Po pošti prejeman:
za
»elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ tetrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - ,
'etri » » 'o » - „
«esec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
M
s. ^sk;
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovar.a pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah št. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 190.
V Ljubljani, v torek 21. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Dr. Šusteršič o Šukljejevem govoru.
(Poročilo našega posebnega izvestitelja.)
(Konec.)
Dvorni svetniu sejedotiknil tudi strankarskih razmer na Kranjskem in obžaloval »nestrpen strankarski boj, ki razjeda politično gibanje na Kranjskem«. Dobro, gosp. dvorni svetnik! Toda v odkritost teh besed ne morem prav verovati.
L. 1898 sem kot takratni načelnik slovenskih državnih poslancev deloval za spravo mej kranjskima slovenskima strankama, ker sem uvidel, da nam razpor jemlje veljavo na zgoraj. Deloval sem, da bi se pretrgala Šveglova zveza in da bi se zjedinili obe slovenski stranki za skupno delovanje. Šuklje pa se v istem govoru, ko obžaluje nestrpen strankarski boj, pohvali, da je deloval zoper spravo na Kranjskem. Razumi kdo to logiko dvornega svetnika! Obsoja vse, prepir in spravo, samo — sebe ne. In povrh so sprejeli njegovi volilci resolucijo, da »obžalujejo razpor mej liberalno in klerikalno stranko« ....
Dobri ljudje so pač liberalni meščani dolenjskih mest, da so vse te otrobe tako dobrovoljno sprejeli. Dobrovoljnont je pač tam očividno kljub trtni uši še vedno doma. Liberalno meščanstvo si že ve preskrbeti dobro kapljico . . . .!
Ne bi se pečal, pravi dvorni svetnik, s strankarskim bojem na Kranjskem, ako bi ga jaz ne izzval v to. Januvarja meseca sem na shodu v »Katol. Domu« v Ljubljani spregovoril:
»Naša stranka je danes za politiko Slovencev v državi merodajna. Pred 10 leti bilo je to drugače. Takrat imel je Suklje vajeti na Dunaju v rokah. Takrat torej je vodil našo narodno politiko politik, čegar načela je pri belem dnevu z lučjo težko najti, ker le oportunizem bi našli in pa teženje pomagati če le mogoče liberalcem. Danes je slovenska politika v načelnem tiru in to ni v zadnji vrsti zasluga katol. polit, društva«. Sedem mesecev je nosil v sebi g.
dvorni svetnik te besede, sedaj po leti v vročini je eksplodiralo. (Viharna veselost.) Očita mi, da jaz diktiram politiko »Sloven-čeve« stranke, da je pod mojo komando večina slovenskih drž. poslancev. Odločno zavračam to trditev kot čisto navadno neresnico. Jaz se vdeležujem političnega in javnega življenja in imam za to skoro toliko pravice kot vsak dvorni svetnik. V načelstvo vodstva stranke sem bil soglasno izvoljen, a to povdarjam, da se ne izvršuje nič po moji komandi, ampak to, kar večina sklene, in da sem se vedno podvrgel sklepu večine, če mi tudi časih sklep ni ugajal, ker sem hotel vedno dajati dober vzgled discipline. Naša komanda je samo vest, naše katoliško prepričanje in naša trdna narodna značajnost. (Burno odobravanje.) Ponosen pa sem na to, da mojo osebo izmed vseh najbolj sovražijo liberalci, iz česar sklepam, da se me grozno bojijo. (Veselost.) Sicer ne vem, s čim bi zaslužil to sovraštvo. Ko sem bil poslanec, so liberalci k meni hodili s prošnjami in sem dobival kupe pisem od liberalcev za preskrbovanje služb itd. Prodajali so mi mnogi liberalci svoje prepričanje, a za takega nisem nikdar storil nič, ker se mi je taka brezznačajnost studila. Marsikateremu sem pa pomagal, kjer sem mogel. Samo to pa povem, da hvaležnosti nisem žel od nobenega liberalca. To povem, ker se me napada.
A liberalci hujskajo tudi mojo lastno stranko proti meni, češ: »Susteršiča proč, pa bo mir« ! Tudi kaka zapeljana duša se najde mej nami, ki misli, da bode mir, ako gre Šusteršič proč. No, take kravice se bodo vedno našle. Jaz se ne umaknem liberalnim napadom, tudi ako nakrat napišejo pet člankov proti meni v »Narod«, ker to je strašilo za stare babe, ne pa za može. (Odobravanje.)
Šukljejev govor v Novem mestu je pokazal tudi, kako liberalci z resnico skačejo. Dejal je dvorni svetnik, da smo mi za to za splošno volilno pravico, ker je peta ku-rija 1897. 1. same duhovnike poslala v drž. zbor, v olicijelnem zapisniku drž. zbora
pa stoji, da je peta kurija poslala v parlament 7Z poslancev, od katerih je 11 duhovnikov in 61 drugih poslancev. Ali je to v Sukljejevih šolskih knjigah, da je 11 toliko kot 72? Če je hotel g. dvorni svetnik tako govoriti, moral bi skrbeti, da bi ostal njegov govor tajen.
Zgraža se g. dvorni svetnik pred mojo trditvijo, da je pred 10 leti on vodil slovensko politiko, češ očitanje, da sta se Klun in Poklukar udajala njegovemu vodstvu, je sramotenje Kluna in Poklukarja. Mrtva sta Klun in Poklukar in v grobu bi se trikrat obrnila, ko bi vedela, da se je Šuklje potegnil za nju. Stranka tedanjega profesorja Sukljeja je tedaj v slovenski delegaciji imela večino in zato je prevladala Šukljejeva struja, dva naša poslanca nista mogla kolesa obračati. Sicer pa g. dvorni svetnik: Ali je sramotno udajati se Vašemu vodstvu? (Viharna veselost.)
Dvorni svetnik Suklje je nadalje rekel: Recimo z dr. Šusteršičem, da sem zares jaz vodil pred 10 leti slovensko politiko ter da sem jo jaz vodil ne po načelih, temveč po oportunistiških ozirih, vspeh naj sodi in vprašam, katera doba je bila nerodovitejša za naš narod slovenski, za naše duševne in gmotne potrebe, tista preklicana doba mojega vpliva, ko smo se slovenski poslanci vendar vsako leto ponašali s to ali ono pridobitvijo, ali pa srečna sedanjost, ko dr. Šusteršič z mogočno desnico diriguje vso slovensko politiko na Dunaju . . . Dvorni svetnik Suklje je v uvodu svojega govora sam povedal, da od 1. 1897obstrukcijaonemogočuje vsakoparlamentarnodelovanje, v isti sapipaočita nam, daniš m o nič dosegli. Kaj je pa on dosegel, ko tako bombastično kliče «mi smo dosegli?« Nič!
Na nekem drugem mestu kliče dvorni svetnik »Dal Bog, da bi se nikdar od Čehov ne ločili«. Kdo se je pa 1. 1893. ločil od Čehov in stopil v koalicijo z nemškimi liberalci proti Čehom? Dvorni svetnik — ne, profe-
sor Šuklje je bil, ampak potem je kmalu prišel do dvornega svatništva. (Viharna veselost.)
Dve duši ima g. Suklje; duša profesorja Sukljeja je liberalna, druga, duša dvornega svetnika je »državo ohranjujoča«, celo črnopobarvana, duhovščina se zdi dvornemu svetniku važen faktor, profesor je pa padal po klerikalcih. A pustimo dušo profesorja Šukljeja ! Jaz konštatujem, da so slovenski drž. poslanci kljub težavnim razmeram relativno več za slovenske pokrajine dosegli kljub obstrukciji, nego so dosegli kedaj prej. Vseslovenski shod bil je naše delo, delo katoliško narodne stranke ! Ta shod je obrnil pozornost vlade na nas, ker je imponiral. Potem si je moral pustiti Badeni pod vplivom te impozantne manifestacije diktirati pogoje. Da je potem Badeni padel, predno je mogel pogoje spolniti, ni bila naša krivda.
Da se posledica vseslovenskega shoda, sprava, ni izvršila, krivi nismo mi, krivi so or.i liberalni poslanci, ki niso držali tega, kar so podpisali. Da bi se poslušal naš glas, imel bi vsaj dež. zbor kranjski slovensko večino. Da se to ni doseglo, kriv je v prvi vrsti Suklje, ki se sam baha, da je bil proti spravi.
In Šuklje sam povdarja za »blagostanje« prijazne razmere s kranjskimi Nemci ter zarožlja : »V istini zboljšale so se od tedaj naše razmere z nemškimi sodeželani, in jaz za svojo osebo živo obžalujem, da utegne postopanje vodje nemške stranke barona Šveglja v drž. zboru in moralična njegova odgovornost neugodno uplivati na prijazne o d n o š a j e s k r a n j s k i m i Nemci. Stavim, da se je baron Švegelj silno vstrašil Šukljejeve grožnje. Baron bvegelj je pameten mož in dobro ve, da se takih groženj ni bati, da bodo gospodaril v deželi toliko časa, dokler si bodeta slovenski stranki ležali v laseh. Pametno je to za barona Šveglja, ali je pa to pametno za može, ki se priznavajo kot Slovenci, podpirati Svegljevo gospodstvo, to je drugo vprašanje.
»Spas in bodočnost našemu narodu je
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
•Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Murko uči v drugi izdaji slovnice, na katero se g. K. naslanja, izrekanje glasu / na str. 6—8, in sicer pravi prav, da je / „čist" samo pred samoglasniki. Vendar čisti l „wird zwar gesehrieben, aber \vie u gesproehen" 1. na koncu besed, zlasti participov prošlega časa na /, in v nekaterih drugih besedah a) (»al wie av, s p r i c h au: (Um dau, tipau, piilau; b) el, il, wie uv, sprich u: 13im terpu, valčku, widu; c) dl, il wie dv and Iv, sprich du, iu: B im imdu, wUu, dobiu"); 2. pred polglasniki: polha, dolbsti..., welche bouha, doubsti gesproehen werden.' V opomnji omenja potem podrobnosti o izrekanju končnega al: ,lautet in Krain, Kiirnten und in den meisten Gegenden der Steiermark wie ov, sprich ow; ausgenommen die Einsylbigen und ihre Composita, in \velchen es iiberall av, sprich au gesproehen \vird." Potem piše dalje:
„Dic Sknvenen in 1'ngarn und ihre niichstcn steierisehen Nach-barn, auch einige Gegenden in Illyrien sprechcn das rcine 1 als mlinnlichc Flexionscndung in den angefiihrtcn Participicn und als Kndbuchstaben in allen andern Wortern \vie o: also das -al \vie ao; das tonlosc -el und -il, wie eo und »o,durch Zusammenziehung gewohnlich wie ein blosses o; das gcdehntc -el und -il wie eo und io. Es hat d i e s e Ausspraehe die Analogie vicler Sla\ven, na-mentlich der Dalmatincr und Serben, fUr sich, welche dao.spao, detao, terpo, vldko. vidio oder vido, mislio oder mislo, imeo,
vseo, dobio, pepeo, jio etc. nicht nur sprechcn, sondern auch schreiben. Wir Slo\venen veichen aber in diesem Falle von dem uns iibrigens heiligen Grundsatze: Schreib, w i e du s p r i c h s t'), ab : weil in der weiblichen Participialendung, z. B. sim dala, spala, terpela etc. ich (Weib) habe gegeben, gesehlafen, gelitten, das reine l wieder hervortritt, und auch als Endbuchstabc in allen ubrigen Wortern, wie z. B. in ddtal, prijatel, gnil, vesdl etc. in mehreren Gegenden von Steiermark gesproehen wird; vor-ziiglich aber, um uns jenen Slawen, welche das reine l sprechen, zu niihern, und uns und ihnen gegenseitig das Studium der Gram-matik zu erleichtern."
Tako piše Murko in nič drugače. On nikjer ne govori, da moramo tudi končni in soglasniški l izrekati kakor srednji /, on je samo kakor njegov vzor Kopitar dovolil koncesijo, da smemo za končni in predsoglasniški l pisati /. Da pravi kje Murko: „(wir) sagen: Spreche2), wie du schreibst", to si je izmislil g. K. in z mirno, pa kosmato vestjo podteknil Murku, ki ga hočejo nekateri zaradi par novih štajerskih oblik povzdigniti v očeta nove naše slovnice. Dasi Štajerec iz krajev, kjer govorč dainšpino, je vendar bistroumno spoznal, da sc knjižna slovenščina ne dd preliti v nov kalup, in je zato pametno ostal pri stari izreki. Z gospodom K. bi lehko torej vskliknil tudi jaz: „Dobro ste jo pogodili, dragi Murko, in le kak jekleni (?) §. 14. bi nam to lepo navado mogel ugonobiti!" —
Smelo in predrzno piše g. K., zazibavši svojo literarno vest v globoko spanje, dalje:
') Glej zgoraj iste besede Kopitarjeve.
') Krasna nemščina! Murko bi gotovo nc bil take zblodil!
