Naročnina a AvstrODjjrsi®: >/■ leta K 2-50, Vi leta K 5-—, celo leto K ID-— a BanEijo:	,	K 3-50,	„	K 7-—,	„	K I4-— a estlndzemstrs:	.	tr. 4-20,	„	fr. 8-20,	„	fr. 16-80 a Ameriko celo leto 3-25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 11. junija 1914. Uredništvo fti upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat io v. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 24.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denatja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene sl'jke Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Albanski ustaši so 3. Junija t. 1. zavzeli mesto Krojo. Albanci so Krojo oblegali, pretrgali vodovod, zavzeli trdnjavo, odstavili knezu Viljemu udano uradništvo, zapodili iz mesta orožnike ter razvili turško zastavo.
BRANISLAV GJ. NUŠIĆ:
Moja kandidatura.
Včeraj je prišla k meni deputacija iz naroda. Sprejel sem jo prav ljubeznivo. Deputacija mi je rekla, da je prišla pozvat me, naj kandidiram za narodnega zastopnika.
Pri tej priliki se je med mano in deputacijo razvil sledeči razgovor.
Deputacija: Narod želi, da vas vidi kot svojega zastopnika v poslanski zbornici.
Jaz:	Dovolite, da vas prekinem!
Rad bi vas namreč nemudoma opozoril na to malo okolnost, da tudi jaz želim videti sebe v poslanski zbornici. Blagovolite zanimati se za ta čudoviti slučaj, da sva jaz in narod že v tej sila važni narodni želji popolnoma edina!
Deputacija: Narod želi videti na poslanski klopi takega moža, ki bi hotel iskreno braniti ga, potezati se 'zanj in njegove koristi z vso resnobo ter se posvečati ves in za vse življenje obrambi narodnih interesov.
Jaz: Kar se tega tiče, sem popolnoma pripravljen biti poslanec vse življenje. Pa zakaj bi tudi ne bil, saj je poslanstvo prav tak poklic, kakoršen je vsaki drugi! N. pr. duhovnik se posveti temu, da služi Bogu vse življenje, ali oficir n. pr. obleče uniformo zato, da služi obrambi domovine vse življenje; Zakaj bi se torej jaz ne posvetil temu poklicu, da branim in zastopam narod vse svoje življenje? In kar je glavno: jaz bi ne bil prvi v domovini, ki mu je postalo poslanstvo poklic, da brani narod vse življenje.
D e p u ta c i j a: Narod vas poplača s svojim zaupanjem in...
Jaz: Dovolite, da vam zopet prekinem besedo! Kar se tiče plačila, bi želel, da ga olajšam narodu, kolikor je le mogoče. Zato se za nagrado pogodim z državo.
Deputacija:	Ne mislimo tu na
dnevnice.
Jaz: No, vidite, tudi v tem se docela skladamo. Tudi jaz ne mislim tu na dnevnice. Dnevnica je povsem privatna stvar, ki mi gre kot poslancu, pa naj zastopam narod ali ne. Gospodje, vam so znani slučaji, da so sprejemali dnevnice tudi poslanci, ki so delali protinarodno politiko. Torej ne govorimo o dnevnicah, nego o moji nagradi za trud in ki mi jo bo morala dajati država z ozirom na želje in potrebe narodove.
Deputacija: Ne razumemo vas.
Jaz: Meni bi bilo zelo žal, če bi se že pri prvem koraku ne razumel s svojimi volilci. Kasneje, ko bom imel mandat že v rokah, bi to ne bilo prav nič čudnega. Jaz bi ne bil prvi poslanec, ki ne razume svojih volilcev, niti vi bi ne bili prvi volilci, ki ne razumejo svojega poslanca. Toda zdaj, zdaj je še zelo potrebno, da se razumemo. Zatorej vam dajem tu svečano svojo besedo ter vas pooblaščam, da obvestite o tem tudi vse ostale volilce, da bom vedno vodil račune o potrebah kraja, ki ga zastopam, ter da bom iskal sebi nagrade le od države. Ako se mi n. pr. zbudi želja, da bi dobil pravico sekati gozde, si poiščem to pravico v vašem kraju. Čemu bi golil in pustošil hribe po drugih krajih domovine, ki me niso niti volili!
Deputacija: (je ginjena in veselo razburjena; ogromna solza ji leze iz oči. Ona dvigne roko, da bi si jo obrisala z rokavom.)
Jaz:	Prosim, ne brišite te solze!
Prav prijetno sem iznenađen s to solzo. Hotel bi samo zvedeti, smem li smatrati
to solzo za narodno solzo, t. j. plačete li vi le v svojem imenu ali pa plačete v imenu vseh mojih zavednih volilcev?
Deputacija: V imenu vseh naših volilcev. Veste, mi smo se v tej dolgi politični borbi že navadili na to, da jokamo v imenu vseh volilcev.
Jaz: To je že druga reč. Potem izvolite obrisati se v ime vseh volilcev! Ali ker mi ni znan ta narodni običaj, prosil bi vas, da mi pojasnite: kdaj se jokate v ime vseh volilcev, kadar kdo kandidira ali kadar je poslanec izvoljen ali kasneje?
Deputacija: Navadno kasneje.
Jaz: Potem pa le ostanite pri tem narodnem običaju! Jaz sem namreč velik pristaš ohranitve narodnih običajev. Prihranite si torej to narodno solzo za kasneje, ko bom že sedel v poslanski zbornici! A zdaj, če imate še kakšno željo, bi vas prosil, da mi jo poveste?
Deputacija: Želeli bi, da nam naznanite svoj program.
Jaz: Program? ... Reči moram, da me s to zahtevo niste prav nič iznenadili. Čeprav sem protivnik programov, sem vendarle pričakoval, da ga boste od mene zahtevali. Resnično povem, da si nisem sestavljal doslej nikakega programa. Čemu bi se tudi mučil s sestavljanjem programa, ko je takih programov že mnogo izgotovljenih in izdelanih? V naši tridesetletni politični borbi, ako tudi nismo dosegli ničesar drugega, a to je resnica: poslanski programi so popolnoma dovršeni. A kar je najvažnejše: brez ozira na stranke, vsi ti programi so izredno dobro napravljeni. Sprejeti morem kateregakoli za svojega, ali iskreno vam moram povedati: ti programi, ki jih govore kandidatje pred volilci vočigled volitvam, se zde meni jako slični pridigam, ki jih imajo popi na eno in na drugo stran pred bero.
Deputacija: Ali narod je že navajen tega.
Jaz: Prosim vas, saj sem že rekel, da sem velik čestitelj narodnih navad! Ker je to že postalo narodni običaj, ga bom spoštoval. Saj so naši narodni običaji naša odlika in treba jih je obdržati. Vi ne veste, kako me pretrese na primer oni narodni običaj, kadar na Sv. večer vzame hišni gospodar povesno slame v roke, hodi po hiši in kriči: »Ko, ko, ko, ko, ko!« — a otroci tečejo za njim, se drže za roko kakor slepci drug za drugim ter vikajo: »Pi, pi, pi, pi!« — Vidite, tako bi želel, po primeri tega običaja, naj bi šel narod za menoj kakor slepci, držeči se drug drugega, ter naj kriči samo: »Pi, pi, pi, pi!« No, da, seveda, vsako tako narodno pišče naj znese tudi vsaj po eno jajce, —- jaz pa hočem iti pred njim, stopajoč s slamo v roki v poslansko zbornico.
Deputacija: S slamo v______?
Jaz: Razumem. Ne s slamo, nego s programom v roki hočem oditi v zbornico. V svojem velikem navdušenju in pa-tosu sem pozabil zamenjati slamo s programom. Pa saj je vse eno. Dobro, torej prinesem narodu predvsem povesno programa in mu ga razložim.
Deputacija (ginjena in v zanosu): Živio!!!
Jaz: A še nekaj, prosim. Oprostite, da vas šele na koncu vprašam, kar bi bil moral vprašati že spočetka našega razgovora!
Deputacija: Izvolite!
J a z: V čegavem imenu pa prihajate, da me kandidirate za poslanca?
Deputacija: V imenu naroda, seveda.
J a z: E, potlej mi je žal, da ne morem sprejeti.
Deputacija: Pa zakaj ne?
Jaz: Zato, ker ne bom izvoljen.
Deputacija: Ali ves narod je za yas! Vsi bodo glasovali za vas kot en mož!
Jaz: A vendarle ne bom izvoljen.
Deputacija: Mi tega ne razumemo.
Jaz: Zato ne, ker me ne kandidira noben glavni odbor. Saj vendar veste, da svoboda volitev ne obstoji v tem, da izbira narod sam sebi kandidate, nego da svobodno glasuje za one, ki mu jih ukaže voliti od zgoraj doli glavni odbor. Ker so zdaj volitve svobodne, zato narod še nima te pravice, da bi si sam tudi poiskal kandidate!
Kakšna svoboda bi pač bila to! Zatorej pojdite in se sporazumite z glavnim odborom, medtem pa si jaz pripravim program!
ETBIN KRISTAN:
Gašperčkova pozabljena epizoda.
(Dalje.)
Gašperček je bil že navdušen. Z vsakim živcem je čutil, da ima gospodična Milena prav. Spomnil se je na nekatere predstave v gledališču. Videl je dve, tri velike tragedije. Vsebina se mu je že polagoma izgubila iz spomina, dobro pa je še vedel, da so se godile velike reči. In kako so ljudje govorili na odru, kako so hodili, kakšne so bile njih kretnje! Da, da, tako bi moralo biti življenje, da bi minila puščoba.
»Gospodična Milena!« je zaklical, »božanske so Vaše besede. Zakaj ne žive ljudje tako, kakor pravite Vi? Toda čakati ni na ljudi. Začeti je treba.«
Milena mu je segla v besedo.
»Da, začeti bi bilo treba. Oni bi morali začeti, ki vodijo narod, oni, ki se jim žari solnce sreče, oni, ki so vanje uprte oči miljonov. Toda če oni ne razumejo svojega poklica, bi se moral posvetiti vsak, kdor je v svojem srcu zaslišal glas božanskega klica. Oroslav! Zakaj Vam je usoda namenila tako izredno ime? More li Oroslav misliti, čutiti in govoriti tako kakor katerisibodi Pepe, Tone ali Drejče?«
Gašperček je bil ginjen; obenem se je čutil povišanega. Preskromen je bil vsa dolga leta. Neštetokrat se mu je bilo že zazdelo, da tiči v njem nekaj velikega, nenavadnega, toda bal se je prevzetnosti in napuha, pa se je poniževal iz krščanske pohlevnosti. Zdaj pa se mu je zasvetilo pred očmi in zavedel se je, da ne sme zakrivati svoje luči. Zakaj in čemu naj bi posnemal druge, ko je bila očitno večna volja taka. da naj sam daje drugim zgled?
