celju, oddam TeleTon 040 862-729. lUKO(Elinkote,visokolak>nöto,zovsop«, ugodno preJ.m,moinosld»tave.Tot Ion 051 311-590. SizH Grät dvikrilno vroto, železna 110'196 cm in plastično valovitke,prr^ dum.Telelon04164S«91. Suez 36 Ml fEMIi lU«m»d™, kr.tkoiGg.no, suho, pro-domJol.lonMl%94!3. Š12B3 l»K0VAilrYoeni',pr«l.m.Iolelon;34!-314,0513B1-3B3. Li203 d.ilov..I.y.n04«211-346. p »It kloflordrv prodor.. Itlefo. 031 (!»-158. \2n BUKOVA drva, ntehsk., srjho, 12 r.^ pro-dom.tolefo.041 324-258. S1278 SUtlAbokovodivo,[epDno,palolirnož.TeMon041301-16!,Lršb-L 1197 OOlASlIpritlikovikral, oh. broii,prodom 1015.000 inA.m.lnpoko 1010.000 Sn.IolelonOfl 1)0.713. ssas PB™(Eh,J.-ii..,l.io„.3kip™l,i,f mo.I.lif..041437-149. 6633 lllADOkrovo,lisBt.posm.,br.i.7»,a i..,prorl.mldofon041661-767. KOMPLETNO ozvočeni« YDmaha,2'300W, prodani. Cena po dogovoru. Telefon 041 879-988. 6380 prodam.TeleionlM] 233-973. 656i lELiCO prodom. Klifite do 13. ure no telefon 5443-538 oli 031 837-014. 6587 8URSKEGA kozla z rodovnikom, ugodno prodom.Telefon031 637-203.§i269 TCLICO, sloro 22 mesetev zo zokol oli nn-doljnjo rejo, prodom. Kliriie po 18. uri no telefon (03)5774.163. 6578 PRAŠIČE teike od 60 do 100 kg, prodom. Telefon (03) S821-863,031 509-061. 6567 PKAŠIČE 30 do 80 kg, možna dostovo, prodom. Telefon 5792-345 oli 03) 54«53. 61268 KUPIM BIKE, 300 do 700 kg, zo nodoljnjo rejo, kupim.Telefon041522-720. L1211 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM ZIMSKE gumesi)lGtik1,4kose,165/70lt 13, zo ford fiesto, prodom. Telefon 5772-354. 6485 SUHA mekno divo in bunkego kozla starca ga 4 leta, z rodovnikom, prodam. Telefon 031823-820. S1257 BRUNARICO 6,60'3,10 m z bivalno sobo 4'3minvelib verando, prodam. Železno koiKirukcijo omogoča prevoz brez demontože.Telefon5716-331. 6497 KRAVO zo zokol, $imentalkstoro3leta in hlevski gnoj, prodom. Telefon 031 763-312. 6522 DVE knni steletomo in traktor John Deer 4«4, prodam-T«lefon041 820-370. 1259 ZIMSKE gume s platišči 165/13, ugodno prodom. Telefon 5821-792,040897-292. 6536 ZIMSKE gume Michelin xms 185/70 R14, robljene eno sezono, ugodno prodom. Telefon (03) 5452-956. 6529 SE)(0vbolah,težkili20kginsuham(»ona žagana drva, prodam. Telefon 041 80WI3. 6546 DOMAČE piščonce in Golf lil td, letnik 94, prodani.Telefon041 500-394.ši265 HLEVSKI gnoj, star, prodom. Telefon (03) 5741-296. $1282 4 PLATIŠČA z zimskimi gumami dim. 13'70'155, zo fiot punto, prodom. Telefon 031 235-3.72. prodam. Telefon 031 493-595, po 15, SUHA bukovo divo, gume Michelin in hrastov sod 150 titrov, prodam. Telefon 051 344-245. OTROŠKI voziček Chicco, košara * športni 40.000 SIT KOBILO hoflinger, rjave barve, staro 10 let, >pripuš(eR0€ 5 mesecev, ujohano, ugodno prodam. Telefon 041 555-930. 6445 nUCO simentalko, Ih^ 7 mesecev in žrebi-cohaflingcr, staro 2 leti, prodam. Telefon 04174^37,04125B-731. 64S5 PONI kobilo in žrebco, oba mimo, vojeno otrok, prodom.Telefon 040 351-050.L 20'siTAg.TelefonS453^07. 656i VINO belo prodam-Telelon 041951-092. S1283 ŽGAWE,č^pr|evecinšešnjevec, Štora več let, prodam.TelefonOSl 323-690. 6580 CIPRESE za živo mejo, ugodno prodom. Telefon (03) 7100-542. Ž678 STAJERSKI VAL isMilšidni-žroskr|r.hivclrkisti 11,20 nr'.lnf.rmr> di.