^Kratko a jedrnato se je odrezal France Malavašič, rodom Slovenec iz Kranjske, v svoji slovnici leta 1849. na strani 4. ,Svoj pravi glas obdrži l na konci.' Tako je in tako bodi!"
Tako ni pisal Malavašič kratko nikar, ampak tako si je stvar g. K. samo — izmislil, da je neveščim ljudem nametal v oči še več peska. Malavašič je pisal mariveč ravno nasprotno. V svoji knjigi „Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. Po narboljših dosadanjih slovnicah zdelana. V Ljublj. 1849." uči namreč
na str. 3. in 4.:
Soglasnica l sc izreče večkrat kot v, in sicer:
1. Na koncu mnogih imen in prilogov in posebno na koncu storivniga deležja pretekliga časa v možkim spolu.
a)	dl se izgovarja 1. kakor dv, kadar je potegnjeno; pr. kal, piSdl, kovdl, brdl\ beri kav, piidv i. t. d. 2. če jc brezglasno in ojstro, kakor kratko ov, n. pr. predal, delal, skakal beri predov, delov i. t. d.
b)	el kakor e'v, pr. be'l, sačdl, plevdl, beri bdv, gačdv i. t. d.
c)	el izgovarjajo nekateri kakor ev, drugi kakor u, pr. vrči, tdpel. želel, beri vrbv ali vru, te'pu, Sčlu i. t. d.
d)	polglasni el kakor u, pr. prijatel, kdsel, orel beri pri-jatu. kosu, oru i. t. d.
e)	potegnjeni zlog (l kakor iv, pr. gnil beri gnfv, pil beri p k i i. t. d.
f)	brezglasni zlog M kakor uv ali u pr. v idil, sniibil, govoril beri: vidu, sntibu, govdru i. t. d.
g)	ol, 61, ul kakor ov, 6v. uv pr. vol, stdl. čul, beri: vov, st6v, čuv i. t. d.
Kavno tako se glasi l v sredi besed pred soglasniki kakor v, pr. molčati, volk, polh, jelša, n. pr. movčati, vovk, jevša i. t. d.
Svoj pravi glas obder/i / večdel tudi na koncu imen ženskiga in srčdnjiga spola v rodivnim sklonu vi.šcbroja pr. del. daril, kobfl i. t. d. namest ddv, dariv, kobiv i. t. d.
Topljeni lj in nj se navadno izgovarja kakor samo l in n, pr. kralj, ljubim, vesčlje(Dalje prih.)
>skati zgolj v svobodnem napredku«, pravi Sukije in pristavlja, da sta ga sedaj, ko mu je brada osivela, skušnja in premišljevanje pripravila do spoznanja, da si politični svobodomiselni napredek in pozitivna verska misel nikakor nista v protislovju.
Tu moram vpraSati, kaj gospod dvorni svetnik pod svobodomiselnostjo razume ? Svobodno misli vsak človek, naj si bode dvorni svetnik ali pa cestni pometač, ker mu nihče v možgane ne more videti. Drugo vprašanje pa je, če sme to vsak tudi dejanski izvrševati, kar misli. In v tem smislu je svobodomiselni napredek popoln nesmisel.
Svobodno lahko vsak misli, kar hoče, N. pr. vsakdo ima svobodo misliti, da bi bilo krasti pametno in koristno. Če bi pa svojo svobodno misel spremenil v d e j a n j e, bi iz take svobodomiselnosti kradel in bi ga zaprli, dejal bi, da to nasprotuje njegovim svobodomiselnim načelom ! Iz tega sa torej vidi, da so tudi misli važne, da je torej največjega pomena, da vsakdo tudi misli, da krasti ni prav, iz tega se vidi, kako nespametno je, govoriti o »svobodomiselnem napredku«. No, pa liberalci niso za krajo, — razven za krajo časti duhovnikom in »klerikalcem«, — ker so liberalci navadno taki, ki so se ulegli na tisto stran, kjer je bogastvo, kjer je puter. (Viharna veselost.)
Taki so naši liberalci, kot je bil Voltaire, ta iznajditelj »svobodne misli«. Ko so nekoč pri njem njegovi tovariši pili in zabavljali čez Boga, dejal jim je Voltaire: »Tiho bodite s takim zabavljanjem, dokler so moji strežaji poleg, sicer bi bilo moje srebro v nevarnosti«. Tako je. če se polaga važnost na poštenost, še mora tudi na vero. Ako mislite, g. dvorni svetnik, da se svobodnemu napredku na božje postave ni treba nič ozirati, ste na slabi poti, se ne razlikujete dosti od soc.-dem. Bližate se tistim naukom, iz katerih je anarhizem nastal. Prosto ljudstvo ni samo pričelo dvojiti o Bogu — »učenjaki« so pričeli podirati vero. a niso mislili, da bodo delovali ljudje z bodali, ako zgube vero; to pa ravno kaže, kako so bili tisti učenjaki neumni. Vsak cestni pometač, ki katekizem ve, je bolj pameten kakor tak učenjak. (Odobrav.)
Obsodil je gospod dvorni svetnik pisavo časopisja, obsojal je pisavo »Slov. Naroda« in dejal: »Slovenski Narod« napada na grd, ostuden način vso duhovščino, če je tudi le posameznik prizadet. — Čutil je poslanec Sukije, da te besede niso všeč njegovim poslušalcem, zato je skoro rekel: Če niste zadovoljni, precej sem pripravljen odložiti mandat — vedel je, da z obsodbo »Naroda« obsoja tudi del svojih volilcev, mej katerimi se nahajajo pridni dopisniki »Slov. Naroda«. Da je pa takoj dobil »odvezo« od svojih volilcev, zato se je zaletel ob jednem tudi v »Slovenca« in ga stavil na isto nizko stopinjo, kakor »Narod«. To, gospod dvorni svetnik, pa ni prav, ker dobro veste, da »Slovenec« ni nikdar tako globoko padel, kakor »Narod«. (Klici: Nikdar!)
Povabim vsakega, naj vzame najbolj osoljeno številko »Narodovo« in najbolj oso-
LISTEK.
Morilci — dnevni junaki.
Angleški spisal Mark Twain. Toliko sem čul o slavni vedeževalki gospej N., da sem jo včeraj obiskal. Po naravi je njeno lice temne barve, katero po-množujejo še umetni pomočki, ki jo pa nič ne veljajo. Lase ima jako črne, in zdelo se mi je, da si jih lepša tudi s surovim maslom. Dalje nosi rudečo pikasto ruto, malomarno ovito krog vratu, in videlo se je jasno, da ji perica že davno ni prinesla druge iz perila. Sumim jo, da nuhlja. Vem, da ima češenj — to sem vedel takoj, ko je vzdihnila. Gledala me je zvedavo jedno minuto in potem rekla: »Dobro. Pojdite z menoj!«
Potem je stopala po jako temnem, pu stem hodniku navzdol, jaz sem ji pa sledil za petami. Čez nekaj časa obstane in pravi, da bi bilo dobro, ker je pot tako kriva in temna, če bi šla po luč. Ne bilo bi galantno, da bi imela doma radi mene sitnosti, zato sem rekel:
»Ni vredno, gospa. Če bi zopet hoteli vzdihnili, mislim, da bi Vam lahko sledil.«
Ijeno »Slovenčevo« in naj primerja, kako piše »Slovenec« dostojno, pohlevno (klici : Se preveč!) in kako piše »Narod«! Gospod dvorni svetnik, Vi ste rekli, da imate pogum ; to pa ni pogumno, da ste »Slovenca« vrgli v isti koš z »Narodom« iz strahu pred svojimi liberalnimi volilci. Napadajte to, kar je napadov vredno! »Slovenec« piše še preveč mirno z ozirom na večne napade »SI. Naroda«. (Klici: Tako je!)
Dvorni svetnik Šuklje pa je spregovoril o naši duhovščini tudi te-le besede: »Brez ovinkov povem, da se jo med našo duhovščino, zlasti med mlajšo, v zadnjem času pokazala neka pretirana samozavestnost in čudna nestrpnost. Kes je, da pri nas vstopi v duhovski stan mnogo nadarjenih mladih mož. Mnogo jih je pa tudi okornih in slabo talentiranih. Videl sem duhovnike, kateri so se kot slabo nadarjeni, okorni in navadni učenci šolali pod menoj. Z največjo silo spravili smo jih skozi maturo .. ..« Tako torej sodi dvorni svetnik Sukije. Res je, da so nekateri duhovniki bolj talentirani. To je pa pri vsakemu stanu tako. Jednako talentirani ljudje niso pri nobenem stanu. Tudi dvorni svetniki so nekateri bolj talentirani, nekateri pa manj. (Veselost.) Kaj hoče iz svoje trditve gospod svetnik izvajati, ne razumem. Ker je že o duhovnikih tako govoril, čudno, da ni govoril tudi o liberalnih učiteljih, ondi bi našel veliko hvaležnejše polje za slična izvajanja.
Duhovnikom je gospod dvorni svetnik uljudno priznal maturo, ve tudi lahko, da morajo še štiri leta študirati v bogoslovju — o tistih liberalnih učiteljih, o najhujših kri-čačih, ki čez tretjo ali četrto šolo niBO mogli naprej, o tistih, ki se prištevajo radi svojih sijajnih nevspehov na gimnaziji k »inteligenci«, o teh je molčal. (Klici: Se jim boji zameriti!) Ne napadam učiteljskega stanu, visoko spoštujem in hvaležno priznavam velik trud mnogih učiteljev, ki so poštenjaki od nog do glave, ker taki postenjaki-učitelji vzgojujejo mladino k srečni prihodnjosti. (Klici: Res je!)
Dvorni svetnik je gledal samo skozi jedna očala in videl, da je to, kar je pri li beralcih »junaštvo«, pri nas — »nestrpnost«, kar je pri liberalcih »zavest«, pri nas »neumnost«, kar je pri nas »nazadnjaštvo«, pri liberalcih »napredek«. Gledal je skozi »liberalna očala«. (Odobravanje in klici: To je liberalno!)
Rekel je dvorni svetnik, ko je potožil o glasilih inteligence, da »Slovenec« grdo ravna, »ker tako piše, kakor bi bil sleherni trgovec že oderuh in goljuf in sleherni odvetnik — seve če ne trobi v njegov rog — že slepar« . . . Kedaj je to »Slovenec« pisal? Gospod dvorni svetnik, na kolenih Vas bom prosil oproščenja, ako mi prinesete tistega »Slovenca«, ki je pisal, da je sleherni trgovec oderuh in goljuf in sleherni odvetnik že slepar, ako ne trobi v naš rog. Tudi tu je dvorni svetnik kot glede pete kurije očitno neresnico govoril. (Klici: Tako je!)
Konečno se je spravil gospod dvorni svetnik na gospodarsko polje, na
Na ta način sva prišla čisto dobro naprej. Prišedši v skrivnostno votlino, me je vprašala, katerega dne sem bil rojen, katero uro se je to zgodilo, in kake barve so bili lasje moje stare matere. Kolikor natančno sem mogel, sem ji odgovarjal. Potem je rekla: »Mladi gospod, zberite vso svojo moč — ne tresite se, odkrila Vam bodem preteklost.«
»Ako bi mi razjasnili bodočnost, bi bilo prav za prav —«
»Tiho! Doživeli ste mnogo žalostnega, nekoliko veselja, nekaj sreče, nekaj nesreče. Vas praded je umrl na vislicah.«
»To je očitna 1 —«
»Molčite. Na vislicah, dragi gospod. Toda bila ni to njegova krivda. On tega ni mogel zabraniti.«
»Veseli me, da ste mu vsaj pravični.«
»Ah kaj — obžalujte rajši, da je sodišče kaj tacega storilo. Obesili so ga. Njegova zvezda se križa z Vašo v četrtem oddelku, v peti sferi. Torej bodete tudi Vi obe šeni«
»Z ozirom na to prijetno — —«
»Molčite vendar! Vaša narava ni že od rojstva hudobna, toda razmere so jo izpre-
zadružništvo, in tu je dejal, da v tem oziru narodna stranka roke križem drži. Priznavamo. Narodno-napredna stranka ni nič storila zu gospodarski napredek. »Sloven-čeva« stranka, pravi gospod dvorni svetnik, s* je pač oprijela principa zadružništva, a hitro ga je kompromitirala tako, da ga težko rešimo še kdaj. No, gospod dvorni svetnik ga ne bo rešil, to priznam, in tudi liberalci ne. Pri zadružništvu je treba veliko nesebičnega dela, se nič ne zasluži, za tako delo je liberalca težko dobiti. A kako je utemeljeval dvorni svetnik, da je »Slovenčeva« stranka kompromitirala princip zadružništva? Ne ve nam dvorni svetnik navesti druzega, kot par konsumnih društev — druzega ne vidi nič, ne vidi nebroj drugih zadrug, nebroj Raiffeisenovih posojilnic, nebroj kmetijskih zadrug, ki se pečajo z razpečavanjem kmetijskih pridelkov in z izboljšanjem produkcije. Konsumna društva so se v istini ondi ustanovila, kjer ni trgovca, ali pa kjer so nekateri trgovci z ljudstvom grdo postopali. Ne pade pa nikomur v glavo, ustanavljati konsumna društva ondi, kjer je trgovina dobro urejena, ker tam bi konsumno društvo takoj propadlo, kajti konsumno društvo ni v stanu konkurirati z dobro in pošteno trgovino. Zato se tudi najznamenitejši trgovci v deželi prav nič ne udeležujejo gonje proti konsumnim društvom, ampak ta«i, ki so grdo postopali z ljudstvom, ki so je mali prevelik dobiček, in pa nekateri krida-tari. (Klici: Tako je!) Naše zadružništvo pozna dvorni svetnik samo iz predalov »Slovenskega Naroda«. Nobene zadruge si ni ogledal in gotovo tudi ne zadružnega zakona, kakor si ni ogledal § 14. (Veselost.) Tako se ne gremo ! Velika zasluga mnogih somišljenikov katoliško-narodne stranke je, da so je uveljavil mej našim narodom princip zadružništva. Samo zadružna misel nas more Slovence rešiti in s ponosom priznavam, da so ravno mnogobrojni somišljeniki katoliško-narodne stranke z največjim naporom in nesebičnostjo žrtvovali se za uve-ljavljenje zadružne misli.