Te pomembne misli so s tako čudovito naglico preletele njegove možgane, da ni bilo treba gospodični Mileni čakati niti trenotek na odgovor:
»Zlate resnice govorite, gospodična. Priznati Vam moram, da tudi v meni vse kipi. Pretesen je moji duši telesni sklep. Skoraj sram me je, da sem bil doslej vse preveč pod vplivom drugih ljudi! Bal sern se, da me bodo zasmehovali, če bodo moje besede govorile, kar čuti moje srce, ki je polno globokih čuvstev. Po sili sem gazil v vsakdanjost, ki me je obdajala od vseh strani, misleč, da mora biti tako. Saj res ne morem ostajati hladan, če gledam, poslušam in mislim. Lepa cvetlica me navdušuje, nočno nebo z neštetimi
žarečimi zvezdicami me razvnema, ljubezen do dorrjpvine me povznaša v nad-oblačne sfere. In vse bi moja duša rada izražala z besedami, zdaj sladkimi kakor večerna sapica, zdaj mogočnimi kakor grom in vihar. Ali drugi ljudje govore tako suhoparno, tako enostavno, da se je ustrašil moj duh in utihnil. Zdaj pa vem, da je to strahopetnost. Vam se imam zahvaliti za to spoznanje, in posihdob hočem izpolnjevati svojo dolžnost.«
»Izpolnjujte jo«, je dejala gospodična Milena z nekako skrivnostnim glasom, »izpolnjujte jo, pa bodite junak in mučenik, če je treba. Oroslav — tega imena Vam ni izbral boter po svoji volji. Usoda mu ga je sugerirala, in usoda namerava gotovo kaj velikega z Vami. Služite ji, pa naj vstaja zoper Vas nizkotna vsakdanjost, opravljivost ali porogljivost, naj se zarote peklenske sile zoper Vas, nai Vas preganja zloba sveta. Zgodovina bo pravična in Vam prinese zadoščenje, če ne prej, pa po smrti. Pomislite, da je treba-goniti svet proti njegovi volji naprej in ga rešiti, tudi če se upira rešitvi.«
Blago je bilo Oroslavu pri srcu ob takih besedah. Zazdelo se mu je, da je kri v njegovih žilah toplejša in da je v mišicah dotlej neznana moč.
Gašperček ni izpregovoril z gospodično Mileno še nobene besede o ljubezni; ali slutil je zdaj, slutil . . .
V.
Resnično, Gašperček je bil po svoji naturi navdušen človek. Tega se je zavedal šele sedaj, ko ni več zapiral svojega pravega značaja v levjo kletko in ga izročal krotilcu — mnenju ljudi. V popolni svobodi se je razvijal njegov zanos in duša mu je živela le še v višavah. Odkar jo je izmotal iz prisilnega jopiča, je spoznaval. da so vsi pojavi življenja in vsi dogodki stokrat, tisočkrat pomembnejši nego se zde ljudem, otopelim v malenkostnih brigah sirovega materializma. Če je vzel v roke časopis, je bila od uvodnega članka do zadnjega brzojava vsaka reč tako važna, da bi zaslužila celo knjigo. Ljudje pa so čitali ip so ostajali ravnodušni, kakor da se godi vse nekje na tujem planetu in govorili so, če so sploh govorili, o revoluciji v Perziji z enakim glasom kakor o golažu pri »Belem medvedu«, o odkritju južnega tečaja kakor o najnovejših promenadnih ovratnikih.
Težko je bilo med takim, ljudstvom živeti. Ali Gašperček je imel v spominu besed gospodične Milene o dolžnosti in mučeništvu. Živce mu je trgalo, če so prihajale z Dunaja vesti o delu narodovih sovražnikov, o brezbrižnosti ministrov, o malomarnosti ljudskih zastopnikov. Srce ga je bolelo, če je šel razvoj v slovanskih državah vse drugo pot, nego bi bilo treba. Njegov jezik pa se je v teh časih obogatel, kakor da so se mu šele zdaj odprle skrivnosti njegovega zaklada. Nehote in nekako nezavedno je začutil moč pridevnika in silo superlativa. Prej je le poslušal, kadar so drugi govorili; zdaj je govoril sam in njegove besede so bile glasba. Razpolagal je z vsemi- inštrumenti in včasih je zadonel cel orkester iz njegovih ust.
Gospodična Milena ni zahajala v gostilne in kavarne; poučena pa je bila o vseh njegovih nastopih ter ga je hvalila in vzpodbujala, naj vztraja. Kapljica, padajoča na kamen ...
In res, polagoma je Gašperček opažal, da ne živi zaman. Počasi, počasi se je javljal uspeh, ali javljal se je. Začetkoma so tovariši in prijatelji zijali, če je ka-
kor Demosten ali nemara kakor Cicero govoril o kakšnem po njihovem zaslepljenem mnenju neznatnem dogodku, ki jim ne bi bil izrabil desetih besed iz ust. Kadar ga je kdo kaj vprašal, je Gašperček prav dobro čutil, da ga hoče le zbadati. Včasi je bilo zasmehovanje kar očitno. Toda Oroslav je stiskal zobe; podoba gospodične Milene je bila vedno navzoča, tolažila ga je in hrabrila, on pa je ostal junak. Ironija nevednežev ga ni mogla raniti. Njih duše so bile v trdih lupinah in treba je bilo zdrobiti te okamenine, da se pride do jedra. Polagoma pa so se res drobile. Družba je začela poslušati, v očeh se je pojavila paznost in naposled se je oglašalo odobravanje, kadar je zajemal Gašperček svoje visoke besede prav iz globočine svoje duše. Tako navdušeno niso znali drugi govoriti kakor on; saj so preveč otopeli v pusti vsakdanjosti in večini najbrže tudi rojenice niso bile položile tega daru v zibelko. Toda če niso mogli
Narodna noša iz Makedonije: Makedonka mohamedanske vere (Pomakinja).
izražati navdušenja s takimi besedami kakor on, so ga izražali z znamenji soglasja in pritrjevanja, s ploskanjem, s klici, s po-vzbujanjem.
O, Gašperčkovo delo ni bilo brezplodno! Saj je vedel, da ne morejo biti srca tako prazna in misli tako mrtve, kakor bi se zdelo. Poseči je bilo treba v te duše, kakor je posegel on in tedaj se je moralo prejalislej izkazati, da je božanstvo v vseh.
Gašperček je duševno vidoma rasteh Družba, v katero je zahajal, mu je z veseljem prepuščala besedo, kadarkoli jo je zahteval. Včasi jo je navdušil že s tem, da je povedal predmet, o katerem hoče govoriti. Tudi če je šlo za navidezno malenkost, so že razumeli, da izvije on iz nje tajno vsebino in razodene veliki pomen, ki je drugim skrit. Zgodilo se je semterja, kadar je kdo zaklical: »Silentium! Gašperček ima besedo,« da je zagrmelo okrog mize od ploskanja, in Oroslav je moral s pogledi in gestami prositi za po-
sluh ter kazati, da mu ne gre za osebno odlikovanje. Z veliko zadovoljnostjo ga je navdajal uspeh; največja nagrada pa je bila potem prijazna, vzpodbujevalna beseda iz ust gospodične Milene. Včasi se je celo nasmehljala, dasi je bil njen značaj resen in strog. In Oroslav je slutil, slutil.. Oroslav je upal, upal...
Ko pa je bil Gašperček že takorekoč prvoboritelj v svoji, četudi ne posebno številni družbi, se je zgodilo nekaj velikega. V Zabrdju so hoteli ustanoviti društvo »Perun« za pospeševanje« staroslovanske mitologije. »Pospeševanje« ni bila natančna beseda; prišla je baje pomotoma v pravila namesto izraza »proučavanje«. Hudobneži, katerih je povsod preveč, so trdili, da je naslov le pretveza, češ, da bi le neki prijatelji cvička, ljutomerčana, bi-zeljca in podobnih slovanskih snovi radi spravili svoje omizje v nekakšno obliko in dobili več sredstev za nabavljanje takih študijskih predmetov. Na tako obrekovanje se ni tfeba ozirati. Nikakor pa tudi ni treba podtikati kulturno pomembnemu in sicer nedolžnemu društvu hudobnih, da, zločinskih namenov. Ali visoka vlada ni vzela ustanovitve tega važnega društva na znanje, temveč jo vrnila predlagateljem pravila s trditvijo, da niso dovolj jasna. Pač pa je bilo Gašperčku takoj jasno, da je to le prazen izgovor. Zgodilo se je v Zabrdju; toda iz tega skromnega kraja bi se kulturno gibanje lahko razširilo širom vse slovenske domovine, da, po vsem slovanskem svetu, kjer čutijo slovanska srca,- kaj nam pomeni slovanska mitologija. Zato je bilo društvo prepovedano! Slovan se ne sme zavedati. Preteklost njegovih dedov mu mora biti mrtva. Misel na Peruna je političen zločin. Tako ravnajo z nami. Tako nas davijo. Naj li to trpimo? Pa da nam ne zavre v žilah slovanska kri? Da se ne potegnemo z vso odločnostjo za svoje svetinje? Če je že prepovedan Perun. kaj šele kralj Samo, naša slava in dika?
Kar je bilo Gašperčku v srcu. to je povedal s plamtečimi besedami. Njegov tenor se je dvignil v najvišjo lego, velike kretnje njegovih rok so slikale po zraku in dimu važnost besede, podčrtavajoče jo in pribijajoče jo kakor s kladivom, in pot mu je oblival mladeniško žareči obraz, ko je predlagal najodločnejši, najognjevitejši protest, najslovesnejši protest proti takemu zatiranju in teptanju onega, kar je slovanskemu srcu najdražje in najsvetejše. Svet naj nas pozna!
Takega aplavza ni Gašperček še nikoli doživel kakor ta večer. To ni bilo več navdušenje, to je bil paroksizem. Vse duše so bile v ekstazi, in drugače ni moglo biti, kakor da sta dva tovariša nenadoma dvignila Oroslava na rame in ga kakor triumfatorja nesla okrog mize ob viharnem ploskanju in gromovitem klicanju družbe.
Gašperček je bil ginjen, da bi bil objel ves svet. Bog mu je gotovo že odpustil greh slavnostnega trenotka; V duši — le v duši — so se mu zglasile nemške besede, ker ni poznal slovenskega nrevoda: Seid umschlungen, Millionen! To je bil najsrečnejši večer njegovega življenja. In ko se je spomnil na gospodično Mileno, je zrastlo njegovo upanje do nebes...
(Dalje prih.)
Ženski vestnik.
Markiza^de Pompadour,
Dne 15. aprila leta 1764. je umrla v Parizu slavna markiza Pompadour, ljubica Ludovika XV. Markiza Pompadour je bila hči nekega francoskega nižjega uradnika. Neki generalni najemnik,
ki je živel skupaj z njeno materjo, jo je vzel v hišo in jo je dal prav dobro vzgojiti. Deklica je imela velik talent za petje in slikarstvo, bila je lepa in razumna, imela je veliko finega okusa in razsodnosti glede umetnosti in vede. Leta 1741. se je poročila z gosp. d’ Etiolesom. Mlada žena pa je neprenehoma hrepenela po slavi, ki jo je tudi
slednjič dosegla. Če poštenim potom — to je ni prav nič brigalo. Tedanje življenje onih lepih pariških dam je bilo prav nizko. — Hrepenele so le, postati metrese kraljeve. Tudi lepa Pompadour je imela enake želje. Prikupila se je s svojo lepoto, obnašanjem in finim okusom Ludoviku XV. in postala je markiza de Pompadour. Vse svoje življenje ni hrepenela po drugem kot po moči in slavi. Ko je postala ljubica Ludovika XV., moža brez posebne energije in moči, ki bi jo kot kralj posebno rabil, se je markiza de Pompadour kar prilastila nekako poveljstvo nad vsem. Jemala je denar iz državne blagajne, kolikor ga je le hotela; podeljevala je visoke vojaške stopnje po svojem okusu; nastavljala in odstavljala je ministre. Kdor je hotel dobiti kako visoko državno službo, se je moral prikupiti samo markizi de Pompadour in služba je bila njegova. Markizino sovraštvo je bilo brez meje. Kdor ji ni bil všeč, ga je poslala v bastiljo. Ludovika XV. je znala prikleniti nase na čudovit način. Kralj ji je bil udan in ji je izpolnil vsako željo. Slavni slikar Boucher je na njegovo naročilo naslikal zanj veliko slik markize de Pompadour, ki so pa bile večinoma podlo erotičnega značaja.