|iotolof..u041 527419B. Sr2Br DVA gorožno boks. v garažni hiši - N.va v.s,oddomvnajem.Telefan 031 673- aUilčetsilo- najt» novo. le^ stran iivllenj ARMETONj d-O-O.y vcjdilni evropski I proizvajalec betonskiti uteži za belo tetinilto, išče I novega sodelavca/ko v proizvodnem obratu I Zaloška Gorica, za delovno mesto: KONTROLOR V PROIZVODNJI Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj V. stopnja izobrazbe, zaželena tehnična smer, - aktivno znanje angle^ega jezika, - obvladovanje računalnišWh orodij, - zaželeno najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu v proizvodnem podjetju, - natančnost in Kandidate napnjšamo, dav8 dneh po objavi poäjejo pisno poiud-tDo z življenjepisom (CV)ter morebitna dokazila o znanju tujih jezikov na elektronski naslov: kadrovska@armeton.si ali po pošti na naslov: ARMETON d.o.o.. Cesta na Lenivec 27, 6210 Sežana. Z izbranim kandidatom nameravamo skleniti pogodbo za nedoločen čas, po uspešno zaključenem trimesečnem poskusnem delu. SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CEUE Ljubljanska cesta 17, 3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH NACIONALNA POKUCNA KVALIFIKACIJA - pripravljalni seminar in izvajanje postopka 23 preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA. • voznik/voznica v cestnem prometu • vizažist/vizažistka Osnovni pogoj za pridobitev NPK: uspešno končana osnovna šola. za voznika pa še ustrezno vozniško dovoljenje. Kandidate bomo vpisovali do četrtka, 9. novembra 2006, v tajništvu izobraževanja odraslih fsoba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure. ob sredah in četrtkih pa od 13. do 16. ure. Prijave sprejemamo tudi po el pošti izobragevanje-sspsce®guest.ames.sL Začetek priprav bo v torek. U. novembra 2006. Vse ostale informacije: (03)42 822 31 (tajništvo izobraževanja odraslih v času uradnih ur). (03)42 822 30, (03) 42 822 12 9^>ošta: izobrazevanje-sspsce ®guest arnes. si Domača stran: www2.arnes.si/guest/ssceste5 36-LETKI podjetnik 174/66, materialno IŠČEMO prijazno dekle oli študentko zo NUDIMO poštena delo zo p<^eno plodlo. Demon,s.p.,pBriäjel45a,8roslovce, telefon (03) 7050^00. p duje za vso storostno obdobja, brez-pločno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Ore-šnik s. p., Dolenjo vos 85, Prebold, r ZAPOSUMO: slikopleskorje in grad1>ene de-lovce zo finalno gradbeno delo. Informacije: PE Grndnje, Sun64, d. 0.0., Ipovčevo 22, Celje, telefon 051 363-986. PIZZERIATourus,MiranKoltna,s.p.,Uvec 40, Petrovče, zaposli nntakoria ali no-takaricozizkušojomi. Telefon 031714- tiHitlivee M področju koimrüils. Pnicija i> a polni delovni čas ali 1. Izkolnje nir....... " GOSTINSKO PODJETJE 3 d.d. vabi k sodelovanju v naše podjetje dinamične, ambiciozne, komunikativne osebe za delo v kuhinji, slaščičarni, krofarni in strežbi v gostišču na Trojanah. Kandidatom nudimo takojšnjo zaposlitev in stimulativno nagrajevanje. Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov: GP Trojane d.d., Trojane 11, 1222 Trojane, ali pokličite na tel.; 01/7233 600 ZAPOSUMO In eiektričorja, starost 25-35 let, nojmonj 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpilWcotegorfje. Prsne prijave pošljite v 8 dneh po objavi no naslov: EHD,d.o.o.,Uli(nHecojaRoiška 23,3000 Ce^. S55S AVTOKLEPARJA,samostojnego zaposlim v Celju. Delovni čas od7.hdol5.h. Krbo-voc Franc s.p.,SkaletovB 14. Celje.Tele-fon 041 625018, d >HOJNIK«, Roman Pešec s.p., Cesta no Ljubečno 43,3000 Celje, zoposlivili-čaristo za nedoločen čas s poizkusno delovno dobo 3 mesece, v trgovini z gradbenim materialom. Zaželene so izkušnje. Vloge pošljile na gornji naslov najkosneje do S, novembra 2006. Informacije po telefonu (03) 5461-165. 