Mogoče, da je kaka napaka še sem ter tje, mogoče, da je katero konsumno društvo nepotrebno, kjer so jih snovali ljudje na svojo pest brez potrebe in jih niti v »Gospodarsko zvezo« nismo sprejeli, dobrih in zdravih pa je sto drugih zadrug. Tega seve ne bo nihče videl, kdor bi, kakor dvorni svetnik Šuklje, študiral zadružništvo iz predalov »Slov. Naroda«. Prišel bo do tistih na zorov, kot gospod dvorni svetnik. (Klici: Tako je ! Žalostno!)
Napad na domačo vzajemno zavarovalnico je vreden dvornega svetnika Šukljeja, ki bi pač moral vedeti, kako veliko breme nosi naš kmet, ki mora skrbeti večinoma židovskim tujim zavodom z zavarovalnino za mastne dividende. Vzajemna zavarovalnica pa je domače podjetje, ki ima namen, denar ohraniti v domačem kraju, znižati premije in namestu židovskim kapitalistom dati dobiček zavarovancem. Koliko se je dosedaj pri cenitvah goljufalo, kako se
menile. Ko ste bili stari devet let, ste kradli sladkor, v petnajstem letu denar, v dvajsetem konje; ko ste bili stari petindvajset let, ste požigali. V tridesetem letu ste postali kot zastarel hudodelec — časnikar. Zdaj celo očitno predavate. Toda še hujše Vas čaka. Voljeni bodete v kongres. Potem pridete v prisilno delavnico. Naposled Vam bode sreča zopet mila — vse bode zopet dobro - -obesili Vas bodo.«
Zaplakal sem. Dosti hudo je bilo sicer, da bi moral iti v kongres; toda na vešala — to je bilo prežalostno, pregrozno. Ženo je moja žalost iznenadila. Povedal sem ji svoje misli. Potem me je tolažila.
»Ej, mladi gospodič«, je rekla, »glavo pokonci — ni Vas treba preveč skrbeti. Poslušajte. Živeli bodete v Novem HampBhiru. Ko bodete trpeli pomanjkanje in ubostvo Vam bo Bro\vnova obitelj pomagala. Ti ljudje bodo Vaši dobrotniki. Ko se bodete nasitili njihove dobrote, in bodete hvaležni in srečni, skušali bodete poplačati jim njih dobrote na skromen način in šli bodete ponoči v njih hišo ter razbili s sekiro celi družini njih glave. Oropali bodete trupla svojih dobrotnikov in potrošili ta dobiček z Bo-
je pri tem odiralo naše ljudstvo. (Gromovito pritrjevanje.) Namen vzajemne zavarovalnice je, osloboditi, osamosvojiti naše ljudstvo tudi na tem polju — torej oprimi se polnošte-vilno kmetski s'an te domače vzajemne za-valnice. (Pritrjevanje in gromoviti »živio«-klici.)
Rekel bi morda kdo: csebni motivi nas vodijo proti Sukljeju. Še jedenkrat povdar-jam, ne! Mi imamo dvornega svetnika jako radi, ker je on tisti poslanec, ki je liberalni princip mej slovenskim ljudstvom najbolj kompromitiral. (Klici: Tako je!) Nobene za slombe nima več, nobeden ga ne posluša. In ko mu bo brada še bolj siva postala, tedaj, upamo, bo dvorni svetnik še bolj razmišljal in konečno priSel do zaključka, da je vera vendar nekaj, ne za dom samo, ampak tudi za javno življenje, da smo tudi v javnosti od Boga odvisni, da ne gre v cerkev hoditi, v javnem življenju pa podpirati liberalno gonjo proti cerkvi, sv. očetu itd. Ako se bode hotel dvorni svetnik v zasebnem in javnem življenju ravnati po naukih, katere nam je Bog dal, ako se ne bo več bal liberalnih svojih prijateljev ir napadov »Slov. Naroda«, potem ga bomo z veseljem sprejeli v naših vrstah in mu odpustili vse prejšnje politične grehe. (Veselost.) Dokler pa bo, če tudi zvito, če tudi s komplimenti po farovžih služil liberalni misli, toliko časa si bomo križali meče. (Gromovito odobravanje.) Vas, gospod dvorni svetnik, prisrčno povabim, da pridete na katoliški shod, in ravno tako tudi vas vse navzoče. Na katoliškem shodu bo vsak jednak, vsak obrtnik, vsak kmet, vsak dvorni svetnik in tudi cestni pometač. (Veselost. Dobro-klici.)
Na katoliškem shodu se bodemo okrepili in utrdili v svojih načelih in navdušili za novo delo. Tu se bode organizovala krepka katoliška armada in z razvitimi zastavami se bodemo zopet razšli v vse pokrajine slovenske domovine, in da se bode teh zastav držala zmaga, to prisegam ! (Burno odobravanje, veliko navdušenje in gromoviti »živio«- in »slava«-klici. Zborovalci navdušeno pozdravljajo govornika.)
Zgodovinski kozli dr. Slanca.
II. serija.
(Konec.)
Navedemo naj samo še nekatere Slan-čeve trditve, ki se ne strinjajo z zgodovinsko resnico.
V prvem članku je Slane rekel, da je patrijarh Berthold podaril črnomaljski okraj vitezom nemškega reda. Mi smo mu dokazali, da tega ni storil patrijarh Berthold, ampak koroški vojvoda Ulrik. V drugem članku se Slane opira naVoigta, češ, da je ta rabil zgodovinske vire nemškega viteškega reda. No, mi smo šli pogledat tudi te vire. V centralnem arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju leži izvirna per-gamentna listina iz leta 1268, s katero se ravno tisto potrjuje, kar smo mi rekli. Listina namreč pravi, da je koroški vojvoda Ulrik cerkev (to je faro) sv. Petra na Metliškem (v Črnomlju) z vsemi podruž-
stonskimi postopači. Potem Vas bodo areto-vali, zaslišali, Vas obsodili na vislice in vrgli v ječo. Zdaj pride Vaš srečni čas. Vi se spreobrnete — spreobrnete ravno takrat, ko Vam bode izpodletel vsak poskus, da bi dosegli pomiloščenje, olajšanje obsodbe. In potem — ej potem se bodo zbirale vsako jutro in vsako popoldne najboljše in najčistejše mlade mestne dame v Vaši celici in prepevale himne. To bode dokaz, da je umor na dobrem glasu. Potem bodete spisali, ginljivo pismo, v katerem odpuščate celi bivši Brow-novi družini. To bode vzbudilo očitno začudenje. Nobeno občinstvo ne more prezreti velikodušnosti. Potem Vas bodo z velikim slavjem peljali na morišče na čelu impo-zantnega sprevoda, urednikov, meščanov sploh in posebej še mladih dam, ki stopajo zamišljene in nosijo bukete in nesmrtne vence. Stopili bodete na oder, in dočim bode stal ves zbor odkrit pred Vami, bodete prebrali svoj mali pomaziljeni govor, katerega je spisal za Vas zagovornik. In dočim je vse krog Vas tiho in slovesno, Vas bodo zagu gali v pe — — hotela sem reči, v nebesa, moj sin. Nobeno oko ne bode ostalo suho. Vi bodete junak ! Med navzočimi tepci ne
nicami, ki se bodo zidale, podaril hiši nemškega viteškega reda v Ljubljani. (Pettenegg, Die Urkunden des Deutsch-Ordens Central-archives zu Wien, 1887, str. 115.) Slane se je tedaj peljal. Sicer pa tudi Voigt one Slan-čeve trditve o podaritvi patrijarha Bertholda nikjer nima.
Profesorju Luschinu podtika Slane mnenje, da je Karol Veliki hotel Slovence ohraniti in da je v obrambo Slovencev ustanovil (!) patrijarhat. Tega pa Luschin nikjer ni rekel. V onem citatu, katerega smo zadnjič navedli, govori pl. Luschin le o posledicah Karolovega ukrepa glede duhovne jurisdik-cije nad Slovenci.
Posledica je bila pa v istini ta, da se Slovenci od oglejske strani niso germanizo-vali, ker niso dobivali od ondot niti nemških pisem, niti nemških duhovnov. In to je bil za Slovence tisti »Sohutzdamm gegen das Deutschthum«, katerega so pa žal iz-podkopavali nemški grajščaki, ki so vladali deželo. — Slane trdi, da je bil katoliški du hovnik vedno kozmopolitičen, mi pa rečemo, da je bil nemški grajščak pri nas vedno germanizatoričen.
Trdinove »Zgodovine slovenskega naroda« mi sicer nič kaj ne cenimo, ker jo pa Slane spoštljivo omenja, naj zabeležimo iz nje (str. 45) nastopno opazko o Karolu Velikem, ki gotovo Slancu ne bo všeč: »Ta cesar je pravice narodove in zlasti njih jezik spoštoval in ohranil. Slovencem je večji-del slovenske poglavarje ali kneze postavljal, pri sodbah se je ravnalo vse po slovenski in gosposke niso smele drugače kot v domačem jeziku narodovem deželne zadeve opravljati. Celo narodne zbore, katerih so bili že Slovenci skoraj pozabili, vpeljal jih je Karol Veliki v vsaki posebni grolii in knežii z novega. Tako tedaj gotovo ta cesar ne zasluži tistega grajanja zastran Slovencev, s katerim ga mnogo pisateljev tako silno pita.«
Slane pravi, da so bili oglejski patri jarhi »Lehensherrn« vse Dolenjske in da niso nič poznali respekta proti kakemu deželnemu knezu. — Resnica je, da patrijarhi fevdni gospodje vse Dolenjske niso bili ni kdar, pač pa so bili nekaj časa nje deželni knezi.
Slane: »V Benetkah jo imel nekdanji oglejski patrijarh svoj dvor; dokler se ni ustanovila ljubljanska in goriška škofija, so bili oni vrhovni dušni pastirji do Drave, kar ni Brižinj, Solnograd imel v svojih rokah.« — Tu je padlo več kozlov na en »šus«. Resnica je, da oglejski patrijarhi v Benet kah niso imeli svojega dvora, ampak le v Ogleju, Čedadu in Vidmu. Beneški patrijarhat je bil pa prenesen iz Gradeža, kjer je že od leta 607 vladal od oglejskega patrijarha popolnoma neodvisen patrijarh (Grion, Guida storica di Cividale, str. 41). Brižinjski škof ni imel na Kranjskem nikjer, niti na svojih posestvih v loškem grajščinstvu, duhovne jurisdikcije, ampak le oglejski patri jarh, in Solnograd je bil že Karol Veliki potisnil na ono stran Drave. To neukemu Slancu ad notam.
Slane trdi, da škof Urban Textor ni bil »korajžen« mož, zadnjič je rekel, da je bil mevža. Slančevemu zgodovinarju Trdini se pa zdi (Zgodovina str. 106) ta škof jako pogumen, ko piše o njem: »Pa kljub toliko napotam mu vendar srce ne upade, marveč se krepko ustopi toliko sovražnikom nasproti. Z vsemi pomočki, ki mu jih njegov stan pripusti, začne Urban krivoverce izganjati.« Slane piše: »Zgodovine slovenskega naroda še nimamo druge, kakor Trdinove.« Iz povedanega jo pa jasno, da Slane niti Trdinove ne pozna.