Kakor je bila markiza de Pompadour ena najlepših žen sploh, se je vendar bala, da izgubi pri kralju , svojo vrednost. Zato je skušala z raznimi spletkami in razveseljevanjem privezati na se kralja, ki se je takoj udal potratnemu življenju, ki ga. je pripravila zanj .markiza. Poklicala je na dvor najkrasnejše lepotice in je na ta način usta-.novila kar. cel. harem za kralja. Ta harem in vse to življenje se je izražalo, v »pare aux cerfs« (vrt srn). Da ni bilo vojaško življenje preveč enolično,. je pripravila svojemu kralju v taboru opere, drame itd., vse podlo spokske vsebine.
.. . Kakor se. je nravstveno življenje za časa rimskih .cesarjev poprijelo v vsi svoji gnilobi tudi ljudstva,, mase, tako se je zgodilo tudi za vladanja Ludovika XV., oziroma za. vladanja markize de Pompadour. Praznovale so se po razkošne opremljenih dvoranah orgije prve vrste, podobne bak-hovim slavnostim. Iz tistih časov imamo krasne, galantne karikature najslavnejših umetnikov, ki so predočili v svojih slikah tedanje razkošno življenje in nravstveno pokvarjenost. Glavni triumf te pokvarjenosti pa so bile orgije, ki se niso vprizarjale samo na dvoru, ampak tudi med meščanstvom. Strup se je zalezel celo v življenje na deželi, kjer je vladala beda.
Razume se, da so vse take prireditve, kjer je vladala na rafiniran način prikrita in spolna strast v največji, da, skoro bolni meri vzbujajoča nagota, velikanske svote denarja. To pa je silno oslabilo državo, in trezni ljudje so začeli godrnjati. Svojega kralja, Ludovika XV. niso več imenovali »ljubljenega«, ampak »tirana Francozov«. Vse pa
je kazalo na glavnega povzročitelja te nravstvene gnilobe, na — markizo de Pompadour.
Dokler se je kralj veselil življenja na kmetih, ki mu ga je markiza osladila, je še šlo, ko pa so se Ludoviku XV. priskutile vse zabave, so postala tudi markizi tla vroča. Začela so se neprestana potovanja, ki so krasno markizo grozno utrudila.
Življenje v Albaniji:
Markiza de Pompadour je imela že od mladosti slaba pljuča in njeno življenje, to »grozno življenje« je na njo tako vplivalo, da je začela njena lepota rapidno pojemati. Nobena stvar ni več pomagala. Komaj 43 let je bila stara, a od njene lepote ni ostalo prav ničesar. Le v njenih očeh je ostal še isti mladostni izraz in ogenj, v
katerem se je kralj tako rad grel in ki ga je vsega očaral.
Februarja meseca, leta 1764.*je bolezen z vso svojo močjo napadla markizo, tako da so nekateri menili, da se bliža njena smrt. Toda markiza je vseeno ozdravela. Aprila meseca so jo prepeljali v kraljevo bližino, v Fontainebleau, kjer je bivala v kraljevem gradu. Toda komaj je prišla v omenjeni grad, že se je njena bolezen obrnila na slabo stran. Kralj jo je obiskal skoro vsak dan, toda, ko je videl, da bo markizina bolezen še dolgo trajala, jo je polagoma zapustil. Resnica je, da je markiza de Pompadour ob svoji smrti igrala veliko hvaležnejšo vlogo nego kralj, katerega prijateljica je bila tako dolgo.
Ko je markiza spoznala, da ni nobenega upanja več na ozdravljenje, je sprejela vesti o kraljevi brezbrižnosti napram nji prav mirno. Z velikim zanimanjem in pazljivostjo je prebrala svojo oporoko; do zadnjega je držala v roki vajeti: še isti dan pred smrtjo je govorila s poštnim intendantom Jenellejem o pismih, ki jih je prejela. Nato je prišel župnik, zakaj Voltairejeva prijateljica je hotela skleniti svoje življenje poravnana s cerkvijo. Samo njeni bližnji prijatelji in sorodniki so bili pri njej. Markiza je bila do zadnjega čisto pri zavesti in prav pogumna. Na velikonočno nedeljo leta 1764.,	1. aprila zvečer
—	sedaj je minilo od onega časa ravno 150 let
—	je izdihnila. Eksistiral je takrat zakon, da ne sme mrtvo truplo dalje časa ostati v kraljevi palači. Tako so mrtvo markizo še isti večer v veliki naglici odpeljali iz palače v Fontainebleau. Pripoveduje se, da je kralj opazoval žalostni sprevod skozi svoje okno. Močno je padal dež. Ludovik XV. je potegnil iz žepa uro, da bi vedel, kdaj bo truplo njegove mrtve ljubice v Parizu in je baje rekel: »Markiza bo imela na svoji poti slabo vreme!« Nekaj dni nato je začel kralj živeti svoje navadno življenje in uboga markiza de Pompaodur je bila — pozabljena. Življenje in potratnost Ludovika XV. pa sta pravzaprav izzvala revolucijo, ki je prinesla svobodo Franciji in večini Evrope.
Na sejmu v Draču.
Jubilej poštne uradnice. Pravkar je minilo pol stoletja, odkar je generalno ravnateljstvo ba-denskih državnih železnic po posredovanju velike kneginje Lujize Badenske prvikrat nastavila nekaj žensk na brzojavnih uradih. Ko je 16 let pozneje država prevzela badensko poštno oskrbništvo, je bilo po poštah že 100 poštnih uradnic, Kmalu so
začeli nastavljati po vseh državah ženske kot poštne in brzojavne uradnice. Ko so začeli vvajati telefon, pa se je število uradnic posebno pomnožilo. Izkušnja je namreč učila, da je za govorjenje v telefon visoki ženski glas mnogo pri-kladnejši, kakor pa globoki moški. Zato so pri telefonih malodane povsod nastavljene samo ženske. Danes je število poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnic ogromno. Izkazale so se z malimi izjemami delavne, vestne in skromne delavke; ž njimi si prihranijo države lepe svote denarja, saj so še vedno dosti slabše plačane, nego moški, dasi opravljajo isto delo.
Zdravnice na Srbskem. V Srbiji je danes 300 zdravnikov in 30 zdravnic, t. j. 10% zdravnic. Nedavno je imelo srbsko zdravniško društvo svoj 40. občni zbor v Belemgradu. Zdravnica dr. Eva Haljecka je predlagala, naj bi volili v odbor tudi ženske. Zdravniki, ki so sploh dobri in ljubeznivi tovariši zdravnic, niso mogli takoj ugoditi temu predlogu, ker treba prej premeniti pravila. Toda ker so bili moški za izpremembo pravil, bodo vsekakor tudi za volitve ženskih v odbor.
»Jugoslovanska žena se imenuje razstava, ki jo priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani 1. avgusta t. 1. v prostorih dekliškega penzijonata »Mladike«. Društvo se bode oziralo predvsem na slovensko ženo ter hoče pokazati svetu v prvi vrsti vsa dela, ki jih je vršila Slovenka minule in sedanje dobe. V ta namen zbere razna ženska narodna ročna dela, narodne noše različnih slovenskih krajev, izdelke domače ženske obrti, razno domače karakteristično slovensko orodje itd. Pokazati hoče dalje tudi, kaj je mogla storiti slovenska žena na literarnem in umetniškem polju in zbere v ta namen vsa pomembnejša literarna dela, ki so jih spisale Slovenke, liste, ki so jih urejale Slovenke in slike, ki so jih izvršile slovenske umetnice. Ker pa je možno tako razstavo prirediti uspešno le z združenimi močmi, je naprosilo društvo razna društva odseke in mnoge posameznike širom slovenske domovine, naj bi blagohotno pomagali pri tem težavnem delu. Marsikdo se je odzval prošnji, nekateri pa niti odgovorili niso. Posebno marljivo deluje belokranjski . oddelek ter zbira zanimive belokranjske narodne izdelke, noše in razna dekorativna ročna dela, izdelana po narodnih motivih. Posebne oddelke na razstavi bodo imeliBelokra-jiiia, Idrija (idrijske čipke), Gorenjska, kjer deluje poseben odbor s sedežem v Kranju, dalju Štajerska, kjer je prevzelo aranžma »Zgodovinsko društvo« v Mariboru in Koroška. Udeleže pa se razstave s svojimi oddelki tudi Hrvatice in Srbkinje. Društvo se je obrnilo tudi na bolgarsko in črnogorsko naučno ministrstvo, naj bi poslalo na razstavo kolekcijo najlepših narodnih ženskih del in noš, a doslej še ni dobilo odgovora. Splošno slovensko žensko društvo je pridno na delu, tudi mnogi posamezniki so se z največjo požrtvovalnostjo posvetili tej nalogi, zato je pričakovati najlepših uspehov. Seveda treba tu mnogo, mnogo delavnih rok. Zato naj bi nihče ne čakal vabil in prošenj, saj društvo ne more vabiti vsakogar Posebej, ker ne ve zanja Kdor se zanima za to
Iz Bele krajine: Rimski kamen pri Rožancu.
razstavo, komur je pri srcu individualnost slovenskega naroda, ta naj sam pride in pomaga. Vsakdo je dobrodošel m bo z največjim veseljem sprejet v krog sodelavcev. Društvo jamči za vse doposlane predmete. Vse se vrne lastnikom nepoškodovano. Vposlati je razstavne predmete od 1. do 10. julija t. 1.
Naše slike.
Mohamedanska Makedonka. Kako krasne narodne noše, ki so obenem sila dragocene, so se ohranile na Balkanu, kaže naša slika. Zlato fino vezivo plašča je umotvor ženskega ročnega dela. Tak plašč se podeduje od roda do roda. Ta mohamedanka je Slovanka, ker ima odkrito lice.
Belokranjski hiši. Pomotoma sta izostali ti dve sliki iz zadnje številke našega lista, kjer smo objavili popis belokranjske hiše. V dotičnem članku govorimo obširno o teh stavbah, ki polagoma izginjajo.
Največja slovenska javna ljudska knjižnica na Slovenskem, ki ne uživa nobene državne, deželne ali občinske podpore. V zadnjihJetih so po Slovenskem na vseh krajih nastale javne ljudske knjižnice, katerih glavni namen je, da izobražujejo zlasti priprosto ljudstvo. Te javne ljudske knjižnice so pristopne vsakomur, zato imajo visok kulturen pomen in se bo blagodejni njihov upliv prav spoznal in pokazal v teku desetih in več let. Tako javno ljudsko knjižnico je pred tremi leti
ustanovilo v Ljubljani Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Skromen je bil začetek, 250 knjig in ena izposojevalna ura na teden. Danes je ta knjižnica največja s 1 o-venska (t. j. da ima največ slovenskih knjig) ljudska knjižnica na Slovenskem med onimi, ki so navezane le nase in ne uživajo nobene javne podpore. Cilj ustanoviteljev knjižnice je bil, dati slovenskemu ljudstvu najboljše in najraz-novrstnejše slovensko berilo, kar se ga sploh da dobiti in ta cilj je danes dosežen. Knjižnica šteje do 4000 knjig in bo kmalu dosegla 1000 vpisanih obiskovalcev iz Ljubljane in okolice. Vsak teden je devet izposojevalnih ur (trikrat po tri ure) in se izposodi na mesec okoli 2500 večinoma slovenskih knjig. Knjižnica je docela moderno urejena in je izdala pred kratkim popoln imenik vseh svojih knjig, jeseni pa otvori dostojen oddelek za hrvaške in srbske knjige. Knjižnica posluje vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 9. zvečer v društveni sobi Vožarski pot 2 (koncem Florijanske ulice, postajališče električne cestne železnice). Ta knjižnica je dokaz, kaj se da napraviti iz malenkostnega začetka, če je dovolj trdne volje in vztrajnosti.