6591 VOZNIKA C- in Ebtegorije v mednarodnem transportu, zo prevoz rozsutega tovorn no rekicijiMadžolska-llaIrta, zaposlimo. Telefon 031 64M)40. Avtoprevozništvo Roman Tovornik s.p.. Loke 12 b, 3225 Planino pri SevnkL 6593 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse i.Hqld.o.a.,pBrizliel5,Brn-slovče. Telefon 041 649-234. r ZELO ugodna ceno premoga z dostavo. Telefon 041 279-187 Prevozništvo Vladimir Pemel(,s.p.,Sedlnšek91,Poi!k!hnik. n FASADE demit, finalno slikopleskorsko in ostalo delo po konkurenčnih, promocijskih cenah. Infomiacije: PE Gradnje, S«n64 d.o.o., Ipovčevo 22, Celje, tele-fon051 363-986. r POLAGAMO vse vrste porkelov z brušenjem in lakiranjem, lominatov, keramika, toplih podov, pvc podov ter ostale lolne, stenske in strope obloge. Telefon 041 377-620. Štefan Šnlo-mon,s.p.,GomilskD80D,3303Gomil- ■UKČNE ŽILE, - - l>RXE RANE7 GRADITEUI pozor! Po bnkurenčnih cenoh izdelujem peči in bojlerjezocenlrotno ogrevanje. Kurjenje no dnu uli olje. Garancijo za peči 5 let. Aplenc Anton, s.p., Prekorje 29 o. Telefon 5<(15-011, 041 531-976. 6565 £ije ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice, gospe MARIJE TOPLIŠEK sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, jo tako številno pospremili na zadnji poti, se z besedami in pesmijo poslovili od nje, iskrena hvala. Lepa hvala tudi gospodu župniku Jožetu Horvatu za izbrane besede slovesa. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših Zdravilišča Laško, ki so ji vseskozi nudili prijazno nego in pomoč. Sin Milan in hčerka Minka z družinama ZAHVALA Za vedno nas je zapustü dragi sin, brat in stric TONE ZAJC iz Šentjanža nad Štorami 41 a (25.12.1962-14.10.2006) V najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrekali sožalje. Posebna zahvala sosedom Mastnak, družinama Knez - Rožanc, pihalnima godbama Svetina in Štore, govorniku g. Mastnaku za ganljive besede, pevcem, kolektivu LSI Štore, sodelavkam Engrotuša in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. V naših srcih boš za vedno ostal z nami. Žalujoči: oče Karel, sestra Nada, nečak Klemen in . njegova Olga V celjski porodnišnici so rodUe: 13. 10.: Jožica AŠKERC iz Laškega - deklico, Mojca LABOHAR iz Šentruperta -deklico, Aleksandra TURN-ŠEK iz Žalca - deklico, Nuša BUKVIČ MLADENOVlC iz Škofje vasi - dečka, Nives RAMŠAK iz Celja - deklico, Karmen ROZMAN iz Zreč -dečka, 15.10.: Judita ČREPINŠEK s Polzele - deklico, Antonija SMIDHOFER iz Slovenj Gradca - dečka, Mateja KO-VAČEC GRACNER iz Griž -dečka, Bojana KLENOVŠEK iz Bistrice ob Sotli - dečka, Nives OREHOVEC z Vranskega - dečka. Barbara STEINER CESTNIK iz Žalca - deklico, Katja REGORŠEK iz Loč -dečka. Anica PLAHUTA s Pre-vorja - deklico, Petra VOGA KUMER iz Celja - dečka. 16.10.: Metka SLATINŠEK iz Poljčan - dečka, Špela KRENKER iz Velenja-deklico, Mojca VODOVNIK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Nika KRUŠIČ iz Celja -dečka, Uršula FANTINATTO iz Laškega - dečka, Renata LESKOVAR iz Frankolovega - dečka, Jožica FILIPŠEK iz Ponikve - dečka, Anica RIGA iz Gornjega Grada - deklico. 17. 10.: Klavdija KOTNIK iz Žalca - deklico, Špela BLAŽINČIC OSENK iz Domžal-deklico, Helena PECNIK iz Velenja - dečka. 18. 10.: Karolina NEMEV-ŠEK iz Prebolda - dečka, Elvira JAHIČ iz Prebolda - dečka, Slavka MRAK iz Vojnika - dečka, Nina BRLOGAR iz Podkuma - deklico, Metka REMŠKAR iz Celja - dečka. Patricija HAN-ŽEKOVIČ iz Velenja - dečka, Nataša VRABlC z Rečice ob Savinji - dečka. 19. 