Da jezuitov ni spravil v Ljubljano škol Hren, ampak Tavčar, se je Slane hvalevredno naučil od nas. Povemo mu še, da so jezuitje prišli v Ljubljano dne 21. januvarija leta 1597, en teden so bili gostje pri škofu, potem so se pa preselili k sv. Jakobu. Hišo, katero je bil Trubar leta 1565 kupil za svojo Barbiko, so pa jezuitje kupili leta 1598 za 2145 gld. in so v njej stanovali, dokler ni bil sezidan kolegij. Slane te daj prav točno uCi, ko piše: Leta 1596 pride par jezuitov v Ljubljano. Polastijo se Trubarjeve hiše.«
Zadnjič smo že povedali, koliko knjig je imel bistrski samostan in kje so njegovi rokopisi. Vpraša nas Slane, kje se to bere. Odprite, gospod doktor, knjigo: Mdkovvicz. Die Kloster in Krain, str. 195 in 205. Ta-le Milkovvicz je tudi videl tisto zapisnike deželnih zborov, o katerih se Vam le sanja, da ste jih »nekaj časa brali v Ljubljani«.
Več manjših Slančevih kozličev še bi morali zavračati, na pr. kedaj so prišli na Kranjsko Ungnadi, Lenkoviči in Jankoviči, dalj, če so res luteranski graščaki negovali slovensko bogoslužje, ko dokazujejo luteranske matice, da je bilo za te »orjake« vse nemško, petje in pridige. A dali bomo rajše dr. Slancu na koncu članka neki svet, ker on sam pravi, da se »uči«.
Slane je spisal one članke, ki obsegajo toliko zgodovinskih neresnic, z namenom, da bi naslikal duhovščino kot brezdomovin-sko in najhujšo sovražnico slovenskega naroda. Čujmo pa sedaj, kaj pravi o slovenski duhovščini posvet njak, temeljiti zgodovinar p r o 1es or Jo s i p A p i h v knjigi »Slovenci in 1. 1848«. Apih piše: »Plemstvo naše, odtujeno narodu in narodnim interesom, uporabljalo je svoje sile in svoj vpliv zgolj v prid stanovskim svojim predpravicam in gmotnim in političnim koristim. (Taki so bili Slančevi »orjaki«, domačini in najboljši sinovi naroda !) A narodu našemu je baš gmotno bogateče plemstvo bilo v kvar«. O meščanstvu pravi Apih, da je bilo neslovensko po duhu in nekoliko tudi po krvi, o duhovščini pa piše : »Ostal nam je samo del razumništva — stan duhovniški, izvirajoč večinoma iz kmetskega stanu, ne voditelj, nego tola-žitelj mu v dolgi vrsti stoletij. Dočim se je po mestih in trgih, gradovih in šolah šopirila tujščina, razlegala seje raz propovednico iz ust svečenika beseda božjavdo-
bode ni j e d n e g a, ki Vas ne bi zavidal, niti j e d n e g a, ki ne bi sklenil, da bode storil po Vašem vzgledu. In potem bo šel velik sprevod na Vaš grob — da jokajo nad Vašimi ostanki; mlade dame bodo pele zopet himne, ki so se Vam v sladkih spominih na ječo tako zelo priljubile, in kot poslednji dokaz svoje ljubezni, svojega spoštovanja in čislanja Vaših mnogih, pravih čednostij. bodo šle po dve in dve okoli Vaše krste in pola gale na njo cvetlične vence. In glej! Postali ste slavljenec. Pomislite samo, sin moj, ne-hvaležneš, morilec, ropar, pijan potepuh med tatovi in postopači po bostonskih ulicah = v jednem mesecu — in drugi mesec negovani ljubljenec nedolžnih in čistih hčera! Krvav, sovražen vrag — objokovan, obžalovan in svet mučenik, in to vse v jednem mesecu 1 Norec, — tako vzvišena sreča, in vendar sedite tu in javkate!«
»Ne, gospa«, sem rekel, »delate mi kri vico, prav res. Popolnoma sem zadovoljen. Doslej še nisem vedel, da je bil moj praded obešen, toda vse jedno. Zdaj mu gotovo ni več žal — in jaz še nisem začel. Priznam, gospa, da se pečam nekoliko s časnikova
njem in predavanjem, toda drznih zločinov, katere ste omenili, se že več ne spominjam. Moral sem jih pač že napraviti — Vi bi vendar ne varali tujca. Toda naj bode preteklost, kakoršna je bila, in bodočnost, kakošna bode
—	to nima nobenega pomena. Vedno me je le nekaj skrbelo. Vedno me je le preganjala misel, da bodem nekega dne obešen, in sam ne vem, kako je to prišlo, neprenehoma me je silno vznemirjala; toda če me morete zagotoviti, da bodem dičil vešala v Novem Hampshiru — —«
»Nedvomno !«
»Bog Vas blagoslovi, dobrotnica moja!
—	oprostite, da Vas objamem — velik kamen ste mi odvalili od srca. V Novem Ilamp shiru obešen biti, to je radost — človek si ohrani časten spomin, in na onem svetu se ga takoj vpelje v najboljšo hampshirsko družbo.«
Potem sem se poslovil od vedežovalke. Toda šalo na stran, — ali je prav, da poveličujejo morilca na odru ? Ali je prav, da izpremene kazen za krvav zločin v nekako plačilo ? Ali je to lepo ? Ali se koristi s tem javni varnosti ?
m a č e m materinem jeziku.....
Apih trdi dalje, da je res, kar pravi Slom še k: „B i 1 a je sv. Cerkev jedi na varhinja, dojnica in mati naše narodnosti in jezika našega ; le ona je začela izobraževati na rode slovanske, vnematijimluč izveličanske omike; le ona je nam ohranila in otela iskrico mile slovenščine, da jenemili nemškutarji zadušili niso".
V zadnjih člankih se očitno vidi, kako dr. Slancu zmanjkuje sape. Ustrašil se je revež svojih kozlov v prvem članku in zato proti koncu svojega „Poslanega" ta učenjak lo konfuzno štrka sem ter tja, ne da bi na vajal protidokaze iz zgodovine. Le velikemu strahu, kateri prevzame po navadi tudi slabo podkovane učence pri izpitu, moramo pripisovati na pr. to-le Slančevo logiko : 1. Kranjski grajščaki so najboljši, z našim narodom zrasli ljudje ; 2. grajščak je t u j človek, tuje zase, zrase z drugim ljudstvom in postane del naroda mej nemškim, ruskim, angleškim in lrancoskim narodom, pri nas pa menda ne; B. bitka na Beli gori je vrgla na tla naše malo ljudstvo in ž njim domačina grajsčaka Podobnih trditev, v katerih dr. Slane večkrat sam sebe vgrizne, sicer mrgoli v članku, a navajali jih ne bodemo, ker bi ne povedali nič novega. Po tem se ravno vsi Slančevi članki na prvi hip spoznajo, da so brez logike.
Adio, g. Slane, današnja lekcija je pri kraju 1 K(>r nam sporočate v „Narodu", da sto šli na počitnice, Vam srčno želimo treh dobrih rečij: 1. dobro naj vam tekne kozlo-vina, s katero ste obilno založeni; 2. po logičnih pravilih uravnajte na počitnicah svoje živce, da bo mogoče z Vami govoriti ; "6. po počitnicah pa lepo pridno v roke primite naše zgodovinske knjige, da nekoliko pre-ženete temo svoje nevednosti in se znebite kozlov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. avgusta.
Vladni dogovori z voditelji parlamentarnih strank so se pričeli z vče rajšnjim dnem. »Narodni Listy« namreč poročajo, da je vodja mladočeškega kluba, načelnikov namestnik poslanec dr. Pacak prejel povabilo mmisterskega predsednika dr. Koer-berja h konferenci za včerajšnji dan, kateremu se je imenovani poslanec tudi odzval. Pozneje slede temu možu še ostali voditelji; ne ve se le, ali bo vsako stranko zastopal samo jeden mož, ali pa bo Koerber pozval k sebi še druge zaupnike posamnih klubov. Tudi še ni gotovo, ali stopi vlada v dotiko z vsemi parlamentarnimi strankami, ali pa samo s češkimi in levičarskimi klubi. Do-gnano pa je, kakor poroča neki plzenski češki list, da ima vlada pripravljena že vsa vprašanja in da se bodo dogovori vršili z vso naglostjo. Pl. Koerber bo zahteval samo določnega odgovora in po skupnem uspehu bo uravnal svoje korake. Ako se mu poskus ne posreči, vlada sploh ne skliče državnega zbora, marveč ga kmalu razpusti. Kajpada ta vest nasprotuje poročilu nekega dunajskega lista, ki pravi, da se državni zbor na vsak način snide pričetkom jeseni. — Kaj bodo stranke odgovorile na stavljena vprašanja in kaj prav za prav hoče vlada izvedeti, javnosti še ni znano, sme se pa trditi z vso gotovostjo, da od strani radikalnih elementov ne dobi Koerber povolj-nega odgovora. Znano je dosedaj le stališče katoliške ljudske stranke in Poljakov, ki pravijo, da vlada pri njih ne zadene ob nobene ovire, in le žele, da se ji čim prej posreči zagotoviti mirno delo v parlamentu.
Češko veučtlišče v Brnu, katero zahtevajo čehi od vlade in katero jim je baje vlada že dovolila, je neizmerno razburilo prusake na Moravskem. Brnski »D. Blatt« piše mej drugim: Vsako mesto, vsaka občina naj upije v svet, da se najodločneje zavaruje proti temu, da bi se nemška (!) tla, nemška posest poslovanila radi tega, da se Cehom zamaše usta. Nikdar ne smemo dovoliti, da bi nemška (!) Morava morala vedno donašati žrtve, kadar je kaj narobe v državi, ako jo državna ladija v novarnosti, da se potopi.
Mi pozivamo poslance, naj prično z odločnimi koraki in prej ne mirujejo, dokler ne izgine črna pošast (!), nepotrebno vseučilišče . . . Torej na boj za nemško pravo, za nemško deželo! — Kdo bi bil pričakoval, da bodo avstrijski prusaki zagnali tak hu-ronski krik radi jedne višje šole na Moravskem, za katero se bo takoj izprva dobilo toliko čeških dijakov, da vseh niti vsprejeti ne bo mogla. Kaj je vse nemška posest, ako se prusakom potrebno zdi!
Poljščina na pruskih šolah popolno odpravljena. Pred nekaj dnevi je izšel ukaz pruskega naučnega ministra dr. Studta, ki naročava šolskim oblastvom, da se mora pri pouku o veronauku tudi v najnižjih razredih ljudskih šol poljščina popolno umakniti nemščini. S tem je minister zadal Poljakom na Poznanjskem kar dva občutna udarca ob jednem. V narodnostnem oziru je vzeta Poljakom najzadnja prilika za prvo izobrazbo v materinem jeziku, in je torej mej Poljaki na stežaj odprta pot nagli in popolni germanizaciji. Se mnogo večje zlo pa preti Poljakom v verskem oziru, ker sedaj se ne bodo mogli naučiti niti krščanskega nauka in rek cesarja Viljema I.: Narodu se mora ohraniti vera, bo s tem prišel ob vso veljavo. Kajti kako je pač mogoče seznaniti mladino z resnicami krščanske vere, ako ne ume jezika, v katerem se naj v bodoče poučuje. Sicer pa o tej zadevi Se ni izpregovorjena zadnja beseda, kajti ravno sedaj so vrši škofovska konferenca v Fuldi in vlada se bo lahko prepričala, da ne bo dobila niti jednega škofa, ki bi odobraval korak pruskega ministra. Škofje imajo pa v rokah še drugo orožje. Cerkvena oblast mora samo vzeti učiteljem missio canonica za poučevanje veronauka v šoli ter naročiti duhovnikom, naj poučujejo otroke v cerkvi v jeziku, ki ga umejo, in gospod minister studt obsedi s svojo naredbo kakor riba na suhem pesku.
Drž. kancler Mohenlohe ostane. Tako trdijo po vrsti vsi berolinski oficijozni krogi in trdo prijemajo dotičnega poročevalca, ki je prvi sporečil v svet, da je nemški državni kancler zopet »amtsmiide«. Ta pa, kakor poroča »Kuln. Volkszeitg.«, v polnem obsegu vzdržuje prvotno vest in pravi, da se pokaže najkasneje ob sestanku državnega zbora, kdo ima prav. V liberalnih krogih se trdi, da so to vest sprožili konservativni časnikarji, ker konservativcem Hohen-lohe sploh ni priljubljen. No, »Kreuzz.« sc odločno zavaruje proti temu in pravi, da kdor pozna osebnost poročevalca, mu kaj takega ne more očitati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. avgusta.
Katoliški shod in Ljubljančanje.
Včerajšnjo notico moramo dopolniti, da ne bo nesporazumka. Ker more le tajnik pripravljalnega odbora dajati vstopnice, zato sprejema »Katol. Bukvama« oglase in vstop nino, vstopnice se pa pošljejo udeležencem na dom. — Uradne ure pripravljalnega odbora so vsak dan od 11—12. ure dopoludne v stolnem župnišču, Some niške ulice št. 2. II. nadstropje.
Osebne vesti. Umrl je g. Josip E p p 1 e, c. kr. carinski oficijal in zet oziroma svak znani narodni družini Gregorič v Skednju.