Slovenci na Tirolskem. Avstrijsko strokovno društvo lesnih delavcev v Me-ranu na Tirolskem je slavilo pred kratkim svojo 201etnico. V društvu je tudi 35 Slovencev iz vseh slovenskih krajev, s Kranjskega, Koroškega, Štajerskega in Primorskega. Naši mizarji ostajajo zavedni rodoljubi tudi v nemški tujini.
Slike iz Bitolja. Zopet prinašamo nekaj slik iz Bitolja, zdaj srbskega, nedavno še turškega mesta. Slike predstavljajo odhod prvih bitoljskih rekrutov. Med nepopisnim navdušenjem so zapuščali novi vojaki svoje domove in se odpravili na pot v Staro Srbijo, kjer jim je odločeno odslužiti vojaško službo. Istotako navdušeno jih je spremljalo prebivalstvo. Običajno srbsko kolo se je vrstilo brez konca. Med rekruti so bili seveda tudi Rumu-ni, Židje, Grki in dr., a vsi so bili enako navdušeni. Neki žid je dejal: »I mi živimo i dišemo srbski!« Posebno navdušeni srbski patriotje so tudi Rumuni (Cincarji). Da so se Srbi v Bitolju tako priljubili celo med onimi elementi, ki niso srbski, so dosegli pač največ s tem, da so vsi v pravem pomenu besede »enakopravni«. Kakega šovinizma Srbi absolutno ne poznajo. Vsakomur dajejo svoje šole itd. Svoje šole imajo n. pr. Rumuni, Grki, Židje, Turki, še celo cigani imajo svojo ljudsko šolo. Nasproti drugovercem so Srbi skrupulozno obzirni. Ne vpraša se nikogar, kakšne vere je in nikogar se ne iz-
kuša izpreobračati, kakor n. pr. v Bosni in Hercegovini. Srbski princip je: »Ostani, kar si, in bodi človek!« Ta plemeniti način srbskega vladanja ima seveda svoje dobre posledice, — posebno tudi v duhu vojaštva. Ne samo priprosti narod, ampak tudi inteligenca je na ta način lahko navdušena za skupne srbske ideje, naj si bode po narodnosti ali veri kar hoče. Na naših slikah vidimo, kako odhajajo srbski rekruti iz novoosvobojenih krajev na veliko dvorišče bitoljske divizije. Ondi se zbirajo rekrutje iz vseh_ občin bitoljskega okrožja, da se vpišejo. Župan vsake občine je pripeljal svoje fante sem. Tako so se vršili po Bitolju nešteti izprevodi z godbami in zastavami na čelu in med veselim petjem. Pred občinsko hišo so plesali kolo, kakor bi se vršila veselica. Strašna vojna s Turki in Bolgari Srbom torej ni vzela veselja —• služiti domovini za visoke cilje.
Tedenski pregled.
Avstrija 5e vedno nima državnozborskih sej ter- se vlada dalje absolutistično s § 14., ker se
Čehi nočejo udati Nemcem, ki nočejo priznati enakopravnosti vseh državljanov in bi radi vladali tudi v češkem.deželnem zboru. Čehi ne odnehajo, dokler ne sreča ošabnih Nemcev pamet, kar je popolnoma pravilno. Vsaj Čehi znajo pokazati preveč mogočnim Nemcem zobe! — Na Hrvatskem imajo zopet novo »zaroto«, to pot študentovsko. Kaj bi bila naša država brez škandala? Pri nekem hrvatskem dijaku so našli, revolver, ko se je mimo vozil ban. Dijak ni streljal, le gledal je; a revolver v njegovem žepu je že dokaz, da je fantek nameraval krvav atentat. Vrše se velike preiskave, policija ima velikansko dela, a glede uspeha ni ničesar slišati. Baje so somišljenikov tega zarotnika iskali c.elo po Ljubljani. Policija ima fin nos! In velike oči. A kaj nam mari hrvatski ban? No, živimo pač v Avstro-Ogrski, kjer je že prav vse mogoče. — V Lvovu so poljski porotniki popolnoma oprostili Maloruse, zaradi veleizdaje in vohunstva obtožene 4 maloruske rodoljube. Dve leti so imeli Maloruse zaprte Jn cele tri mesece je trajala porotna obravnava proti maloruskim kulturonoscem. A porotniki, Poljaki, niso pritrdili niti enemu izzmed 21 vprašanj državnega pravdnika. Sodišče je torej obdolžence oprostilo, a državni pravdnik je vložil ničnostno
pritožbo ter je zahteval, da ostanejo obdolženci še v ječi. To se je zgodilo. No, že naslednjega dne se je državni pravdnik premislil, svojo pritožbo umaknil, in Malorusi so postali po dveletnem trpljenju v ječi, končno svobodni. Ta proces je nova ilustracija avstrijskih razmer. Rusija seveda zaradi takih slučajev ne more biti navdušena za našo oficijalno politiko, in prepad med našo in rusko državo se s takimi dogodki le še bolj razširja. Ker pa naša vlada brez. veleizdajniških procesov menda ni srečna, se množe obtožnice proti vele-izdajicami po vseh slovanskih deželah Avstro-Ogrske. A čudno, vsak tak proces se zaključi z — oprostitvijo obdolžencev. To daje mnogo misliti! — V Franciji dmajd-ministrsko krizo, ker jim gre za triletno vojaško dobo, ki ima v parlamentu ljute nasprotnike. Ministrstvo je odstopilo, in govori se, da prevzame vodstvo nove vlade Del-casse, bivši zunanji minister in poslanik na Ruskem, najhujši sovražnik Nemčije. — Ministrsko krizo imajo tudi v Srbiji, kjer je odstopil genijalni Nikola Pasič zaradi prevelikega vpliva častnikov na politiko. Oficirji hočejo biti nad uradniki. Policija se prička z vojaštvom. Pasič stoji na stališču, da častniki ne smejo politikovati, da je uradnik nad vsemi, in to načelo mora zmagati. Bržčas se Pasič vrne na krmilo vlade, ker se je vlade željna opozicija takoj razbila, ko je bilo treba resno delati. Zabavljati, kritikovati zna kmalu kdo, a vladati bolje od Pasiča, kdo neki? — Ruski car obišče 14. t. m. prvič rumunski dvor. 2 njim pride tudi ruski zunanji minister. Avstro-ogrski vladi je ta poset jako neljub, ker pretesne zveze Rusije z Rumunijo niso na korist naši vladni politiki. Rumunija se je docela odtegnila vplivu Nemcev in Madjarov, kar je trozvezi na izdatno škodo, zlasti z ozirom na Balkan. Sestanek v Konstanci dela seveda našim diplomatom sive lase, saj so tudi Rumuni. na Ogrskem zelo nezadovoljni z madjarskimi nasilstvi. Rumuni so prav tako zatirani kot Slovaki, Malorusi in Jugoslovani. Ruskega carja pozdravi v Konstanci tudi poslanstvo srbske vlade. — V Albaniji vlada anarhija. V Draču imajo obsedno stanje. Dve tretjini Albanije stoji na strani ustašev, ki zahtevajo, da pride Albanija zopet pod turško oblast in pod turškega vladarja. Ustaši so izvrstno oboroženi ter so hitro in brez odpora zavzeli Krojo, Šijak, Albasan in Tirano ter se bližajo Draču. Princ Viljem, albanski mbret, hoče junaško pobegniti v Skader; prej pa hoče baje poizkusiti, ali bi se dalo ustaše premagati v odprtem boju. Ali s kom? Svoje vojske nima, tujih vojakov je premalo, katoliški Malisori nočejo iti v boj, ev-
Grozni potres v Siciliji: Prebivalci porušenih vasi pod ognjenikom Etno tabore pod milim nebom
20 letnica avstrij. strokovnega društva lesnih delavcev v Meranu na Tirolskem. V društvu je 35 Slovencev.
ropske vojne ladje pač leže na morju pred Dračem, a pomagati nočejo. Splošno mnenje je, da je pruski gardni častnik princ Viljem Wiedski za vladarja povsem nesposoben, a da sta tega Italija in Avstrija le — veseli. — Zdaj so začeli vstajati sumnje, da podpihujejo Albance zavratni Lahi proti avstro-ogrskim- vplivom ter da delajo Lahi v zvezi z Essadom pašo proti naši državi; a isto trdijo Lahi o — naši državi. Torej vsak zase. Afera postaja za nas vedno nevarnejša.
Steckenpferd-ii>yinemleGne mila
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Razne vesti.
Mbret Viljem v opereti. V zadnji številki S. I. T. smo zapisali, da so dogodki v Albaniji najboljša snov za izborno opereto. Iz Rima poročajo 6. t. m. dunajski »Zeit«, da je danes v Draču že več znanih pisateljev burk in operetnih libretistov, ki zbirajo gradivo za burke in za opereto,
ki bo daleko boljša kot »Vesela udovica«. Mi smo torej trdili resnico. Iz Rima dalje poročajo, da je dobil pruski gardni major Viljem Wiedski, sedanji komični albanski mbret, iz avstrijskih in la--ških bank 3 milijone mark. Od teh je porabil 800.000 mark za poplačilo svojih starih dolgov v Potsdamu in Berolinu; 1 in pol milijona mark je že potrošil za svoj dvor v Draču ter ima torej le še milijon mark. Ker se misli menda kmalu odpovedati, mu bo ostalo še nekaj stotisočev dobička, ki ga bo mogel porabiti v Berlinu. Potem pa more iznova delati dolgove!
Kako dolgo žive tiče. Labud more živeti do 160 let, sokol do 162, orel je živel v kletki 104 leta, papiga živi preko 100 let, istotako dolgo žive močvirne in morske tiče, gos in kukavica moreta živeti do 30. leta. Tudi vrane žive 100 let, sraka v svobodi do 40, petelin pa največ do 15 let; istotako kratko žive fazani, golobi in manjše tiče pevke. Kos živi v gajbici okoli 15, slavec pa le 10 let. Pesniki imajo torej tudi med ticami le kratko življenje.
Kako se je govorilo v raju. Iz Trnovega nam pišejo: V pojasnilo, v katerem jeziku je Bog z
Adamom in'Evo govoril, še sledeče; Ko je Adam zagledal beli svet, mu je Bog odkazal: »A-dam!« t. j. to ti dam! oziroma to je tvoje! Ko je Bog prišel neki dan k Adamu ter ga je zapazil dokaj čmernega in ga je povprašal, kaj da mu je, ker je tako otožen, mu Adam odgovori: Včeraj sem I se preveč razburljivega grozdja najedel, da me lasje bole, pa nimam žive duše, ki bi mi malo kisle juhe napravila! Gospod Bog je takoj zapazil, kaj mu je potreba in preskrbel mu je družico, da mu napravi kisle juhe, mu jo pripelje in pravi: «Evo! — ta ti bo dokaj kisle juhe napravila!« Iz tega je popolnoma razvidno, v kakem jeziku je Bog govoril, t. j. le v slovanskem jeziku! — Pred 60. leti sem v nekem tedanjem tržaškem listu ^čital, da je Bogu slovanski narod najljubši. Zato mu je podelil ime Slave, kar pomenja:	»Popolo slavo,
popolo di gloria!« — Narod slave! — Žalibog, da sedanji laški barbarski rodovi po njem teptajo!
Kje je največ telefonov. Seveda v New Vorku, kjer imajo 441.000 telefonskih postaj. Nato slede: Chicago z 279.400, London z 220.000, Berlin s 177.900, Filadelfija s 145.600, Boston s 140.200, Pariz 84.500, Stockholm s 73.600, Ham-burg-Altona s 65.000, Dunaj z 58.200, Petrograd
Največja slovenska javna ljudska knjižnica na Slovenskem: Knjižnica „gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani". Del slovenskega oddelka. (Fot. L. Krema, fotograf v Ljubljani.)	. .	.... d .