10.: Larisa ČANJI iz Žalca - dečka. Nežika KRO-PUŠEK iz Šmartna pri Slovenj Gradcu - dečka, Vesna PIKL iz Celja - dečka, Cordana KOJTČ iz Velenja - deklico, Velenje Poročili so se: Zlatko ŠTRUC in Tatjana HOJNIK, oba iz Velenja, Iztok ROZMAN in Petra DOŠLER, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Franc OBLAK iz Vejic, 59 let, Stanislava KOVAČ iz Uškega, 78 let, Janko CVIBOVŠEK iz Olešč, 61 let, Ljudmila JEŽOVNIK iz Dobriča, 82 let, Mihael VRENKO iz Celja, 94 let, Ignacij ANDERLUH iz Tremer- ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in brat MILAN ZILLI iz Celja (24.4.1932 - 8.10.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in-sodelavcem za darovano cvetje in sveče ter za izraze sožalja in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala oddelku za dializo bolnišnice Celje za dolgoletno oskrto in za prijaznost osebja. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, de-dija, brata, svaka ter strica BRANKA MAVRIČA izPoluI se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom za izraze sočutja, darovano cvetje in sveče ter za slovo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Celje - Urološkemu oddelku, dr. Poteki, patro-nažni službi, sestri Jelki, g. duhovniku za tolažbo in g. Sivki za poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN družini GORJUP iz Grobelnega mama oče NEŽKA MIHAEL (+26.10.1976) (+7.7.1993) bra, STANKO (+17.9.1978) Hvala vsem, ki se jih spominjate. Sestra Nežika, brat Marjan z družino in brat Miha ja, 83 let, Jože RAJAR iz Laškega, 76 let, Anton ZAJC iz Šentjanža nad Štorami, 44 let, Viktorija VIDMAR iz Celja, 80 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Martina HOL-CINGER iz Rakitovca, 79 let, Jožef SIKOLE iz Gorice pri Slivnici, 49 let. Velenje Umrli so: Henrika ZAVA-SNIK iz Šoštanja, 93 let, Marija ČERNEUC iz Sevnice, 81 let, Ivan GUČEK iz Zagrada, 83 let, Mirko SUŠNIK iz Velenja, 59 let, Ana KOSTOMAJ iz Zabukovice, 88 let, Darinka KOLAR iz Okonine, 55 let. CleJ, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice MARIJE POLŠAK (23.3.1934-15.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče. Žalujoči njeni najdražji Imela težko si življenje, nikoli več. draga mama, ne čaka te trpljenje, bolečine si prestala. ZAHVALA Za vedno nas je v 78. letu zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta IVANKA JOHAN iz Bukovja 19, Sveti Štefan Ob tej nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano spoštovanje, za izraze sožalja, za cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala g. župniku Ivanu Smrekarju in kaplanu Mateju Užma-hu za častitijiv pogrebni obred. Hvala PGD Sveti Štefan, govornikoma g. Jakobu Romihu in g. Štefanu Mužerhnu za besede slovesa ob grobu. Iskrena hvala cerkvenemu zboru za spoštljivo zadnje slovo od svoje pevovodje. Iskrena hvala njenemu bratu Frideriku Johanu iz Celja za moralno in finančno podporo. Hvala Kovinostnigarstvu Cmok iz Šentjurja in sodelavcem Mlekarne Arja vas. Hvala pogrebni službi Gekott, praporščakom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njeni najdražji _ Š1280 Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas. ki celi rane. In je čas. ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ^arega ata in pradedka JOŽETA KOLARJA s Pilštanja 18 (29.1.1914-10.