—	V Gradcu je umrl polkovnik v pok. Franc pl. M a t a n o v i č v 80 letu svoje dobe. — Gospa Irma Bohinjec-Polak bode začetkom septembra zopet gostovala v Be-lemgradu. — Poročil se je včeraj v Ljub ljani g. Avgust S t a m c a r, uradnik banke »Slavije«, z gdč. Minko Verovšekovo.
—	Vodja okr. sodišča v Kanalu, g. Matija R u t a r, je premeščen k okrožnemu sodišču v Gorici.
Umrl je včeraj opoludne na Bledu g. dr. Lucijan Ivanovič Humecky, advokat v Samboru v Galiciji. Pokojnik je bil znan rusinski domoljub. Prišel jo zdravja iskat na Bled, odkoder sc jo udeležil Slomšekove slavnosti na Ponikvah. Na povratku so mu jo v Ljubljani udrla kri; ves slaboten jo došel zopet na Bled. Tukaj ga je previdel s sv. zakramenti za umirajočo njegov brat Julijan, rusinsko katoliški župnik v Daljavi
blizo Drohobiča. Truplo rajnika prepeljejo v Lvov.
S potovanja. Toulose 16. avg. Zadnjemu poročilu še dostavljam, da smo se v Lurdu slučajno sošli z dvema rojakoma: kan. Sušnikom in župnikom Bohinjcem. Bilo je veselo iznenadenje. Došla sta V Lurd 13. t. m. zjutraj in se odpeljala v Pariz danes zjutraj. Midva sva se obrnila proti Toulose ter si ogledala mesto, šesto največje na Francoskem. Hiše in ulice kakor drugod, izmed trgov najlepši Kapitol, veliko prosijakov-Stolnica gotska, svetišče s trojno ladijo, ostali del cerkve nesimetričen, stolp iz opeke ima mesto strehe obešen zvon na vrhu. Znamenita je bazilika sv. Saturnina (Saint Sernin) v romanskem slogu, posvečena po papežu Urbanu 1. 1096, dolga 109, široka 64 metrov. Shranjenih je v njej veliko dragocenih sve tinj. Več koščic apostolov, kos Gospodovega križa in trn iz krone, molitvena knjiga Ka-rola Velikega, glava sv. Toma Akvinskega itd. Stolp je osmerovoglat, vsak vogel ima 8 oken, torej skupaj 64. — Lyon 18. avg. Skozi dolino reke Rodana smo došli v Lyon. Peljali smo se mimo mest Taraskon, Avignon, Valence in Vienne. V Taraskonu je zjutraj ob šestih deževalo pri temperaturi 19° C. Lyon s pol milijona prebivalcev je prvo mesto za Parizom. Lego ima nenavadno lepo, mnogo palač stoji ob rekah Rodanu in Saoni, druge se vzdigujejo amfiteatralično ob hribu vrh katerega stoluje cerkev Matere božje z imenom »Fourviere«. Misli si ljubljanski Golovec ves obzidan s hišami, pa imaš majheno podobo Lyona. Čez Saono drži 13, čez Ro-dan 10 mostov, pod mestom se združujete v eno reko. Stolnica je pod hribom ter je znamenita zaradi tega, ker sta bila v njej dva cerkvena zbora (concilium Lugduncnse), prvi 1245, drugi 1274. S tovarišem bova za pustila danes francosko zemljo in se čez Švico in Tirolsko vrnila na Kranjsko. — Geneva 18. avg. Ko zapustimo lepo mesto ob iztoku Saone v Rodan, se obrne naše potovanje proti solnčnemu vzhodu. Dasiprav še daleč od doma, se vendar že bližamo domovini. Pri Ambereku postane dolina hkratu ozka, oklepajo jo gore čudne oblike kakor velikanske trdnjave sivega in rujavega kamenja. Kmalu smo zopet pri Rodanu, ki meji gorovje Jura od Alp. Ob jugu se odcepi železnica v Grenoble ter pelje skozi Mont Ceniš v Turin, nas pa tira vlak v Genevo. Mesto prištevajo najbolj zdravim v Evropi; prebivalcev ima 75.000, med njimi nad polovico protestantov (kalvincev). Tu se zbirajo najrazličnejši elementi ljudstva, toda policija je menda uzorna. Zabav ne pogrešaš, godbe dobiš, kolikor hočeš po restavracijah in kavarnah. Iz velikega jezera se izliva reka Rodan ter hiti v nenavadno naglem toku naprej. Geneva ima besede: »Post tenebras lux« (Po temi luč) za svoje geslo. Z glavnega mostu se vidi na jugu Monblank.
Druga drž gimnazija v Ljubljani. Razširjenje dosedanje slov. nižje gimnazije v višjo je sedaj zagotovljeno in sicer tako, da se počenši z letošnjim šolskim letom otvori vsako leto nov višji razred. Dosedanja višja gimnazija se v bodoče imenuje : I. državna gimnazija. Profesor Vinc. Borštnik je premeščen s tega zavoda na II. državno gimnazijo.
Pozor! »Gorenjec«, glasilo liberalcev v Kranju, poroča: Gorenjska kmetska zveza Kako se nam poroča, se pravila tega, za gorenjske kmete jako važnega društva že izdelujejo. »Gorenjec« bo ta pravila priobčil v celoti. Ustanovni shod se bo vršil koncem prihodnjega meseca ali pa začetkom meseca vinotoka, kar se pravočasno naznani. Že danes pa se prosijo vsi somišljeniki »Gorenjske kmetske zveze«, da pridno delujejo na to, da bo udeležba iz vseh krajev Gorenjske velikanska.« — Upamo, da bo pač malo kmetov, ki se bodo pustili voditi od znanih liberalcev v Kranju, vendar je treba napram nastavljenim limanicam biti povsod opreznim.
Z Notranjskega nam piše kmečki posestnik: Dopis iz Dobrepolj o podpori v obliki odpisa zemljiških davkov za škodo po toči je jako značilen za nas kmečke trpine. Le želimo še, da bi nam gosp. dopisnik blagovolil povedati, koliko da so znašali troški za ocenitev te škode, prosimo!
Ogenj. Od Sv. Gregorija se nam piše: V nedeljo zjutraj ob 8. uri, ko so se ravno v župnišču pripravljali prvoobhajanci, da so
| usedejo k zajutreku, prikazal se je plamen vrh župnijskega vezanega kozolca. Glas zvona je sklical precej ljudi. Pogumni gospod domači učitelj je bil v trenotku vrh slemena pri ognju. Le za en hip je dobil prepozno škal z vodo v roke. Pogorela je streha in iskre so padle na spodaj naloženo slamo, in kozolec je bil zgubljen. Zgorelo je tudi dokaj detelje. Ako bi bil le nekoliko hujši ve ter, šla bi bila vas, župnijsko gospodarsko poslopje, župnišče in cerkev, ker je kozolec stal prav blizo in se je dvoje poslopij že unemalo. Neverjetno hitro so nam prihiteli na pomoč Sinovčanje in sodraško gasilno društvo. Obojim se za to bratovsko pomoč iskreno zahvaljujemo. Kozolec je bil zava rovan za 400 K pri družbi »Unio catholica«. Ogenj se je morda zanetil, ker se je streljalo povodom cesarjeve 701etnice.
Pojasnilo. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo iz Šiške nas prosi gospod Bolafio pojasniti, da njegovo stanovanje zato ni bilo razsvetljeno, ker ni bilo nikogar doma.
S Homca se nam poroča: Na predvečer cesarjeve 701etnice so v našem Pre-serju napravili bakljado na polju proti Mengšu, na župnišču je vihrala cesarska zastava, v okolici so zažgali več kresov.
Trtna bolezen „črni palež", katero provzročuje neka glivica (Spaceloma ampe-linum), pričela se je močno širiti po dolenjskih vinogradih in to posebno v črnomaljskem in krškem okraju. Ta bolezen ni napadla samo domačih trt, ampak tudi ameriške (Solonis in Riparia) in na ameriške podlage precepljene boljše vrste, kakor velt-linca, modro frankinjo, muškateljca itd. Opozarjamo naše vinogradarje z ozirom na to, da se določi, kako se je ta precej nevarna bolezen po Dolenjskem že razširila, naj pošljejo sumljive grozdiče, listje in mladike »kmetijsko-kemičnemu p r e s k u -šališču zaKranjsko«vLjubljani, katero izvršuje preiskave na gospodarske škodljivce brezplačno.
Zborovanje v Vevčah. Kršč. soc. strokovno društvo v Vevčah je imelo, kakor smo že včeraj omenili, v nedeljo svoj prvi občni zbor. Ob '/»4. uri popoludne otvoril je ob mnogoštevilni udeležbi začasni načelnik pripravljalnega odbora tovariš Jeriha občni zbor. Povdarjal je težave, s katerimi se je moralo načelništvo boriti napram soc. dem agitaciji. V svojem govoru je naglašal dinastiško čustvo vevškega kat. mislečega delavstva in je predlagal, naj društveniki brzojavno čestitajo presvetlemu cesarju k 701etnici. Z velikim navdušenjem je bila vsprejeta naslednja brzojavka : Kršč.-socijalno strokovno društvo slovenskih papirnih delavcev v Vevčah izreka ob svojem I. občnem zboru Vašemu apostolskemu Veličanstvu povodom 701etnega rojstnega dne spoštljivo svoja najudanejša voščila. Zborovanja so se udeležili tudi župan P 1 e v n i k , obč. zastopnik B o j t, kakor tudi veleč. g. župnik K o 1 a r in č. g. kapelan R i h a r , katera kakor znano, rudeči bratci čez vse »ljubijo«. Delavsko podporno društvo v Domžalah je poslalo prisrčen brzojavni pozdrav. V imenu »Slov. kršč.-soc. zveze« je pozdravil zboro-valce tovariš Gostinčar, rekoč: Dve struji sta, v katerih se giblje razvoj delavskega vprašanja. Ena struja hoče, kakor naglasa, zboljšati položaj delavstva brez Boga. Delavstvu obljubuje zlato bodočnost, a brez Boga ni vere. Mi pa se nikdar ne odpovemo oni svetinji, na katero smo prisegli že pri krstu, in delamo na to, da se delavcu zboljša položaj po načelih krščanske pravičnosti. Zato ne moremo hoditi s soc.-dem, ki taje Boga in zaničujejo katoliško cerkev. — Predsednik »Kršč.-soc. želez, strokovnega društva« v Ljubljani, tovariš Milavec, je v svojem nagovoru naglašal, da je le v zna menju sv. križa mogoča konečna zmaga kat. slovenskega delavstva. — Vrl mladenič je pozdravil vevške delavce v imenu »Mla-deniškega društva«, Č. g. Rihar je pojasnil pravila strokovnega društva. Tovariš Je r i h a je omenil, da je bilo na zadnjem soc.-dem. shodu na Fužinah vevških delavcev jako malo, največ jih je prišlo iz Ljubljane. Krščanski delavci ne bodo zbirali denarja za tuje agitatorje. Gostinčar je v daljšem govoru dokazoval potrebo, da naše delavstvo ne potrebuje dunajskih voditeljev in njihovih tovarišev. Novo ustanovljeno društvo ima bodočnost, ker denar ostane doma in naši
delavci niso toliko nespametni, da hi svojo težko prislužene novce pošiljali na Dunaj. Tovariš Urbar iz svojo izkušnje dokazuje, kako soc.-dem. slepari ljudi. Tov. M o š k e r c je govoril o nalogi strokovnega društva. Tovariš Jeriha je predlagal: Zavetnik strokovnega društva bodi nadangel, ki se je prvi vzdignil zoper peklenske moči. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli sv. Mihaela za svojega patrona. Tov. Reže k je dobro ošibal vevške soc.-dem., ki prete, da bodo iz službe spravili vse, ki se jim ne pokore. Tako postopanje kaže v pravi luči soc.-dem. »svobodoljubnost«. Vrle vevške delavke so s cesarsko pesmijo zaključile shod. Načelnikom novega društva je izvoljen Anžur Al., kot namestnika Pogačnik Fr. in Mihelič Fr. tajnik je Lipoh Jakob, namestnika Kolozan Roza in Anton, blagajnik Rupret Andrej, namestnika Kolozan Antonija in Oprešnik Tomaž, voditelj računov Bizjak L, namestnica Bcc Franja, knjižničar Čemaž>r Fr., namestnik Jeriha A., odbornika Porenta Andrej in Bajec Katarina. Društvu želimo najboljši vspeh.
Merjevci na Triglavu Od 15. do
18. t. m. je c. kr. geometer meril na Kre darici in urejeval katast. meje, katere je njegov sprednik napačno v mapi vrisal. Slo je v prvi vrsti za to, je li Kredarica, katero je »Slov. plan. društvo« kupilo od občine Dovje-Mojstrana in na kateri je gradilo Triglavsko kočo in kapelico, bila tedaj last občine, ozir. jeli sedaj glasom mapnega obrisa last »blov. plan. društva«. Culo in govorilo se je, da Kredarica ali vsaj večji del iste je last verskega zaklada in »Slov. plan. društvo« je bilo v strahu. Uspeh natančnega merjenja, pri katerem je »Slov. plan. društvo« zastopal ljubljanski nadinženir in odvetnik, je bil ta, da je Kredarica tudi po mapi last »Slov. plan. društva« in le silno neznaten brezpomemben del pripada verskemu zakladu. Ta strah »Slov. plan. društva« je sedaj odstranjen.