Vojaški novinci iz bitoljske okolice korakajo pod vodstvom županov skozi Bitolj v spremstvu ljudstva.
s 35.000 in Tokio z 32.6000 postajami. V Stockholmu ima po 7 oseb 1 telefon; v Chicagu po 8, v Berlinu po 13, na Dunaju po 38, v Petrogradu po 48 in v Tokiju po 67 oseb en telefon. Čudno pa je, da uporabljajo telefon vendarle največ baje na Dunaju, kjer govori povprečno vsak človek po 16krat na dan po telefonu. Ali so Du-najčanje najbolj blebetavi? Statistika pač v tem oziru ne bo čisto zanesljiva. V Ljubljani je še malo telefonov, a še manje se uporabljajo. Sčasoma napredujemo tudi Slovenci, da bo imela Ljubljana zvezo z vsemi mesti in trgi po domovini.
Zračni tlak vzrok smrti v vojni. Kirurg profesor dr. O. Laurent iz Bruslja, ki se je kot zdravnik udeležil balkanske vojne v grškem taboru, trdi v nekem svojem poročilu pariški akademiji znanosti, da je našel v vojni nov vzrok smrti, ki so ga smatrali doslej za bajko. To smrt povzroča delovanje modernega streljiva, četudi ne pride vojak s streljivom sploh nič v dotiko. Že za časa Napoleonovih vojen se je dogajalo — trdi dr. Laurent, da je zračni tlak zaradi letečih ali eksplodiranih topovskih krogel usmrtil vojake. Laurent pripoveduje, da je v Traciji na svoje oči
videl mnogo padlih vojakov, na katerih je bilo opaziti sledove srčne kapi, a rane niso imeli prav nikake. Umoril jih je zračni tlak. Slične pojave je dognal francoski zdravnik dr. Matignou tudi v rusko-japonski vojni.
Razlika med Dansko in Rusijo. O ruskem carju Aleksandru in danskem kralju Kristijanu pripovedujejo za Rusijo jako značilno anekdoto: Ko je bil sedanji danski kralj še prestolonaslednik, je prišel o neki priliki car Aleksander v Kjoben-haven. Pri ogledovanju mesta se je ustavilo carjevo oko na cerkvi tamošnje ruske kolonije in kazoč na njene tri pozlačene kupole je dejal car Aleksander danskemu prestolonasledniku: »Ali v-i dite tam one kupole? Takih imamo v Rusiji na tisoče in tisoče. Pod njihovo zaščito je vsak ruski podanik varen, da v miru lahko opravi svojo molitev.« — Na to je pokazal bodoči danski kralj na strehe hiš in odgovoril:	»Sire, ali vidite te
strehe? Takih imamo na Danskem na tisoče in tisoče. Pod temi strehami pa je vsak danski podanik varen, da more mirno in brez skrbi opravljati svoje delo!«
Govor pijanca. Že dolgo ni napravil kak govor proti nezmernosti tako globokega vtisa, kot izpoved starega propadlega pivca pred družbo elegantnih mladih gospodov v restavraciji nekega hotela. V gostilniško sobo stopi starček bledega obraza, udrtih motnih oči, zabuhlih lic, po vsem životu se-tresoč. Uprl je v navzočo družbo proseč pogled. Mladi gospodje so ga razumeli ter mu naročili nekaj pijače. Kot plačilo za to so zahtevali, naj ubogi capin napravi kak govor, pri katerem bi mlada družba uganjala svoje burke. Ko je mož napravil zadnji požirek ter se parkrat topo ozrl po gostih, je pričel govoriti s tako resnimi besedami, da so vsi ostrmeli: »Dragi gospodje«, — tako je pričel — »ko takole vas in sebe opazujem, se mi zdi, da gledam sliko svoje mladosti. Moj zabuhli obraz je bil nekdaj tudi tako lep in zdrav kot jih med vami vidim. Moje suho in tresoče telo se je pred dolgimi leti lahko ponašalo na čelu oddelka mojih vojakov. Bil sem mož v svetu možkih. Tudi jaz sem imel svoj dom,
. katerega je obdajal razkošen vrt, po katerem je tako rada šetala moja soproga; žena, lepa kot sen umetnika. A jaz sem zavrgel njeno zvestobo in vdanost. Gledal sem mirno kako izginja najina sreča v vinski čaši. Imel sem otročiče, lepe kot pomladanske cvetke; videl sem kako so hirali in umirali pod prokletstvom očetovega pijančevanja. Ustvaril sem zares zakonski raj, kjer je več let plamtel ogenj iskrene ljubezni; a kakor vse drugo, sem tudi to čustvo zatajil v sobi. Mesto ljubezni in zadovoljnosti je nastalo sovraštvo in
Vpisani prvi vojaški novinci v Bitolju z zastavami pod poveljstvom župana pred občinskim domom.
razdejanje. Sedaj sem mož brez žene. — Oče brez otrok. — Potepuh brez doma. — Mož, v katerem je zamrl zadnji človeški čut. — Jaz umiram vsled alkohola!« Končal je. Čaša, katero je ves čas krčevito stikal, je zdrknila na tla. Iz steklenih drobcev pa je šumelo mladi družbi na uho: »Jaz umiram vsled alkohola!«
Za vsebino inseratov in reklamnih notic uredništvo ni odgovorno.
Za vroči poletni čas Vam svetujemo, da si nabavite mehke srajce in ovratnike kakor druge potrebščine pri tvrdki Engelbert Skušek v Ljubljani. Dunajska cesta 7. koji ima dobro blago po tako nizkih cenah, da se vsakdo čudi, kako je mogoče po tako nizkih cenah prodajati.
Pri dirki K. S. K Ilirija dne 7. junija 1914, dirkališče Kranj —Ljubljana, so Gorčeva kolesa prva dospela na svoj cilj. Priporočamo to zares domačo in slovensko tvrdko vsem.
Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Čuden, ki je res domača tvrdka in se ne skriva za nje imenom kak tuj lastnik. — Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu 10 let v Prešernovi ulici št. 1. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden še vedno na Mestnem trgu.
EMIL GABORIO :	14. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Stari Tabaret je stopil k policijskemu komisarju in rekel tiho:
»Našel sem vse, česar se je bilo le moči nadejati.«
»A jaz sem izprašal sluge, ki so izpovedali čudne reči.«
Brezmejna osuplost Albertova se je bila umaknila hladnejši preudarnosti. Vprašal je policijskega komisarja:
»Ali ne bi smel izpregovoriti v vaši navzočnosti par besed s svojim očetom? Zgodila se je pomota, to se mora kmalu pokazati.«
»Seve, seve, same zmote,« je zagodrnjal Tabaret.
Policijski komisar je izrazil svoje obžalovanje, da ne more ugoditi tej želji, ker mu je ukazano strogo, da mu ne dovoli izpregovoriti besedice z živo dušo. »Spodaj čaka voz. Izvolite iti z mano!«
Iz Bitolja ob prvem novačenju: Rekrutje z godbo in zastavo na dvorišču bitoljske divizije,

llllllllllllllMIIllll
>
O
• i*H
C
>o
o
cS
3 i
p
4->
M
'il
'TJ
• ri
I Razširjajte povsod „SLOVENSKI ILUSTROVANI TEDNIK“ in pridobivajte mu novih naročnikov!
iiiiiiiiiiinii
mi
t
f
J
J
^5
p*
&
P3
fs
O
*rH
P:
4
H
C3
?;
4
>
r*
•N
5
CG
<:
'S
CG
0
A
a
oc
§
S
1
s
0
i
J
'u
Ko je šel Albert z redarji dol, je videl, kako letajo domači vsi zbegani sem-tertja. Le stari Deniz, komorni sluga, je dajal svoje ukaze s kratkim in Umerjenim glasom.
Na hišnem pragu se je zazdelo Albertu, da je slišal besede: »Starega grofa je kap ...«
Presunjen do dna duše je omahnil k vozu in sedel vanj. Še tisti hip je zdrdrala kočija...
Deveto poglavje.
Dabiron je sedel že od devete ure pri svoji pisalni mizi, natovorjeni visoko z akti. Njegovi uradniki so pisali molče ali .pa izvrševali, kar jim je bil ukazal.
Da pride grof Albert de Komaren pred sodišče zaradi umora, je bilo sklenjena stvar. In zdaj je veljalo ravnati z vso odločnostjo. Preiskovalni sodnik je
Ravno je bil gotov s pripravami, ko so se odprla vrata; vstopil je Noel Žerdi.
Poklonil se je lahno, kakor mož, ki ima mnogo posla s takšnimi zadevami. Zdaj pa tudi ni bil več podoben Tabare-tovemu prijatelju, niti Julijetinemu ljubimcu; bil je odvetnik od nog do glave, njegova krinka je držala krepko.
Bil je tak, kakršnega so poznali prijatelji, tovariši in stranke: samozavesten in preudaren, gladek, vljuden in vendar nedostopen.
Nihče, kf bi ga bil videl takšnega, si ne bi bil mislil, da je preživel večer pred tem jutrom še v silnem, morečem razburjenju, posetil pozno še svojo ljubico in prečul nato noč ob postelji umirajoče -— ob smrtni postelji svoje matere ali vsaj nje, ki jo je smatral do nedavna za svojo mater in ki ga je vzgajala od njegovega rojstva.
Iz Belekrajine: Črnomaljska dekleta v narodni noši plešejo na trgu belokranjsko kolo.
bil že pri državnem pravdniku, da poda sodišču vsa potrebna obvestila.
Že med tem, ko so aretirali mladega grofa, so prejeli pozivnice staji grof Komaren, gospa Žerdijeva, Noel Žerdi in nekateri služabniki mladega grofa; vse te osebe je hotel izprašati Dabiron, še preden zasliši obtoženca.
Postavil je bil na noge celo četo tajnih policistov, ki so morali izvrševati vse njegove naredbe; zdaj je čakal kakor vojskovodja, ki je razposlal svoje adjutante na vse strani in pričakuje začetka bitke;
Že mnogokrat je bil vodil slične zadeve, a še nikoli ni zrl razvoju slučaja s takšnim notranjim razburjenjem nasproti. In vendar je imel redkokdaj le polovico toliko indicij in dokazov kakor zdaj. Z mirno vestjo bi se bil lahko lotil preiskave; opominjal se je tega, ne da bi se mogel iznebiti mučnega dušnega nemira.
Preiskovalni sodnik je čakal v silni nestrpnosti. Hodil je po sobi semintja in izvlekel svojo uro vsakih pet minut, da jo primerja s stensko. Kolikorkrat je začul korake po hodniku, se je ustavil nehote in prisluhnil.
Potrkalo je. Vstopil je njegov uradni pisar.
Dolgi, mršavi človek se je poklonil in začel molče svoje priprave.
Celih trinajst let je že sedel vsak dan na istem mestu; opravljal je svojo službo že pod štirimi preiskovalnimi sodniki. Narekovali so mu najstrašnejše reči, ne da bi bil trenil z obrazom. Njegov dolgi, suhi, brezbrižni obraz se je zdel izrezljan iz lesa.
Ime mu je bilo Konštant.
Narobe pa se je poznalo sodniku, da ni zatisnil očesa; pričal je to izraz obličja in sence pod njegovimi očmi.
Dabiron je pomolil mlademu odvetniku roko.
Preiskovalni sodnik je poznal Noela sicer le površno, a slišal ga je hvaliti kot nadarjenega moža, ki se mu obeta še lepa bodočnost.