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše in denar za dobrodelne namene. Posebna zahvala osebju doma upokojencev Šmarje pri Jelšah za skrbno negovanje. Hvala govornikoma g. Andreju Kocmanu in Toniju Zakošku, gospodu župniku, domačim pevcem in citrarju g. Poplazu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žalujoči vsi njegovi 38 TiBMII KINO IE PRIREDITVE Kinemaloarafi si pridržujelo pravico do sprememin od 8.00 do 19.00 Hala C Celjskega HudKwb v Pradi vsakdan: 17.00,1950 poradetisk. torek. soboM. Rsifeljs^ 14.00 ponedelle*, torek, snä». čeMek; 21.40 Huda mravQin vsakdan: 16.20 ponedeljek, torek, aAota. nedela: 12Ä) Jaz. ti ü. ndlGH Oupr» vsakdan: 16.00,18.20.20.40 pofledelisk, torek, petek, sobota: 22.50 poisd^k. torek, sobota, nedela: 13.00 Vnija eskadr^ja vsak dan: 20.30 ponedaljek. torek, petek, solMta: 23.20 Vanih vsakdan: 17.40.20.30 ponedeljek, torek, petek, 23.30 Sezoni lova vsak dan: 15.50, ie.3a 18.00, laiO, 20.10. 21.20 ponedeljek, torek, petek, sobota: 22.20 ponedeljek, torek, sobot8.nedelja: IttOa 12.10, »3,20 Kn«i Mtrosti: ^ba o Rkskrv Bobbvju vsakdan: 17.10 ponedeljek, sreda, ieMek, petdL. sobota, i» delja: 19.30,21.50 Neprijetna resnica vsakdan: 19.00 San» prijate^a vsakdan: 16.50,21.10 pwedeljA. torrt. petek, sobota: 23.40 Pogodba a huiilm torek: 21.00 Boli planet vsak dan: 18.30 Borat Potek, sobota, nedelja: 21.40 20.00 Sadsnsti Po filmu: Dance the night eway - Metropol plesni večer SOBOfA 16.00 Čudovita zgodba o JuNji 18.00 Santiagovi dnevi 20.00 Simon Po filmu: Metropol ptesni veter NEDEUA 18.00 Santiagovi dnevi 20.00 In orange ^EDA 20.00 Santiagovi dnevi SLOVENSKE KONJICE 20.00 KRk ta popolno »vljenie NEDEUA 20.00 Nedokoneano življenje 10-30 in 17.30 Muzeji ne Celje [7.00 Vila Mojca Velenje 19.00 Atrij K5C Velenje 20.00 Dom n, slovenskega tabora Žalec Neishfl, koncert glasbeni abonma in o 19.00 Hali sejma od 8.00 do 13.00 Atrij KSC Velenje 12.00.14.10.16.20,18.30, 20.46,22.50 Varuh 12,20. 15.10, 18.00,20.Sa,2J.4t7 1120,16.40. 19.00.21.20, Jaz. ti in nadloga Duproe 14.40. 17.00. 19.20 Vražja a^adriHa 21.40 Kra^i hitrosti: Zgoiba o Hidtfju BfAbyju 14.30. 18.50. 19.10 Borac Učenje o ameriška knttm za krama narod 3. srečanje čarovnic v Saleku 19.00 SLG Celje 19,30 Kulturni dom KudZaria Trnovlje Celje_______ Milan Jesih: Večerja s pismom'^ Čarovnilko nočno kopanje razstava buč, Čarovnišl^ twčnaae-robika, otroškaastvaijalnadelav- od 8.00 do 16.00 Hala C Celjskega Mednarodna razstava malih žl- 11.00 Dvorec Trebnik Slovenske Konjice KrivljenježlicinvUic 5,00 Gasilski dom Podčetrtek. .com Ples v maskah 17.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče Gledališče pod ko^lcem: SUkar v Martinovi vasi Mednarodna razstava malih ži- 8.00 Kulturni domKud Zarja Trnovlje _^ Ibne Partljič: Ščuka, da te kap gledališka komedija 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Špas teater: Sžensk.com gledaUikakomfxüja PONH>ILJnt,30.10. Zaključna svečanost izobraževanja turističnih vodnikov ob lO-letnidTlC-aVelenie 19.30 Kulturni dom KudZarTa Trnovlje _^_____ Ibne Partljič: Krivicaholi gledališka komedija 16,00 do 21.00 Knežji dvorec Celje atrij_ 17.00 E)vorana gosdšča Lovec Vojnik Rajanje čarovnic 20.00 Atrij KSC Velenje __ Kkpetdc tematski večer v kavamiSkem vzdušju SOBOn.28.10. 18.00 Knjižnica Lažko___ Proslava ob dnevu reformacije - Srečanje Ljubiteljskih Uteratov 19.00 -ftrme Olimia - pred Hotelom ob 10.0Ö in 17.00 Terme Olimia Mednarocüia razstava maUh ži- Podčetrtek Halo ween - Sejem rabljenih knjig od 8.00 do 19.00 Hala C Celjskega Mednarodna razstava malih ži- ČCTRTEIC,2.11. Po pravnici J. m W. Grimma: Rdeča kapica aboTunaDrnžinski lutkovni in iz- 18.00 Mladinska knjiga Celje 16.00 Gasilski do^ ^gvgg Igrajmo se čarovidce ustvarjalna delavnica za malčke do 5 let s starši RAZSTAVE I. Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabart izven abonmc^a Savinov likovni salon Žalec fotografije JbželflSuAadoinifea,do8.11. Lapidarij Pokrajinskega muzeJaCe- lje:Celeia, ujeta vnegativ.pretemm----- obrekonstrukajilV. etape Mariborske ce-stevCäju, do sredine oktobra. Galerija sodobne umebiosti Celje; kiparska razstava Dragice Cadež Les Prostor Glina, do 23.11. Galerija likovnih del mladih: likovna delaUmetnilkfi Sole Adhi Cita iz Bandun- iv^e:'Bi »Fotomodni vikend 2006 - iztwr Galerija Ottoškoga vas: likovna dela. slike(oljanaplatno)Vesn£Fiapi^,do30. Pokrajinskimuzej Celje: V 10 roko avtorica1iiijanaBadovimc.do30.11. Pokrajinski muz^ Celje bo zaradi dezinsekcije dqwjev zaprt za oglede od 28. 'O.do6. II., Osrednja knjižnica Celje pa ----------1 vponedeljek, 30. oktobra. jše^odovineGfle-Otroš-w nnizq MCTmanovbrkigrZvezdeEvro-pe, do 20.12. Muzej nov^^odovine Cdje-Ob-časni raz^vni iHOStori: Podobe dru^-bosti, do konca januarja2007 . je zaprta M STALNE RAZSTAVE karazsiava, etnološka laz- Pükrajinskimuzq'Celje, Planina pri Sevnid; Etnološka ^irkaSmkl. Zgornji trg Šenflur: stalna arheološka razstava Ri&iik In njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbiike. na postavitev Gakrija Dan: prodajnarazstavadelra ličnih avtorjev. -Noč čarovnic izrezovanje ter izbor najlepše buče, izdelovanje mask, mini disco s Ustvarjalna delavnica za okrasitev zelenice in shod čarovnic za mladino in ostale razstava izdelkoviz serij Nature in El Desim ter Cesarica Barbara Celjska obli-a Oskaj^Kogojater^aSkRuMfa ■ la temo Celjski grofi. Petek, Prostor ob 21.00 eReŠ etapa. Minikoncert skupin Biž- jast in CIKinŠIT Sobota, P2 ob 20.00 Pub večer. TYoboj dvojic: biljard, namizni nogomet, pikado Četrtek, P2 ob 20.00 Šnopsijada Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15. ure. ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota 14.30, košarka skih arhivov. Razstavo je v sodelovanju z Arhivom RS pripravil Državni arhiv LR Kitajske. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzej- Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sb-vemje,OECeije,doll. U. likovni salon Celje: Nepričakovana sprememba, avtorica Polonca Loi^in, do 29.10. Gakrija Volk: ra2suva del ÄonetaSer-ca, do 31.10. Račka -galerijaaodke: večmedijska razstava Piflffi. do 26.11. GalerijaNikcaCdje: otroškadeladTij^ tvaOtroüotrokom, narejoia v keramiki, glini, emajlu, brušenem stekhi. Celjski mladinski center razstava fotografij »Foti Telei duäevnimi motnjami Krekov trg 3. Celje 428-81 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem In ne dneve življenju: Mafeajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 Petek ob 21.00 Lokal pimt Koncert skupin: Aperion, Legalo kri-minalo in Los nipples Jesenske počitniške kreativne delav- Ponedeljek med 10.00 in 13.00: priprave na torkovo čaiovniško rajanje Torek ob 15.00: čarovniško rajanje z gledališko predstavo za otroke: Klovna, Škuc gledališče Četrtek in petek med 10.00 in 13.00: delavnicezhkovnimmotivomje tema: asemblaž in instalacija V naši info pisarni laliko dobite: -nefiks -indeks neformalnih izobraževanj, kartica EURO 26. informacije o evropski prostovoljni službi - vstopnice preko eventima, info > izobraževanjih, seminarjih in ostalil dogodkih - dostop do intemeta, na voljo so tudi igre za prosti čas - fotokopiranje in vezava Več infv: www. mc