Vojaška vest. Domači brambovski polk se jutri iz Radovljice skozi Kranj vrne v Ljubljano. Topničarski polk je včeraj zapustil Krško in pride 24. t. mes. v Ljub ljano.
Premovanja konj se bodo na Kranjskem vršila : Dne 1. septembra v Boh. Bistrici, 3. septerrfbra v Lescah, 4. septembra v Kranju, 5. septembra v Kamniku, 6. septembra na Vrhniki, 7. septembra v Ribnici, 15. septembra v Trebnjem, 17. septembra v Št. Jerneju.
Iz Poljan nad Škofjo Loko se nam poroča, da je županom izvoljen vrli gospod Alojzij Grošelj.
Novi zvonovi. Danes je preč. g. gen. vikarij v Samassovi livarni posvetil 14 zvonov. Trije zvonovi so namenjeni za podružnico sv. Jerneja v Gor. Zemonu, po eden za podružnice sv. Frančiška v Sp. Stari vasi pri Št Jerneju, sv. Martina v Grižah pri Vrabčah, sv. Marjete in sv. Jakoba v preški župniji, za kapelo Matere B. v Idriji itd.
Nemške provokacijie v Gradcu. Slovenski duhovnik nam piše: Nedavno sem bil v Gradcu. Prenočeval sem v hotelu »Da-niel«. Na večer sem sedel z dvema prija teljema v restavraciji na kolodvoru. Kmalu pride za nami suh, bradat Gradčan z ženo ter se usede k bližnji mizi. Ko ugleda mene, splaši ga moj kolar ter se odmakne toliko, da mu ni bilo treba mene gledati. Nato prisluškuje, kaj se menimo. A hipoma se dvigne ter se preseli z žensko par miz proč od nas: zbodla ga je slovenska govorica mej nami tremi. Mož prisede k zadnji mizi v kotu ter marljivo zabavlja proti tovarišem Ko se s prijateljema dvignem, da gremo k počitku, vstane tudi suha postava v kotu ter zakriči: »Iloclvvviirden!« Jaz se niti ne ozrem, marveč grem svojo pot proti hotelu A strastnež kriči za menoj : »IIochwiirden, was Sie schon sind Pfarrer oder Kaplan, \varten Sie !« grem dalje, — a suha postava za menoj, vmes kričeč: »Wissens Sie nicht, dass Sie in einer deutschen Stadt sind ? Merken Sie sich also : Wenn Sie in eine deutsche Stadt kommen, so reden Sie deutsch! Wie unterstehen Sie sich hier vvindisch zu sprechen ? Das ist eine Unver-schiimtheit — Sie impertinenter Mensch, Sie!« — Šel sem kar naprej molče, ker sem ve del, da bi pri najmanjšem odgovoru nastal razpor. Prihodnji dan pa bi prinesli radikalni
nemški listi poročila o slovenskih hujskačih, seveda duhovnikih. — To je za nas Slovence lep nauk !
Gradec se maje! V tej strašni zavesti so bili v nedeljo graški nemški nacijonalci. Katoliška društva graška so priredila veliko slavnost v proslavo cesarjevo 701etnice. Včeraj smo že poročali, da se je slavnost izvršila impozantno in da so nemški radi-kalci zeleni jeze. Nič ni pomagalo, da so liberalni in nacijonalni nemški časopisi z grožnjami hoteli uplivati na udeležbo okolu, 5000 zavednih krščanskih mož in žena je v nedeljo v Gradcu pokazalo, da se ne pusti strahovati več. Tudi vojaške godbe radikalni kričači niso mogli motiti.
Zadrega. Nekateri nemško-nacijonalni listi so poročali, da je kandidat za kmečke občine beljaške okolice Jurij Teppner. pristaš nemške ljudske stranko. Sedaj isti listi trdijo, da je ta mož prav za prav c. kr. stotnik v pokoju in kot tak nesposoben za Dobernikov radikalizem. Zato zahtevajo, da mora stranka postaviti protikandidata.
Šolske sestre v Mariboru. V sredo je bilo slovesno preoblečenih v Mariboru 13 kandidatinj. Njihova imena so: Cecilija Šota r (sestra Romana) iz Laškega; Alojzija Ze ga (sestra Cornelija) iz Št. Mihelja na Dolenjskem ; Frančiška Bratanič (sestra Vir-gila) iz Rogatca; Ana Erzar (sestra Alek-sija) iz Ljubljane; Roza Dečman (so- i stra Emilija) iz Vojnika; Marija Hafner (sestra Gregorija) iz Škofje Loke; Frančiška Za vernik (sestra Kunigunda) od Sv. Margarete na Pesnici; Antonija Seražin (sestra Macaria) iz Tomaja; Ana Jelen (sestra Salezija) iz Celja; Ivana Ferlan (sestra Evstahija) iz sv. Trojice v slov. goricah ; Ema Pirnat (sestra Eleonora) iz Ljubljane; Gabrijela May (sestra Norberta) iz Slatine pri Rogatcu; Jerica Erjavec (sestra Ilijacinta) iz Podplata na Stajarakem.
»Cecilije« prvi del še to zimo izide v tiskarni družbe sv. Mohorja, in sicer v popravljeni obliki. Toliko v odgovor na razna vprašanja.
Iz Postojne se poroča, da je jamska komisija sklenila, razširiti tamošnjo električno napravo, s katero bode mogoče razsvetliti vso jamo, trg in še goniti motorje pri vodovodu.
Ljubljanske novice. Tatvine. Rudolfu Šturmu ukradena je bila včeraj, ko se je kopal, srebrna ura vredna 18 K. — N a -gla vožnja. Ivan Vrtačnik, hlapec pri Toenr.iesu, vozil je včeraj po sv. Petra cesti tako hitro, da bi skoro povozil pri Pollakovi tovarni neko deklico. Ker se ustavil stražniku, bil mu je voz odvzet ter je prijatelj nagle vožnje moral v zapor. — Tat v župnišču. V župnišče pri sv. Petru so je priplazil čez vrtno ograjo tat, katerega je pa opazila Marija Malenšek in ga prepodila. Tat je zbežal. — Zgubil je usnjato denarnico Martin Škerjanc. V denarnici je bilo denarja 8 K. Franc Petan pa je zgubil zlat prstan z modrim kamenom, vreden 12 K. — Sev-nikov grad pod Rožnikom kupil je tukajšnji gostilničar g. Čonžek in bode ondi otvoril kavarno in restavracijo. Ker jc gosp. Čonžek izboren gostilničar, imeli bodo Ljubljančani ondi izborno zabavišče. — Dva samomora na jeden dan. Danes zjutraj okolu 7. ure ustrelil se je nadporočnik topničarskega polka štev. 13. Stanislav L u-k a n. Prišel je z Zagreba na obisk k svojemu bratu Frideriku na Cojzovo cesto štev. 2. Zaprl se je v sobo in se ustrelil v sence. Glavo mu je vso razneslo. Lukan je bil že dvakrat v blaznici in je bil sedaj začasno v pokoju. Pred mescci je napravil pri Lloydu veliki kraval, ko je ušel iz blaznice v Ste-njevcu. — Danes opoludne se je ustrelil na Dunajski cesti Maks Rabel iz Halle. Samomorilec je bil vrtnar in je bil pomočnik pri Samonigu v Dalmatinovih ulicah 7. Ker ga je že 3 dni ni bilo domov, odglasili so ga danes na magistratu, v tem času so pa zvedeli, da se je ustrelil. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev. Star je bil 34 let. — Provokacija heilovcem. Včeraj je v kavarni pri »Slonu« igrala ciganska godba, ki je zaigrala avstrijsko himno. Navzoče občinstvo je vstalo, samo dva nista hotela vzdigniti svojih teles — sin kavarna-rice Gnezde in pa neki Ilirschlager. Tudi na opozorjen je nista vstala, nakar so častniki in civilisti zagnali hrup in kričali, naj se po-
bereta. Morala sta se takoj odstraniti. — Cifuti. Roiter je v neki tukajšnji kavarni naredil pri poslih veliko »ceho« in jo pobrisal. čujemo, da hodi po Ljubljani nek Žid, ki prodaja zavitke po 5 kil kave. Varujte se židov!
Talijo za reiitev življenja v znesku 52 K 50 h je priznala dež. vlada 151etni Ani Saje iz Hruševca pri Novem mestu, ker je 5. julija letos rešila iz vode 51etnega Jož. Vintarja od ondot.
Trgovci, kateri imajo na Grškem kup-čijske zveze, ali nameravajo stopiti v kup-dijsko zvezo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zaupno naznanilo.
Nemci na delu. Poroča se nam, da »Siidmtirkische Volksbank« prične svoje delo dne 1. oktobra t. 1.
Razpisana učiteljska služba Na
jednorazrednici v Kamni gorici je do 31. t m. razpisano mesto učitelja-vodje z normalnimi dohodki in 200 K stanarine. Prošnje je doposlati okr. šol. svetu v Radovljici.
Kdo pogreša belo kravo? Od 14. t. mes. je pri Jakobu Debevcu na Brezovici bela krava, ki je od nekod zašla v vas.
Društva.
(Zdravniška zbornica kranjska) ima sejo dne 30. avgusta ob 5. uri popoludne v zbornični pisarni. Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Poročilo o vlogi g. dr. E Globočnika glede ustanovitve zdra višča za rekonvalescente. (Dr. Defranceschi.) S. O zdravniški honorarni taksi v privatni praksi. ;D. Delranceschi.) 4. O dohodninskem in pridobninskem davku. (D. Detranceschi.) 5. Poročilo o vlogi v slučaju prenizko odmerjenega partikulara. (Dr. Arko.) 6. Poročilo o vravnavi razmerja med zdravniki in zavarovalnicami zoper nezgode. (Dr. Gre-gorič.)
(Ormoška čitalnica) priredi dne 26. avgusta ob pol 5 uri popoldne na vrtu g. Kalchbrennerja v Ormoži veliko »Slomšekovo slavnost« s sledečim vsporedom: L. Spro-\vacker »Izgubljena sreča«, koračnica, svira godba; N. Parma: »Pozdrav Gorenskej«, valček, svira godba; slavnostni govor; A. M. Slomšek: •Večerna« mešani zbor; * * * »Ljubim te« mazurka, svira godba; B. Ipavic: »Sokolska« moški zbor; Strobl: »Ptujska koračnica«, svira godba; A. Nedved: »Naša •zvezda« mešan zbor; Poganini: »Beneški karneval«, solo za gosli; Gj. Eisenhuth: »San«, moški zbor z bariton samospevom; R. Vollstedt: »Veseli bratci« valček svira godba; II. Sattner: »Po zimi iz šole", mešan zbor; # * „ »Roza mazurka«, svira godba; F. Vilhar: »Bojna pjesma«, moški zbor. — Vstopnina za osebo 1 K, za kmete 40 viharjev.
(Čitalnica v blov. Bistrici) priredi s sodelovanjem slovenje bistriškega pevskega in tamburaškega društva in celjske narodne godbe v nedeljo dne 26. avgusta 1900 popoldne ob 4. uri Slomšekovo slavnost. Vspored. I. 1. Pozdrav gostov. 2. A. Nedved: „Avstrija moja", moški zbor. 2. Brož: „V sladkoj sanjoj", tamburaški zbor. 4. Slavnostni govor preč. gosp. M. Lendov-šeka. o. A. Hajdrih: ,,-Iadransko morje", moški zbor. 6. Brož: „Napred", koračnica, tamburaški zbor. 7. Ferjaniič: „Sijaj soln-čicc", po narodnem napevu. 8. Polanec: ,,Venec slovenskih pesmi", tamburaški zbor. 9. Volarič: »Zvečer", moški zbor. 10. Kno-bloch : „Sokolska koračnica", tambur. zbor. II. „Krojač Fips ali nevarni sosed". Burka v enem dejanju. — Med posameznimi točkami svira celjska narodna godba. — Vstopnina 20 kr.	F
Telefonska in brzojavna poročila.
.-Jžl, 21. avg. (C. B.) Cesar je br-zojavil grofu Goluhovskemu: Prosim, brzojavke Rosthornu ter mu izrazite moje veselje nad njegovo rešitvijo, rešitvijo njegove hrabre soproge in vseh drugih naših podanikov, in moje priznanje. Istotako naj naznani moja jed-naka čustva častnikom in moštvu hrabrega mornariškega oddelka. — Temu povelju se je takoj ustreglo.
Dunaj, 21. avgusta. Od čeških listov naznanjeni pogovor ministerskega predsednika z dr. Pacakom se včeraj ni vršil, pač pa se v prihodujih dneh vrše konference s strankarskimi voditelji..