Sprejel ga je prav kolegialno in ga poprosil, naj sede. Po osebnih navedbah se je obrnil sodnik, ki je sledil dotlej pisarju z očmi, k odvetniku in ga vprašal:
»Ali že veste, v kateri zadevi ste se morali potruditi k nam?«
»Da, vem, zaradi umora Leruževe v Žonžeri.«
»Tako je.«
Sodnik se je spomnil obljube, dane staremu Tabaretu, da ga ne omeni z nobeno besedo, pa je nadaljeval:
»Našli smo vaše ime v papirjih vdove Leruževe; hoteli smo vas torej takoj za-
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, BiberstraBe 82.
slišati, ako nam imate povedati kaj važnega.«
»Prav nič se nisem začudil, ko sem prejel vašo pozivnico. Zanimali smo se za ubogo žensko, ki je bila moja dojilja;
Prečitajte mojo notico v uredniškem delu in pišite po vzorce!
Z odličnim spoštovanjem
L N. Šoštarič, trgovina. Maribor, Gosposka ulica 5.
234
$2
»„* *
I
|
s
g
111
Pet elegantno vezanih, po vsebini izbornih knjig za samo 8 kron, ki se lahko plačujejo tudi v obrokih.
Dobra, zanimiva kniiga ie najboljši prijatelj.
!! Za birmo !!
Priporoča se tvrdka
H. SUTTNER
Ljubljana 5, Mestni trg 25.
Nizke cene, solidna in dobra postrežba.
Lastna protokolirana tovarna ——— nr v Švici. ------------
kolikor vem,' ji je gospa Žerdijeva večkrat pisala.«
»Imenitno! Potem nas poučite vi najbolje.«^
»Žal, da bodo informacije, s katerimi vam morem postreči, le nepopolne; prav malo vem o svoji nekdanji dojilji. Vzeli so me ji še pred časom, do katerega mi seže spomin in oftkar sem odraste!, sem ji poslal le tuintam kako podporo.«
»Posetili je niste nikoli?«
»Pač, bil sem parkrat pri njej, a le po nekaj minut. Gospa Žerdijeva bi vam morda lahko sporočila več, ker je bila mnogokrat pri Leruževi; ako se ne motim, ji je vdova zaupala vse svoje zadeve.«
»Dobro; saj bom govoril še danes z gospo Žerdijevo. Gotovo je že prejela moje vabilo.«
»To se razume, le priti ji ne bo mogoče; bolna je in leži — bolna, tako resno bolna, da je najboljše, ako se kar odrečete njenim izpovedbam. Doktor Erve, njen zdravnik, je obupal popolnoma nad srečnim izidom bolezni: dobila je vnetje možganske mrene, in kriza se bliža ravno zdaj svojemu višku.«
Ta novica je bila sodniku jako nevšečna. Vprašal je;
»Ali je popolnoma nemogoče, dobiti od nje razumno besedo?«
»Še misliti ni na to; blede se ji. Ko sem odhajal danes z doma, je bilo njeno stanje takšno, da dvomim, ali še doživi nocojšnji večer!«
»Od kdaj pa je bolna?«
»Od sinoči.«
»Tako nenadoma!«
»Da, četudi le dozdevno; opažal sem že pred tedni, da je vsa potrta in kakor bi ne bila zdrava. Sinoči po večerji — jedil se je komaj dotaknila — je vzela v roko časopis, in pogled se ji je ustavil po naključju takoj na poročilu o umoru v Žonšeri. Kriknila je, popal jo je krčevit drget, in nato se je onesvestila z besedami: — O nesrečnež! O, nesrečnež!«
»Nesrečnica, ste menda hoteli reči?« je dejal sodnik.
»Ne, ne, gospod sodnik! Razumel sem jo prav dobro; bilo je očitno, da se njeni vzkliki ne tičejo vdove Leruževe.«
»Hm! To se zdi sila važno!«
(Dalje prihodnjič.)
Listnica upravništva.
Gosp. L. A. v Sedlu pri Kobaridu in drugim: Ako kdo te ali one številke ne dobi, a ima naročnino plačano, ni krivda pri nas, ampak na pošti. Ako so dobili list drugi, potem je moral priti list na zadnjo pošto tudi za dotičnega. Mi pošiljamo list za vse naročnike, ki so v enem poštnem okolišu, v skupnem ovoju, zato naj v takih slu-
čajih tisti, ki te ali one številke ne dobi, zahteva list pri domači pošti.
Književnost.
Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. »Knjižnica »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« I. zvezek. V »Ljubljanskem Zvonu« je izšla ocena o I. zvezku K. S. I. T. izpod peresa profesorja Josipa W e s t r a, ki piše: Naši Slovožoki in Besedavlji bodo imeli z novo Murnikovo knjigo večje veselje nego Nimrodi, čeprav se dejanje in nehanje vseh dvanajst črtic vrti okrog lovskega in živalskega življenja. Zakaj Murnikove povesti in njih bogati besedni zaklad, ki ga je nedvomno jezikoslovno nadahnjeni Rado Murnik natrpal v pričujoče črtice — naj si bodo bajke ali pripovedke ali dramatski prizori — bodo tistim, ki cenijo pisanost izražanja, dovtipkarstvo v umetno zveriženih pe-rijodah, obilico bujnih atributov, drznih primer, vratolomnih paradoksov, humor bolj v besedah kakor v situaciji, in ki imajo vrhu tega smisel za košatost naše lovske slovenščine —■ prav posebno .ugajale. Kaj pa poreko lovci, namreč pravi lovci, ne vem. Sicer pozna Murnik, kakor pričajo te črtice, veselo in veseljaško lovsko življenje skoz in skoz, naj si ga je že sam doživel ali si dal o njem pripovedovati, pa vendar je v njih več hudomušne »zafrkazni«, da govorim po Murnikovo, kakor da bi se mogli resni možje, kakršni so pač vsi pravi lovci, ob njih odkritosrčno zabavati. Pa saj niso namenjene lovcem, ampak ljudem, ki se jim hoče lahkotnega razvedrila. Kdor pa hoče iskati
Izvrstne kranjske klobase
velike, 40 v. Salame iz gnjati 3 K, kg šunke in vso drugo suho mesnino in slanino od 5 kg dalje pošilja
Janko Ev. Sire <338>
prekajalec in razpošiljalec živil, Kranj.
Dober svet za bolnike
je največja dobrota. Taka izvrstna zdravstvona navodila, ki jih je preizkusilo že na tisoče bolnikov, prinaša 64 strani obsezajoča knjiga, v kateri najdejo najboljše zdravstvene nasvete, ki gotovo vedejo do popolnega ozdravljenja, vsi oni ki trpe na oslabelosti živcev, slabokrvnosti, onemoglosti, oslabelosti, ki nimajo spanja, na otožnosti, glavobolu in hrbtobolu, nervoznem srčnem bitju, nervoznem motenju v želodcu, črevih in mehurju, protinu, skrnlni, ishiji, krču in mrtvoudnosti.	286
Zastonj In poštnine prosto posije to knjigo vsakomur, ki jo zahteva, posebej knjigo za moške in posebej za žene
Das Elektro Vltalizer iirtzliclie Institut, ^^^^i^idapest VI., Vi>rosin»rty-u 45/105.
MARTIN PERNOVSEK
Te'efon št. 5/VI. V Ccljll Telefon št- 5/vl-
izdeluje omare ledenice.

4$^
*■
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau K (Kassa) I. Postfach 12/44. (Ogrsko.)
Čistilne krogljice,
ki prenavljajo kri, dobre proti hemorojdam, sestavljene iz rastlinskih snovij, priporočljive za redno delovanje čreves, proti hemoroidnim nadležnostim, glavobolu itd. — Cena škatlji 50 stotink. Glavna zaloga: lekarna Galeno, Trst, vla S. Cilino.
^3 ,3
§ ^
1 -S
P C »C *0
§ S
=>7
.Cs 1
a ^
"S °
O C5.
^ 1^$ S
^ P O
^ ^ -S .2 0 £
s 7
- c«
^ S- C
0	N
1	15
^ t« ^ p
^ ec
-S
« S;o
O o - ~
fe J
P 00 Pl ^
celo v najtrdoviatnejših shačajih rabi tisoče zdravnikov in bolnikov angleški pljučni redilni prašek CERTOSAN s čudovit m uspehom. CERTOSAN, ki ga smemo primešati skoro vsem jedilom in pijačam, ozdravi hitro in temeljito kašelj, težko sapo, žrelni in pljnčnl ko-. ^	, nični katar in uničujoče Znake pljučne jetike.
Razentega zbuja CERTOSAN tek in povzroča, da bolnik oči vidno pridobiva na I teži in moči. — Velika originalna steklenica CERTOSANA velja 5 kron. Dobi se v lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna Josef von T5rdk, Budapest Vi., Klrdly-utcza 12/1.	285
Ob kašlju, težki sapi, pljučnih boleznih
J
Pred rabo.
Po rabi.
I
TakoXčudovito spremembo povzročijo
Kola-tablete
(,,KOLA-DULC“)
najboljša naravna hrana za možgane In živce.
Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak gibljaj našega telesa je odvisen od možganov. Utrujenost, potrtost, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenja nedosta-janja življenske sile. Hočete-li se trajno čutiti živahne, z jasno glavo in dobrim spominom, hočete-li delo in vse napore smatrati za zabavo, uživajte Kola-tablete (Kola-Dulc). Te so naravna hrana za živce in možgane, ki pomlajajo in boljšajo kri, da tako zopet moč in življenje, ter vpliva na celo telo blagodejno. Kola-tablete (Kola-Dulc)
povzročajo veseljedo življenja in moč k delavnosti,
povzročajo tudi, da se človek čuti mladega in delavnega, kar prinaša uspeh in srečo. — Če uživate nekaj časa vsak dan Kola-tablete (Kola-Dulc), postanejo Vaši živci močnejši, vsakršna slabost izgine, in vsled močnega uč nka se boste čutili krepke. „Kola"
priporočajo zdravniki celega sveta in ga rabijo v bolnicah, kakor tudi v zavodih za zdravljenje živcev.
Zahtevaite Kola-tablete (Kola-Dulc) zastonj! Zdai yam
v	’	ponujam
ugodno priliko za ojačenje živcev. Ne odlašajte in pišite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam pošljem količino Kola-tablet (Kola-Dulc) zastonj in poštnine prosto, ki je dovolj velika, torej zadošča, da Vam stori _dobro in da se morete sami prepričati o njega čudotvorni moči. — Če Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj, predno pozabite.
Razpošiljalna:
Heiligen Geist-Apotheke, Budapest VI., Abt. 427.
v Murnikovem jeziku še kaj drugega — bo našel tudi to: zakladnico domačih lovskih izrazov, ki si jih je avtor očividno več let zabeleževal in jih ob tej priliki porabil in zabeležil, da se otmejo pogube; dokaj pa jih je tudi sam po večini srečno skoval. Drugi zopet lahko zasluti v tej ali oni črtici satirično namero, ki pa ni nikjer jedka in rezka. Murnik ima svoj slog: preprosto dejanje garnira z obilico nadevkov in pridevkov, tako da kar mrgoli krasečih in govorečih epitetov. Mojster je Murnik v izbiranju lastnih imen, značilnih in zvočnih obenem. Podjetništvo »Slov. ilustr. tednika« je pričelo s to lično knjižico, ki ji v tehničnem oziru ni nič prirekati, izdajati svojo lastno knjižico. Da bi imela le srečnejšo usodo kakor marsikatera zbirka, ki smo jo imeli v preteklih in polpreteklih časih!
Dobro blago in nizke cene, to je načelo tvrdke li. Suttner v Ljubljani št. 5. Zato pa se je tudi razvila iz majhnih početkov do današnjega velikega podjetja ter je sedaj na slovenskem jugu največja razpošiljalnica ur, verižic, prstanov, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Oglejte si zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Z veseljem lahko naznanjamo, da se . je pri podjetju Tolstovrške slatine našel novi vrelec z imenom Oset Silva vrelec ter da je ta voda sedaj tako dobra, da prekaša vse znane slične vode.