Dunaj, 21. avgusta. (0. B.) „Loc. Corr." javlja, da pride rumunski kralj 28. t. m. na Dunaj in se naslednji dan poda na obisk cesarja v Išl, od koder odpotuje preko Monakovega v kopališče Ragaz.
Brno, 21. avgusta. Včeraj se je vršil tu kongres čeških radikalcev pod predsedstvom posl. Basce. Izvolil se je odsek, ki bode poskušal doseči skupno delo strank za češko stvar.
čeika Lipa, 21. avgusta. V ne-beljo se je vršil tu sestanek čeških „Sokolov", objednem pa sestanek nemških veterancev. Prišlo je do mnogih prask mej čehi in Nemci. Orožništvo je moralo posredovati.
Beligrad, 21. avgusta. Car Nikolaj je poslal kraljici Dragi dragocen collier z briljanti in smaragdi kot poročni dar. Kraljevska dvojica se je carju brzojavno zahvalila. Vrednost okraska je pol milijona frankov.
Rim, 21. avg. Socijalistiški poslanec Turati bo zagovarjal Brescija pri glavni razpravi. Zagovorništvo je prevzel pod pogojem, da se mu dovoli popolna svoboda. Včeraj je Turati obiskal Brescija v ječi.
London, 21. avg. Reut. urad poroča iz Kapstadta: Dewet se je moral umakniti angleški premoči pri Kom-mandoneeku. Zasleduje ga Baden - Po-well. Pri Malmaniju je Bure napadel Carrington, ki so se pozneje umaknili v Buflfelshock.
London, 21. avg. General Clery brzojavlja iz Greylingstada 18. t. m.: Kakih 80 Burov je presenetilo 14. t. m. pri Dornskopu angleškega ritmojstra z 2(J dragonci. Ritmojster je ranjen, jeden dragonec se pogreša. Buri imajo baje velike izgube.
London, 21. avg. Roberts brzojavlja iz Pretorije 20. t. m.: Hamilto-nov oddelek je 17. t. m. zasedel Oli-fentseck v gorovju Magalias. Na angleški strani je padlo troje mož. Burom so ugrabili dva topova in tri vozove. — Pri Roodekopju so ujeli Angleži sedem Burov in zajeli dva vozova. Rundle poroča iz Harrysmitha, da se je do 19. t. m. v tem okraju udalo 684 Burov.
Vojska na Kitajskem.
Pekin je v ognju, v mestu vlada popolna anarhija, po ulicah se bije krvav boj. Tak je po najnovejših poročilih položaj v kitajskem glavnem mestu. Velika večina kitajskih čet se je umaknila ob dohodu mej-narodnih čet brezdvomno v notranje mesto, ker se v zvezi z bokserji in delom 600.000 oseb broječega prebivalstva bori z Evropejci. Upora bržkone ne bodo mogli tako naglo udušiti, ker šteje prva mejnarodna armada le premalo vojakov. K sreči je pa obilna pomoč blizu in se posebno številne ruske čete pomikajo proti Pekinu. Tudi dva nemška bataljona sta že odrinila iz Taku.
Kaj se je prav za prav zgodilo s cesa-rico-vdovo, nihče ne ve. Prva poročila so javljala, da je cesarica zbežala z vsem svojim spremstvom, »Agenzia Štefani« pa poroča, da jo je princ Yung zadržal na begu. Danes se pa zopet poroča, da se nahajata cesarica in cesar v oblasti princa Tuana. To se je bržkone zgodilo radi tega, da so popolno onemogočena mirovna pogajanja. Za stopniki zunanjih velesil razun Li-Hung-Čanga nimajo nikogar, s katerim bi se pogajali, sam podkralj je pa neki že ob ves vpliv. Princ Tuan je dobil sedaj, kot se kaže, vso oblast v svoje roke in bo skušal odstraniti vse neljube mu dvornike in državnike.
Rim, 21. avgusta. Grof Waldersee pride danes zvečer s posebnim vlakom v Rim. Njegov štab se mu pridruži v Neapolju.
Washington, 21. avg. (0. B.) Japonsko poslaništvo je prejelo brzojavko ii Tokio 19. t. m., glasom katere so se kitajske čete po dohodu mejnarodnih čet v Pekin umaknile v cesarsko palačo. Japonski oddelek, ki je čuval to palačo, je zadel ob hud odpor od strani kitajskih čet. Boj se nadaljuje.
Shanghai, 21. avgusta. (C. B.) Iz uradnega kitajskega vira se poroča, da so bokserji obglavili predsednika civilne uprave, ministra cesarske hiše in jed nega člana Tsung-li-Yamena. — Cesar in cesarica vdova se nahajata 60 milj zahodno od Pekina, kjer ju straži princ Tuan.
Shanghai, 21. avgusta. Li Ping-Heng je umrl 12. t. m. vsled ran, ki jih je dobil v boju 10. t. m.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—J.
(Dalje.)
Kdo more opisati strah in bojazen Lucije! Kaj seje godilo v njeni duši? Bojazljivo odprč oči, da bi spoznala svoj grozni položaj, zapre jih zopet, ko zagleda te gnjusne, grozne obraze. Skuša se izviti, a zaman. Vse svoje moči zbere, da bi se prerila do vratic. A dve žilavi roki jo tiščita na sedež, štiri druge roke pa pri tem pomagajo. Če hoče odpreti usta in zakričati, uduši ji robec glas v grlu. Trije peklenski glasovi ponavljajo bolj nežno, kakor so bili navajeni: „Tiho, tiho, ne bojte se; nič se vam ne zgodi!" Po tem plašnem boju se nekoliko na videz umiri, roke ji omahnejo, baš tako tudi glava, težko vzdiguje trepalnice in gleda nepremično. Oni grozni obrazi pred njo se zmešajo vsi skupaj v nerazločljivo sliko. Lucia obledi, mrzel pot jo oblije, ona omahne in pade v omotico.
„Pogum, pogum!" pravi Nibbio. „Pogum, pogum!" ponavljata druga dva lopova. A Lucia izgubi vse občutke in presliši te bodreče besede groznih obrazov.
„Vrag! kakor bi umrla!" pravi jeden, »kaj, če bi umrla?"
„Kaj še!" pravi drugi. „Saj ženske večkrat omedle. Ge sem hotel kdaj koga poslati na drugi svet, treba je bilo še kaj druzega pri možkih in pri ženskah."
„Tiho!" pravi Nibbio. »Storite svojo dolžnost in se ne brigajte za drugo. Pripravite puške! V tem grmovji so vedno skriti hudobneži. Ne v roko! Vrag! Denite jih za hrbet; ali ne vidite, da se ta pohlevna ovčica ustraši vsake sence? Če vidi orožje, morda res umre. Če se prebudi, ne strašite je! Ne dotaknite se je, če vam ne ukažem! Jaz jo uže sam udržim. Tiho! Mene pustite govoriti!"
Mej tem kočija v diru zavije v gozd.
Kmalu se Lucia zave, vzbudi, kakor iz globokega in utrudljivega spanja in odpre oči, skuša razločiti grozne predmete, ki jo obdajajo in zbrati svoje misli. Kmalu uvidi zopet svoj tužni položaj. Svoje slabe, povr-nivše se moči zbere in se vrže proti vratom, da bi padla vun. A obdržc jo, in Lucia opazi samo divjo samoto, skozi katero so sc baš peljali. Znova zakriči, a Nibbio vzdigne robec in ji reče kolikor mogoče nežno: „Tiho! To je bolje za vas! Nočemo vam nič hudega prizadeti. Če pa ne molčite, prisilili vas bodemo."
»Pustite me! Kdo ste? Kam me peljete? Zakaj ste me ugrabili? Pustite me, pustite me!"
„Ne bojte se! Saj niste otrok in veste, da vam ne storimo nič žalega! Ali ne vidite, da bi vas lahko stokrat umorili, če bi imeli zlobne namene? Le pomirite se!"
„Ne, ne, pustite me! Jaz vas ne poznam."
„Mi vas poznamo."
„0 sveta devica! Odkod me poznate? Pustite me, za Boga! Kdo ste? Zakaj ste me ujeli ?"
„Ker nam je bilo zapovedano."
„Kdo? kdo vam je zapovedal?"
„Tiho!" pravi strogo Nibbio. »Iz nas ne izvlečete nič!"
Lucia se zopet skuša vreči skozi vrata. Ko pa vidi, da je zaman, zateče se zopet k prošnjam. S povešeno glavo, solznimi lici, od joka pretrganim glasom, z rokami si zakrivajoč obličje, reče: „Za božjo voljo! Sveta pomagalka! Pustite me! Kaj sem vam slabega storila? Jaz sem revica in vam ne morem nič hudega storiti. Kar ste mi vi naredili, odpustim vam in hočem Boga za vas prositi. Če imate tudi vi hčer, ženo, mater, pomislite si, kaj bi pretrpeli, če bi bili v mojem položaji! Mislite, da moramo vsi umreti, in da bodete nekdaj šc prosili Boga milosti. Pustite me, pustite me! Gospod Bog mi nazaj pokaže pot."
„Nc moremo."
„Ne morete? Oh Bog! Zakaj nc morete? Kam me peljete ? Zakaj . .."
„Ne moremo; vse zaman. Ne bojte sc! Nič žalega se vam nc zgodi. Bodite mirna, in nihče se vas ne dotakne!"
V skrbeh, utrujena in preplašena, ker vidi, da njene besede nič ne zaležejo, obrne se Lucia do onega, ki ima v rokah človeško osodo in lahko omeči trdosrčneže, kadar hoče. Stisne se kolikor mogoče v kot, prekriža roke na prsih in natihoma moli, potem potegne iz žepa molek in začne moliti verno in zaupljivo kakor še nikdar v svojem življenji. Ko upa, da je dosegla usmiljenje, za katero je molila, jame zopet prositi, a zaman. Potem se zopet zgrudi kakor mrtva, zopet se prebudi, zopet omedli. Več ne moremo opisovati teh prizorov, s tužnim pomilovanjem se bližamo koncu vožnje, ki je trajala več kot štiri ure; še nam bode preživeti žalostne ure. Prestavimo se v duhu na grad, kjer so pričakovali ubožico.
Neznanec pričakuje Lucijo nenavadno nemirno in nestrpno. Čudno! Človek, ki se je hladnokrvno igral z življenjem toliko ljudij, ki se ni brigal nikdar za boli, katere je provzročil; k večjemu se je razveseljevalo njegovo nečloveško hrepenjenje po maščevanju nad takimi stvarmi. Sedaj pa, ko se je lotil te neznane mu, uboge kmetske deklice, polasti se ga mržnja, skoro bojazen. Uže dolgo gleda z okna gradu v sotesko doli v dolini. Namah opazi kočijo, ki se počasi premika. Ker so konji izprva skokoma dirjali, utrudili so se in opešali kmalu. Čeprav se mu odondot kočija ni zdela večja nego voziček, s kakoršnim se igrajo otroci, spozna jo vender takoj in sreč mu jame močneje biti.
Kaj bo? — misli si takoj. — Koliko preglavice mi dela! Jaz se je hitro znebim.
Ze hoče poklicati hlapca, da bi ga poslal naproti kočiji z naročilom, naj se Nibbio obrne in deklino pelje k don Rodrigu. A velevalen ,ne' šine mu v glavo, namen se razkadi kot megla. Muči ga potreba, kaj za-povedati, ker mu je predolgočasno, čakati voza, ki se je polagoma premikal naprej kakor navlašč ali za kazen. Zato pokliče staro služkinjo.
Ta starka jc bila rojena v gradu kot hči starega stražnika in je tu preživela vse svoje življenje. Kar je od mladih nog videla in slišala, navdahnilo ji je misel o grozni in velikanski moči svojih gospodov. Iz poukov in vzgledov je posnela kot prvo načelo, pokoriti se v vseh stvareh, ker so njeni gospodje svojo moč lahko obrnili v dobro ali slabo stran. Čut dolžnosti, ki je kot kal vsajen vsakemu človeku v srce, pomešal se je v nji s čutili spoštovanja, strahu, suženjske ponižnosti; združila se je popolnoma z njimi. Ko je neznanec postal gospodar in brezobzirno začel izkoriščati svojo moč, občutila je starka izprva neki gnjus; postala pa je še bolj pokorna in podložna. S časom se privadi na to, kar je videla in slišala sleharcn dan; mogočna in nevkrotljiva volja tako visocega gospoda bila je za-njo kot izraz ncpremenljive osode. Še kot deklica se je omožila s hišnim slugo, ki je kmalu potem pri nekem opasnem podvzetji pustil kosti na ccsti, njo pa kot vdovo vjgradu. Zato se je gospod kmalu maščeval in to ji jc bilo v divje zadoščenje; ponosna je bila, da je imela tacega zaščitnika. Pozneje je lc redko prišla izpod strehe gradu. Človeško življenje si je kmalu predstavljala lc tak6, kot je je videla v gradu. Ni imela sicer posebnega opravka, a vedno je imela opraviti sedaj s tem sedaj z onim izmej tacega krdela hlapcev. In baš to jo je jezilo. Sedaj je krpala cunje, pripravljala naglo kosilo za hlapca, ki se jc vrnil domov z opravka, sedaj zopet je obvezovala rane. Njih ukazi, očitanja, hvale so bile vselej zabcljene z zabav-ljicami in psovkami. ,Starka' so ji navadno rekli. Pridevki, katere je vsakdo pristavil, so se menjali po okolščinah in volji dotič-nega. Starko je to motilo v lenobi in jo spravljalo v jezo — imela je te dve glavni strasti. — Odgovarjala je na te poklone z besedami, v katerih bi hudič videl več svojega duha nego v besedah hlapcev.
„Ali vidiš to kočijo tam doli?" reče ji neznanec.
„Vidim", odgovori starka, stegne svojo ostro brado in napenja svoje udrtc oči, kakor bi jih hotela spraviti iz očesne jamice.
»Pripravi takoj nosilnico ter sc pusti nesti do ,hudc noči'. Takoj, precej, da prideš tja šc pred vozom, ki sc tako počasi premika. V tem vozu jc . .. moralo bi biti. .. mlado dekle. Ge jc, reci v mojem imenu,
naj jo Nibbio posadi v nosilnico in takoj gori prinese. Ti sedeš v nosilnico k oni deklini. Ko ste gori, pelji jo v svojo sobo! Ce te vpraša, kje je, čegav je grad, pazi se, da ne . .
»O!-' reče starka.
„Daj ji poguma!'' nadaljuje neznanec.
„Kaj naj ji rečem ?"
„Kaj naj ji rečeš? Osrči jo! Tako stara si že, pa še ne veš, kako se koga ohrabri! Ali te še nikdar ni bilo strah ? Ali ti ni bilo še nikoli tesno pri srcu? Ali ne veš, kaj tedaj dobro de? Govori ji na srce, kar hočeš! Sicer pa . . . Idi!"
Ko starka odide, stopi neznanec k oknu, upre oči v voz, ki je postal že večji. Potem pogleda na solnce, ki je baš zahajalo za goro, in pogleda na oblake, raztresene po nebu, ki postanejo namah rudeči kot ogenj. Neznanec zapre okno in hodi urno po sobi gori in doli, kakor bi se mu Bog ve kako mudilo.
Jedenindvajseto poglavje.
Starka teče zapovedovat v imenu onega, kateremu so se vsi namah pokorili v gradu. Nikomur namreč ni prišlo na um, da bi se kdo drznil, zlorabiti to ime. Starka res dospe do .hude noči' nekoliko preje nego voz. Ko ga zagleda, skoči iz nosilnice in namigne kočijažu, naj ustavi, potem pa stopi k vratom. Nibbio pomoli glavo skozi; starka mu zaše-peta na uho, kaj ji je zapovedal gospod.
Lucia se strese, ko se ustavi kočija in se zdrami iz svoje malomarnosti. Kri ji vre po glavi, odpre usta in oči ter gleda. Nibbio se umakne, starka pomoli' svojo brado skozi okence in reče: „Le z mano, mlada deklica! Le z mano, revica! Le z mano! Jaz moram milo ravnati s tabo in ti dajati pogum."
Uboga Lucia se osrči, ko sliši ženski glas, a samo za trenotek, ker precej postane zopet bojazljiva: „Kdo ste?" pravi s tresočim glasom in osuplo gleda starko v obraz.
.,Za mano, za mano, revica!" ponavlja starka. Nibbio in druga dva posnemajo iz besed in izvanredno rahlega naglasa starke, kaj namerava gospod, ter z lepa skušajo pripraviti ubogo Lucio do pokorščine. A ona še vedno gleda ven. Če tudi ni imela dosti upanja na beg, ker je bila okolica neznana in divja, ter je imela varno stražo, vender nehote odpre usta, da bi zakričala. Ko pa Nibbio prime za robec, utihne; trese se, zvija se v tem, ko jo položijo v nosilnico. Za njo stopi vanjo starka. Nibbio reče dvema hlapcema, naj gresta zadaj, sam pa prvi začne iti v hrib, da bi hitro ustregel gospodu.
„Kdo ste?" vpraša plašna Lucia neznano in grdo baburo. ..Zakaj sedite pri meni? Kje sem? Kam me nesete?"
„On vam želi samo dobro", odgovori starka, „gremo k velikemu . .. Srečni oni, katerim dobro želi! Dobro za-te! Ne boj se, bodi vesela! Zapovedal mi je, naj ti dam pogum. Ali mu porečeš, da sem ti res dajala pogum ?"
„Kdo? Zakaj? Kaj hoče od mene? Jaz nisem njegova. Povejte mi, kje sem. Povejte tem, da naj me puste ali neso v kako cerkev! Oh! vi kot ženska, v imenu Marije Device..."
To sveto in sladko ime je starka spoštljivo izgovarjala, ko je bila še mlada deklica,
potem pa jc ni izgovorila, celo ne slišala dolgo časa; radi tega to ime zelo čudno, svečano upliva na nesrečno starko, kakor svit luči na starca, ki je že od mladih nog slep.
Mej tem stoji neznanec pri grajskih vratih in gleda nizdoli. Nosilnica se počasi premika kakor preje voz, pred njo pa teče Nibbio, vedno bolj se oddaljujoč. Ko pride na vrh, namigne mu gospod in stopi z njim v svojo sobo v gradu.
»Dobro?" pravi in se ustavi.
..Vse do pičiee", odgovori Nibbio in se pokloni. ..Znamenje in dekle o pravem času, nihče blizu, le krik, nikdo ne pride, kočijaž uren, konji čili, nikdo na cesti, a . . ."
..Kaj?"
„A . . . Raji bi videl, da bi se mi za-povedalo, ustreliti jo, ne pa govoriti ž njo in jo gledati."	(Dalje prih.)
Ijinrli m>:
18. avgusta. Helena Ravnihar, prodajalka tobaka, 79 let, Dunajska cesta 19, ostarelost. — Ignacij Krek, trgov, poslovodja, 25 let, Sv. Petra nasip 67, se je ustrelil. — Marija Sušteršič, strojevodje hči, 4V, meseca, Kladezne ulice 18, črevesni katar. — Frančiška Rakove, orožniškega stražmojstra hči. 8 let, Poljanska cesta št. 60, ietika. — Ferdo Bilina, trgovec, 82 let, ostarelost.
V hiralnici-
16.	avgusta. Marija Kareč, gostija, 60 let, epi-lepsia.
17.	avgusta. Ana Mrevlje, kunlca žena, 71 let, ostarelost.
V bolnišnici:
16. avgusta. Mariia Remc, branievka. 69 let, srčna hiba. — Franc Kristan, preraogar, 29 let, ste-nosis intest. tuberculosis. — Josip Remc, hlapec, 70 let, plui-nica.
Meteorologiono poročilo.
Višina nad morjem 306-2m. srednji zr.ični tlak 736-0mm.
j 1 « Cas cy»ft-^ aovanja	stanje barometra T Vi TU.	Temperatura po Olzijo	Vetrovi	| Nebo	j JS < a ■i h £
20, J	734-i:	18 2	sl. SViD.	. del. obiiu'<.	
~ AiuU :2. popol. 1	734 0 732-9	15-0 24 2 !	sl. svzh. sr. jzah.	megla del oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 18!) normale: 18 4'.
Molitve
za svojega nesrečnega brata prosi vse znance
74i i-i dr. Iv. Ev. Krek.
739 1-1
V svojem in v imenu sorodnikov javim prijateljem in znancem tužno vest, da je iskreno ljubljeni moj brat gospod
Stanko Lukan
c. i. kr. nadporoenik 13. topničar-skega polka v Zagrebu
danes ob 7. uri zjutraj preminol.
Pogreb bode v sredo 22. t. m. iz gar-niziiske bolnice na pokopališče Sv. Krištofa.
V Ljubljani 21. avgusta 1900.
Friderik Lukan.
^\\Qsto vsaeega posebnega naznanila.
Poslano.
740 1-1
Ker »Slovenski Narod« v št. 186 t. 1. vže drugič omenja župnišča v Kropi, hočemo mu vendar odgovoriti in sicer:
1.	Župnišče v Kropi je bilo slabo, leseno, kakor-šnjega ni več na Kranjskem. Konkurenčna obravnava (postavna pot) 4. septembra 1894. 1. je spoznala staro župnišče kot popolnoma nesposobno za stanovanje.
2.	Zupljani smo se že 30 let preje posvetovali, kako bi župnišče zidali. Toraj ni kar naenkrat nastala ta misel v glavi sedanjega župnika.
3.	Sedanji župnik je za vso stavbo prevzel več kakor polovico troškov. Je torej Kroparje, ki bi morali sami župnišče zidati, bolj varoval troškov, kakor vsaki dopismk v »Narod«. Mi smo gosp. župniku hvaležni za njegov trud.
v
Zupaustvo v Kropi,
dne 20. avgusta 1900.
L. Hafner,
župan.
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje pove iz prijaznosti g. Jos. Petrič, trgovec s papirjem v Ljubljani. 738 3-1
: rniim
mm
lekarnarja Piccoli-ja
v L.jubljaui
''"a
S
I
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo PLra Je 'urrj najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi iu baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah pu. 10, 20 iu 40 klgr. ter se i kilo zaračuiu s K 1 10, 100 kiio«r. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se fianko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 8

Tirmitl r\l Je izvrstno sredstvo za Učenje -LMJJMVl S0bnlh tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvoat Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-3 Vnanja naročila proti povzetju.
A. 206/00 29
Razglas.
732 3-2
Na predlog dedinje »Župnijske cerkve v Kranjic prične se dne 3. septembra 1900 ob 8. uri dopoldne v župnišču v Kranju
prostovoljna javna dražba
v zapuščino prečast. gosp. Antona Mežnarec-a, bivšega dekana v Kranji. spada-jočih premičnin: sobne, kuhinjske in kletske oprave, gospodarskega orodja vina, lesa, krme, vozov, obleke, perila, precijoz, servisa itd., in se bodo klicale te reči po inventarni vrednosti ter se bodo, če ne višje, oddale tudi pod to vrednostjo, toda le proti takojšnjemu plačilu v roke sodnega komisarja in takojšnji odstranitvi, tistim! ki bodo največ ponudili.
Prodaja trajala bode slučajno tudi prihodnje dni, dokler se vse ne proda, vselej od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 0. ure popoldne v župnišču v Kranji.
C. kr. okrajno sodišče v Kranji, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1900.
Št. 9960.
Razpis.
735 2-1
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
sedem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1900/1901, katero se prične 3. novembra 1900. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli ; obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi:
1.	plačujoči učenci, kateri plačujejo po 80 kr. = 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. = 40 K šolnine na leto in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. = 1 K, se imajo
do 16. septembra 1900
izročiti vodstvu »Kranjske kmetijske šole« na Grmu pri Novem mestu
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju
Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki so razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16. avgusta 1900.
Dunaj ska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n-. vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 101 razvlnkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Henengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. (glavi, Moravski Ostravi.
!> 11 n a J ska t> o i* % a.
I>ce 21. avgusta.
Skupiti državni aoig v notah , . .	97-60
Skapni državni dolg v srebru.......97-20
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 65
Avstrijska kronska renta 4"/o, 200 kros . .	97 75
Ogerska zlata renta 4';,........115-20
Ogerska kronska renta 4c/0, 200 .....90-50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 g!d. . .	1708-02
Kreditne delnice, 160 gld. ......	663 50
London vista ........., 242-15
Nemški drž. bankovci ia 100 ta. nem.dr* veli	118-22
20 mark.............23-62
20 frankov (napoleondor)...... ,	19 30
Italijanski bankovci.........90-40
C. kr. cekini........................1140
Dn6 20. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. l»5-i. 250 gld.. . .	171'—
67, državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ....	193'-
4°;0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	94-50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 —
Dunavske vravnavne srečke 6°'	250'50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	419'—
»	» južne železnice 3°/„ .	320 50
»	» južne železnice 5°/0 .	119 75
»	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............384 —
4°/o »rečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-50
Ogerskega » „ » 5 » .	20-70
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-60
Rudolfove srečke, 10 gld.	...	63 —
SalmovB srečke, 40 gld.............
St. Gentfis srečke, 40 gld........192 —
VValdsteinove srečke, 20 gld....... —• —
Ljubljanske srečke.......... 46-"i(V
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . ,	276 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	6140- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........785 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....HO- —
Splošna avstrijska stavbiuska družba . .	152- —
Montanska družba avstr. plan............450 50
Trboveljska premogarska diuiba, 70 gld	446- —
Papirnih rubljev 100 . . .... .	255- —
AT Nakup ln prodaja >JS rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitia. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarrsicna delniška družba
M E ii € U
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strabeigasse 2.
66
&JT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih »tvara.i, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Af naloženih g; l « -v u i c. "d^g