Senzacionalna ponudba. Svoje cenjene čitateljice prav posebno opozarjamo na oznanilo popularne trgovine z novostmi M. Swoboda III./2, Hiessgasse 13, na Dunaju ki ga priobčujemo od strani... kjer ponuja krasne, s svilo vezene bluze
iz najfinejšega modnega blaga v vseh mogočih barvah po okazijski ceni K1.95 kos. 6 kosov velja le 11 K ter se jim doda zastonj še en čipkast jabot ali ovratnik.
Vest. Ročni katalog časopisov znane anončne ekspedicije J. Rafael, Dunaj I., Graben 28, ima letos več mesecev zamude, ki jo je povzročilo mezdno gibanje v tiskarski obrti. Ta zamuda ima pa tudi svoje prednosti, ker je imela anočna ekspedicija priliko, da je katalog do dneva izdaje izpopolnila, tako da je vpoštevala do meseca maja vse izpremembe glede inseratnih cen in glede izhajanja listov. Katalog je zaradi tega torej naj-točneja in najbolj avtentična pomožna knjiga za vsakega inserenta. Katalog se pošlje na željo in-seerentom brezplačno.
Dojenca odstaviti je dostikrat težavna stvar in zato svetujemo doječi materi, naj sprva daje v dojilni steklenici otroku po enkrat na dan nekaj Nestlejeve moke, ki je skuhana na sami vodi. Polagoma naj se pa daje po dve, tri in več takih porcij; otrok se pusti odstaviti brez težav, se krepko razvija in krasno uspeva. Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 11.
Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavije«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 posnemamo, da je bilo poslovanje kljub denarni krizi, ki so jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete razmere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913 je bilo predloženih 8399 oglasil za 31,221.300 K. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka sa-
Posojilnica v Mariboru
v lastni hiši „Narodni dom**
obrestuje hranilne vloge po 4VI0 oziroma 4:3|40|o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
IFosojiaje na, zemljišča, in na, oseToni Inredjt.
Za, nalsazilo d.en.arja so Toiezplačja.© na razpolag-© položnice a-vstr.
in ogrslre poštne Irranilnice.	163
Rezervni zaklad kron 358.794’75, lastno premoženje zadruge kron 557.439'47.
Triintrideseto upravno leto.	.\ Največji slovenski denarni zavod na severni narodni meji.
THE
I
Vera
American Shoe
za gospode in dame
’ so že došli iz
Amerike.
Moderni, priležni, ele-' VI gantni, ceni, trpežni, j
Edina prodaja
v trgovini s čevlji
Fran Szantner
i«
v Ljubljani
Made by	Šelenburgova ul. 4.
Rice&Mctiins
Boston, Mass. U.S. A.
mo v letu 1913. izplačala K 3,857.040'64, a od svojega obstoja pa že K 57,842.286 Zavarovalnina je narasla letno na K 8,732.835‘33, vse premoženje banke pa na K 68,323.491'OS. S posebnim, zadovoljstvom bodi povdarjeno, da re dividendni fond narasel na K 1,233.193,23, kar daje članom poroštvo zato, da se bode dividenda zviševala od leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka »Slavlja« K 3,119.825-42 dividende. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj prodirajoči priljubljenosti. Priporočamo p. n. občinstvu, da izkazuje svoje zaupanje banki »Sla-viji tudi v prihodnje in to tem bolje, ker je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovalnih zadevah naj se vsakdor obrne v prvi vrsti le na ta slovanski zavod, ki svoje slovanstvo pri premnogih prilikah pokaže tudi z dejanji in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršnimi pojasnili postreže dragevolje in brez obveznosti »Generalni, zastop banke »Slavije« v Ljubljani.
Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal stare domače tvrdke F. Čuden v Ljubljani. Le pri njej se kupi zanesljivo idoče ure, fine uhane, prstane itd. po zmernih cenah. Lastna tovarna ur v Švici. Zahtevajte Cenik, ki se pošlje brezplačno.
Ali ste že poskusili naročiti pri meni vzorce in cenike raznovrstnega blaga? Če še niste, naročite takoj 1 Pošljem Vam brezplačno. Gverili se bodete, da razpolagam s prvovrstnim blagom, trpežnim in cenim,, kakor ga nikjer ne dobite 'pri tujih fazpoši-ijalnicah. Posebno za birmo otrok bodete rabili lepo in dobro blago; za botre in botrce imam pa izvrstne-stvari. Moj nas'ov: Prva slovenska spodnještajerska razpošiljalna trgovina 1. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica štev. 5.
= Obnovite naročnino takoj! =
Manufakturna trgovina
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22
nasproti lekarne..
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga za ženske obleke iz svile, volne, deleria itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp.=
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Letoviščarji!
Meblovano sobo, kabinet in kuhinjo ima oddati podjetje „Tolstovrške slatine", pošta Guštanj, Koroško. 333
Vlimaln krasna kmetija v bližini
rl OOn ir ne^e§a trga za 75-000 K. 11 Ulili IJU Dalje se proda hiša sredi
trga s posestvom, posebno primerna za gostilno in mesarijo ali obrtnika za 85.000 K. Naslov „Fortuna 500“ na uredništvo tega lista.	331
Trgovec,
35 let star, v vseh strokah trgovstva izurjen, želi prevzeti za 1. september ali pozneje zastopstvo piva, vina, pohištva in raznih drugih reči, ali za poslovodjo, vodjo filialk, potnik, kompanjon i. t. d. Kavcija na razpolago, ozira se samo na prima stvari, ponudba resna. — Dopise je poslati na upravo tega lista pod „Zastopnik 35“.	325
FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. 10, I. nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene.
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
|U|99M■	SI. občinstvu se vljud-
naznamio. no naznanja, da je
v hotelu Tratnik, Sv. Petra cesta v Ljubljani, otvorjena nova lepa
kavarna
z najboljšimi pijačami, igrami i. t. d.
Za obilen obisk se priporočata
235	Leopold in Alojzija Tratnik.
N < “3
iT o*
p* — © ^ < ^ 01^
»s*
A -C
©	3
3 g.
- Š
a«
&
2
crq
s:
o<
fD
S3
nT
n
c
crq
2.
sr
CTQ
fD
m m maši nooaviie 1 pei.
Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje od 1. julija Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).
Josip Peteline,307
Ljubljana, Križevniška ulica 7.
Skrivalnica.
Kje je lovec?
Rešitev skrivalnice v zadnji številki »Kje je ponesrečenec? — Sliko obrni navpik in išči podobo ponesrečenca med skalovjem; glavo tvori nahrbtnik vodnika.
ranil/P brošure, ViCUlKCp knjige itd.
o natisne elegantno in " okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
KHnr svo3° sedanjo ne-gotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdnr išče dobrega in lahkega HUU1 postranskega zaslužka, l/rlnr uživa ugled in zaupanje . pri svojih prijateljih in znancih,
kdnr se ne Prec^
KUU1 zicijskim poslom, če se mu dobro izplača, f n naj nemudoma sporoči svoj naslov pod «Poštni predal 47» Ljubljana.	329
Sprejmem kolar-skega učenca in pomočnika ter kovaškega učenca in pomočnika.	327
Ivan Zajc,
Vir pri Domžalah.
Seal a Belvedere 1.
ima vedno v zalogi
najboljše likerje
in	332
vsakovrstna vina.
Proda se 271
nova hiša
z vrtom in vsemi gospo-darsk. poslopji ob glavni cesti v Domžalah, oddaljena 5 minut od kolodvora, pripravna za kako obrt ali za privatno uporabo. Več se poizve pri hiši št. 40 v Domžalah.
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2Va m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih -------- krajih. ------------—
Kdor se je hoče hitro iznebiti, brez joda, brez medicin, z naravnim zdravilom, naj piše na Paracelsus, Sternberg, Moravsko. — Vprašanja 2 znamki. Sigurna pomoč tudi tam, kjer ni nič pomagalo, ros
anaaoaocĐnĐĐPon
Spipe se gospolna,
ki zna dobro stroj epis ter slovensko in nemško stenografijo, v pisarno v mestu izven Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravo Tednika pod „Dobra s 1 u ž b a“.
DDaaaaaaaaaaaaa
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge -v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu**, par-fimerija A. Kanc in drogerija „Adria**.	159
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5*80, 5 komadov K 14’-, 10 komadov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
Za krošnarje, kramarje, preprodajalce in za vsako hišo. — Pri stiskanju lahko poškodovano 138
toiletno milo
pošljem vsakomur
5 kg za 6‘50 K.
(50 do 62 kosov) dišave: vrtnice, mandelni, vijolice, glicerin, mošus, liljino mleko, zelišča itd. Najfinejši parfum v vseh dišavah steklenica 2 K. Razpošilja po povzetju največja parfumerij - razpoši-ijalnica Fran Human, Dunaj IL, Aloisgasse 3/35.
Joghurt sir
za slabokrvne in bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
zlatorTmeni kvargljl Št. 4. Poštni zabojček (ca 5 kg a 3 60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1.) Po povzetju od tukaj.
Različni delikatesni siri. Jako fino čajno maslo, sveža jajca. — Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje. Sirovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m. staro, 1. tekmovalno nagrado ; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
Vsak
otrok
ze ve,
da se dobe najfinejši, najtrpež-nejši in naj cenejši čevlji edino le pri
Viktoriji
Strniša,
Lj ubijana
Jurčičev trg.
Za dame že
od K 8 naprej
Za gospode že
od K 10 naprej
Otroški že
od K 3 naprej
Gg. učiteljem, učiteljicam in c. kr. urad-ftikom 15% popusta.
98
KRHA I« I
Izvrstno sredstvo proti izpuščajem, solnčnim in jetrnim pegam, mozoljem in ostali nelepoti lica in kože. Po kratki uporabi postane koža nežna; ob rednem uporabljanju ščiti kožo pred zunanjimi vplivi ter ohrani svežost in voljnost kože. — Cena enemu lončku kreme K 1, trem lončkom K 2-70. Cena enemu komadu mila K —'70, trem kom. K 2'—. Priznanja in zahvale pričajo to in so na ogled. Skladišče vseh tu-
in inozemskih Specialitet, kosmetiških preparatov, konjaka, ruma, čaja, bandažnih
rudne vode itd., dobiva se v
potrebščin;
315
LEKARNI pri „Rdečem križu" L. GAYER, ZAGREB, Ilica štev. 79,
vogal Kačićeve ulice, nasproti lllfckega trga.
Najboljše švicarske vezenine.
ra
cn
A. ŠARC
last. Jadviga Šarc
Ljubljana, IŠelenburgova ulica št. 5.
318
Perilo za dame in gospode po meri.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
Atelje za steznike (moderce)
313 lijubfca Oehm,
... Zagreb, Bogovičeva ulica 6 — •
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik,
po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.
= Ne zamudite! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo, su	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K 1‘—.
S. MITTELBACH, ZAGREB.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.

eo
03
>C/3
03
b«
H«
i
1
ANT. BAJEC
cvetlični salon
= Ljubljana =
Pod Trančo št. 2
šopki, venci, trakovi.
bd
>
p

I kron ravno ne, pač pa mnogo de> ! narja si prihranite, ako naročite vse, kar potrebujete pri 282
Prvi gorenjski razpošiljainici
Ivan Šavnik, Kranj 154.
Največja zaloga manufakturnega in galanterijskega blaga po izvanredno nizkih cenah. Zahtevajte brezplačno vzorce za ženske in moSke obleke.
::::	V kratkem izide begalo ilusfrovani cenik. ::::
Solidno, ugledno domače podjetje!
BORČEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 57.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
SANAT 0R1UM • EMONA |
| ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA'.
1 LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 1
SEF-ZDRAVNK:PFaMARlJ-DR FR. DERGANC
V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne cerkve, ob južni železnici proda se iz proste roke zaradi bolezni
pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravništvo tega lista. (308)
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu j	•	v
v,)duadsL=r■ trgovino s čevlji.
Svetovno priznana najboljša znamka, Komfori1.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk
najceneje Zaloga Čevljev ,Komfort‘
blago. 311 JOSIP SIMA, Ljubljana, Kongresni trg št. 6.
Dobro in ceno kupite v =
dni ii Hi za sopde in dei
i. mit. uoBUini.
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
475.000 kron.
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
= 5 = originalnih vrednostnih srečk = 5 =
2. in 15. januarja, 1. februarja,
1. marca (dve),
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne
1. in 14. majnika,	jj	1. septembra (dve),
1. julija,	14. septembra,
1. avgusta,	I -	2. novembra.
375.000 kron,
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
3 —

2. in 15. januarja, 1. februarja,
2. novembra.
originalnih vrednostnih srečk
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 1. in 14. majnika, ji 1. avgusta,
1. julija,	||	14. septembra,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K., za manjšo skupino vseh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja torej zastonj! Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj!
Pojasnila daje m naročila sprejema: Glavno [zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, lijubljana.
= Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 3. ===

V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
Velika zaloga
* ' f* 1*
Najboljše blago! 296 Najnižje cene!
Zavod za pranje in likanje 278
Hartmann & Cq-
Lastnik Josip Haliegger
Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765. Podružnica v Orado: Vila „Marija".
Za kratek čas.
Iz Amerike. Kako je bilo vendar mogoče, da sta se s španskim grofom tako hitro sporazumela in zaročila? On vendar ni tebe razumel, ti pa njega ne! — »To je bilo prav enostavno. On je pokazal svoj rodovnik, jaz pa njemu svojo dragoceno knjižnico: šekovne in hranilnične knjižice, — pa sva bila zaročena.«
Iz šole. Učitelj: Povej mi, Jurče, kdo je več kot kralj?
Jurče: As, gospod učitelj.
Posestvo na prodaj!
V Jurovcih pri Ptuju je na prodaj posestvo z vsem gospodarskim poslopjem. Hiša in hlevi zidani. Vse v najboljšem stanju in samo 50 minut od Ptuja. Proda se po zelo ugodnih pogojih. — Oglasiti se je pri Jožef Burg, posestnik, Jurovci pri Ptuju.	325
Simon Praprotnik,
Jenkova ulica št. 7,
priporoča slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo
ledenikov, vitnlli miz, stolov
in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela.	322
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.

		Jol	
f	L	J	
•		J	
Na debelo in drobi
Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic k
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7
se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča fn
Pismena naročila z obratno pošto.	~l
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako |	nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
Najnovejše! Najcenejše!
ki je zelo pripraven za vsako uporabo, je trpežen, ter so popravila in eksplozije popolnoma izklučene. Vsak aparat je preizkušen in pod 2 letno garancijo. Najmanjša uporaba špirita in najlažja in najbolj preprosta uporaba. Zahtevajte proračun, ki se Vam pošlje brezplačno. — Samovar se pošilja po povzetju. — Iščejo se preprodajalci. -	300
Josip Vajda, Ljubljana
[jjj Sv. Petra cesta št. 43.
Puch vozna kolesa! D;‘'Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev In koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
298	^
Ostanke |
blaga za moške in ženske obleke
kakor tudi Slesko platneno in pralno blago, ki so se nakupičili tekom sezije, prodajam sedaj po jako znižanih cenah. Izvolite izrezati spodaj _ _ kupon in napišite nanj svoj cenjeni naslov ter ga yos\)m Razpošiljalnici sukna franc Šmid, Jagerndorf štev. 38, h u-Tra’ a.*'. Pa P’š'te moji firmi dopisnico. Brezplačno Vam potem, ne da bi Vas silil k nakupu, pošljem izredno bogato zbirko vzorcev.
Ostanki so iz sedanje sezije, niso torej nikakršno preležano blago, marveč izključno najmoderneji in prvovrstni izdelki.
Razpošiljalnica sukna FRANC ŠMID, Jagerndorf štev. 38.
Pošljite mi brezplačno neobvezno, da kaj kupim, vzorce zaloge Vaših ostankov naslednje navedenega blaga. (Kar ne marate, prečrtajte.)
a)	Moško blago:
za salonske obleke za lodnaste obleke za vremenske plašče za hlače
9. za zimske suknje
10.	pavolnato za hlače (Man-šester, Fustian itd.L
11.	angl. jahal, hlače struks.
1.	najnovejše kakovosti	5.
2.	srednje kakovosti	6.
3.	cene kakovosti	7.
4.	za površnike	8.
b)	Blodno blago	za veste.
c)	Za damske kostime.
d)	Za pralne obleke in bluze (cefiri, satin, voili itd.).
e)	Platneno in pavolnato blago (siloni, platna vseh vrst, oksfordi, kanafasi, inleti, gradi za modroce, cvilih za naslanjače itd.).
f)	Naglavni in žepni robci.
g)	Posteljne odeje, namizni prti in brisače, pregrinjala za zofe itd.
Ime: ................................................................
Stan : ..............................................................
Stanovišče: .........................................................
Dežela: ............................. pošta: ........................
Za 25 naslovov zasebnih naročnikov (izvzemši krojače in trgovce z blagom) pošljem en predmet za reklamo zastonj. Naslove, na katere naj se pošljejo drugo-jezični prospekti, prosim, označite posebej. — Strogo molčljivost zagotavljamo.
*
O dl
® £ 2 m CL>
Kdor ne verjame, na‘ f"?.”1, d”
„Osetov Silva vrelec"
pri Tolstovrški slatini, pošta Guštanl (Koroško)
res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno
mozira in ostane čista in dobra.
Konkurira se lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj.
S svilo vezena
bluza samo K 1*95
330
am~ Čudo industrije v vezenju. ~ms
Jako fino modno blago z bogatim svilenim vezenjem. — Kompletno za eno bluzo le K 1*95.
Krasno in lepo! Zadnja novost!
Nekaj sto tucatov teh krasnih lepih s svilo vezenih bluz in v ljubkih lepih barvah, kakor beli, krem, roza, svetlomodri, srednje modri, modni lila, iudeči, zeleni, drap, temnomodri, fraise, rujavo, črno, sploh v vsaki obstoječi barvi, smo nakupili pri neki švicarski opuščeni tvornici za vezenje in ker smo nakupili te krasne bluze na debelo v veliki množini, jih moremo prodajati po tej čudovito nizki ceni. — Te bluze so vredne trikrat tega denarja. — Ce vzame kdo najmanj tri komade, tudi po želji v različnih barvah, velja kos samo K t‘95. Ce kdo vzame 6 komadov, jih dobi za le K 11*— in se mu priloži povrhu naprsnik iz čipk ali čipkast ovratnik gratis. Edina prodaja po povzetju pri:
M. SWOBODA, Dunaj,
III/2 Hiefigasse 13/280.
EgSBaBBSSSBBB^ggggSEBSBSggSSgaSBSg
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 36.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, “etVl:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra.	83
A. Goreč, Ljubljana
in vsak bo priporočal


1 UAVtvisr«fn
A. ZANKL sinovi
pri svojih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
Priporoča se
umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič, Ljubljana.
ESSBBBBB^SBBSBSBBBSBSgjSBSBgBSBSSIBSBBB
Knez Auerspergovo ffl 1 •	TT	. J
=kcr Toplicfi na Kranjskem
postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akrato-therme 38° C, nad 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode vsak dan; veliki basini, posamezne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, komfortabno opremljene sobe, izvrstna restavracija. — Indikacije: protin, skrnina, nevralgija (ishias), nevrastenija, histerija, ženske bolezni itd. — Prospekte dobavlja kopališko ravnateljstvo. Sezija od 1. maja do 1. oktobra.	235
• •
• •
•• k UM Ubili U I llltf 111 lil LUMU lUllIllblll UlUllJU ••
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehriike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne pošte.
Velikanska zaloga klobukov, slamnikov in čepic.
* I. SOKLIČ,
Ljubljana, Pod Trančo.
1.	vrsta K 5-50	K 5-50	K 5'50	175
2.	vrsta K 6-50	K 6;50	K 6 50
Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami!
Med čitatelje tega O A AAA riarnir prazničkih časopisa razdelimo UU UUU JJalUV indelovni-ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zatego iz najboljšega trpežnega usnja, z dobro zbitimi nazvunštrlečimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5'SO. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zatego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6 50. Dobavimo vsakomur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen rizike! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana
Exportna trgovina čevljev Franc Humann,
Dunaj, II., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma.
Šele Vaše priporočilo naj nosi korist. Tisoči nam prlznalnih pisem.
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ====== Zahtevajte cenike. =====
irM ITCA^	«11111*	»1 vH11
= Hiša na prodaj. =
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
267
nar izdelovalec godal, -m
Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
Fotografski aparati
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9'70 „ „ in dražje do	K 300-—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hlrschberg 164, Češko.	i«
odkrito in najtopleje.
I
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 3 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puha-stega 5 10 K; velefinega J) snežnobelega, puljenega 640 K, 8 K; puha sivega
1.. v ..................6 K, 7 K; belega, finega
Najboljši češki nakupni vir. l0 K; najfinejši prsni pub Naročila od 5 kg naprej franko.	12 K.

Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; pub 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko. 20
"V
Čuvajte se peg!
I Vaše obličje
B bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
■	Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
J sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-B dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-
■	dicca baisamin". Steklenica K 2-50. Rationell j bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po
enkratni rabi.
1 = Neprijetne dlačice ~—
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-
■	lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod-
ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50
Bujno poinost-krasno == oprsje = š
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, b Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- I znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz- J polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino jj krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- ■ klenice univerzalnega sredstva Et-Admille ! z navodilom 5 K. K temu posebni kremni | izvleček „Vladicco". K 2-—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
3 Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se ! lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. 1 Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. I Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični j laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. S
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba I in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov 5 se jamči.
■■□■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
= Obnovite naročnino! =
Fotogialsfte aparate
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi ?33
fotomanufaktura in drogerija
„ADRIJA"
oblastv. konces. prodaja strupov
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
F. ČUDEN
v JLjiil>Ij;iisi SOI. 212 Prešernova alica 1. je največja in najstarejša eksport. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje vec tisoč ur na vse strani.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje is (Strickmaschinen).
Brezplačen ponk v vezenja.
Tovarna v Linču usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
I
I
I
I
I
IS- Domačini, zahtevajte izdelke domače industrije! ^Si
as PETER KOZINA & Co.
SO moderne oblike	Zaloga na drobno in debelo:
in priznano najso-	V Ljubljani,
lidnejše izvršbe!!	na Bregu št. 20.
Cene za gospode.............K	14.—,	17'—,	20'—.
„	„ dame	„	12'—,	15'—,	18'—.
„	„ dečke 36|39..........„	10'—,	12'—.
” ”	» otroke...........^	^	s--.
I
I
I
I
I
i=l
cS
>
o
cd
>
o
co
s
CO H—I
.
O >
. O
s ”,
”, «
> B
O s
"c? 'tl >co cd cd >
'bi) o o a
•rt 4sJ
cd
O.
<X)
CO
'C
a
s
<T) O
44 "rt5 4s3 O. “
^ .S
le
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunajskega kroja.
nJ
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-== lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. ,—
Oenils: na, zalrte-sro po pošti "brezplačno.
Solid_na postrežfba I
J
-r