34 I^ Jajčji tat Itš riporoča se, da naj člorek mirno in dobre volje nžira darove božje. A yl tega nl paiila Hviberaica, ki je pri kosila prineala govor na kokošja jajea. j Obm se jej je potegnil, gorenja 5»ba se jej je za spoznanje zvihala fircz ] spodnjo in sledi najevolje so jej kalile oči, i2 katerili je jeza švigala frez mrkle obrvi na zgrbančeno čelo, ko je delila kruh, jozno porivajoč Bpetž" in j.krajce" na rse straoi štiriroglate, bukofe mize. Sv. Janez Nepomuk, ki je pribit za mizo y kotu prst držal na ustih, bil j« vsem v izgled in druzega glasii iii Ijilo sliSati, nego brenčauje muh pa kakšen ^oj," 9 katerim je pastir &U kdo diugi oilgaDJil muUo, vsedSo se mu na tovor v žlicL rTi menda jajca pobiraš iz kokosjih gnezd ? Prnj le sem jih hotela dvoje ubiti, a ni jih bilo. V četrtek jih je bilo še pet ondu pod stražjo zraven starih kolovratov, a danes ni niti jedoega," pretrgala je gospodioja mdlk. KoLarjev Janez ali kakor so mu po vasi drugod rekli, mladi Globelščkar, na katerega so te besede merile, zgrban^il je čelo med obfvmi in v oči pri-zval nekaj osupelosti in praviene jeze ter odgovoril z uavadno predrznostjo: nJaz ka-li? Še vedel nisem zanje!" Ali Anica, domača liči, ki je pced jedjo od raatere f ula vao dogodbo, hitela je na pomoč. nPa jih mar nisi? Ali nisi dno nedeljo dve jajci izpil, ki si jti vzel iz omare gori na veži ?" Ta reanica, ki se ni dala tajiti, gOTorila je oiočno zoper Kočarjavega Janeza. Vender je v sveteiu srdu, ki ga okno, a 2 desnico je premutaTal liste po npratiki," v resuici pa je v srci jezo kubal. Da krivda Jauezu še ni bila dokazana, to je čutila vsa družina in je ?,nala, da nekoliko simia «e vcdno leti na vsacega posameziiika. Poleg tega je vsakdo holel veljati za poStenjaka ia takii se je pričelo opravifievanje. Prvi je govoril pastir, ki je po kašči reikrat stikal ajde iakajoč za golobe, in zato vedel, da na Djcga najbolj leti sviin zu Janezom. r,Iaz jih uže nisem pobral," dejal je z glasom kazoCim, kak6 neprijetno je opravičevanje. nJaz pa tndi ne," žlo je potem v krogu, to se zni, da s presledki. Hlapec, ki «a vsa ta stvar ui molila, da ne bi hitel jesti, potil se je po na-vadi in zakiobotal, kadar jo kaj smežnega ali robatega zinil. Postaiaua Tipinka, ki je danes pri gospodarjevih delala ia pri gospodar-jevih jedla. pod jedno streho z domaiSimi prebivala in sama kokoš redila, oiorala je tudi poredati, da se gospodinjiua jajea uiao na kalL naiSia z ujenimi 36 poine3ala. Ali ona je bila med vsemi najstarejža, najbolj izkušeiis in vrhu vsega tpga — ženska. Ilekla je: rPa ne, da bi jih kor» sams izpivala? Mati ste pogledali, da ni kaj lujiin okoli gnezda?" Glas je bil opazen iu previden. H krati je namerirala od sebe cdva-liti sutn pa tndi z druzib. Sdini, ki ni besedice golspil, niti lica izprdmenil, bil je stari Pavle, ki je na voglu mize stdel pri zidu. Položivši ilico. nataknil je očala na nos io zevajoč je strgal iz jesenovega lesa žiice, o katerib je enkrat rekla dekla v jezi, da so kakor Uiiti, s katerimi mešto mečka. Meni je bil vm ta prepir zopern. Na goreajem konei mize setn sede], iDiajo^ pred seboj svoj krožailt. Casi sem se hlapcu nasmlhuil, ki niti v tem resneiu položaji ni izgubil dobre volje, ^asi sem psu kost vrgel pod ulizo. Ali, ie jo le predolgo ni bilo pod mizo, vzpel se jc p93 na klop, nagnil glavo inalo na stran in me Ijubeznjiro iu poželjivo prosil s svojimi Crnimi, svitlimi o-iinl. naj mu dam kaj za oblizek. Prešinila me je nekaka slutnja. Ali ono sviile, teuim; oži, gledale so v me toli proseče, toli nedolžno! Po klopi sem se potegnil, prazen meb mi jc bil *a tzglavje. čaai sem pogledal na knjigo. potem so mi zopet pogledi uhajali po hiši na okoli. Skozi okno je prodiral svitul solniSiii žarek; po njem je plesal iu ?rtil se prah. Muhu so saspano pobrenčivale, Sutile so, da se dao nagiba. Ura je nepre-aehoina tik- takala; tu in tain je miSka priskakala iz Spilje y zida, pomrdala s smrčkoni, a zaoutivai me, naglo se izguljila med verigarai, zmotaniini tam pod klopjo poleg peči. Skozi na pilu odprto okno se je iSula koklja, ki je kločeč vodila pišSeta po ogradi. Petelin se je tudi zagrozil, fie se je maček priplazil doli z odra po žlobu in poteru skocil hitro ua tla. Vraes je porez-getala kobila v hlevu ali so pa zaščebstali vrabci. Sicer pa je vladala tiliota, dosadnost in zaspanost se je polastila vseh stvari. Tudi meai je jela glava ciucati. A prebudi ine \z lalittega dr^raeža aekov ropot. VraU so biJa le priprta in razločno je bilo slioati, kako nekaj po stolbah plazi. Ore li petelin na gr^d P Glas je premofian. Hodi mačka? — Kaj Se I Clovek tudi Ee gr& tak<5. In vender mi je prišlo na tuisel, kaj - ko bi bil tat? Trcbalo je Tsakako iti gledat. Po prstih sem tihotapil do vrat in oailn skozi stekleuo liaico pogledal na stopnioe, ki so peljale t zgornjico. Nekaj črnega, podolgovatega sc je vleklo po stopnicah doli. Ali svitlobe je bilo raalo v veži, ker so bila vežna vraba tndi priprta. Ali ko je stvar prišla blizu do vrat. tja, kjer se je svitloba razlivala t vežo, spoznal sem dotuačega psa. Ptep je hnel k tlom povešen in lioja inu je bila opazna, pogled oprezen. Cemu S8 pač tak<5 vede, poatalo mi je jasno, ko se j» po vr&tih vspal, da bi jih odprl. Tu je nekaj belega poknkalo iz gobca. Iz veže je srečDO uš&l na plaao. A jaz, ki aeru ua počitaicah iskal vsakoršne zabave, izul sem Daglo črevlje in potem bos zasledoval psa. Vedno sem ostajal toliko za njim, da me ni iebko zapazil. Od hiše jo ju mahal po klanci uavzgor, bodeč sicer naglo a oprezso. Cc m je časi nazaj ozrl, 3' 36 videti je bil pripravljen, st&riti se po robn vsaeeinu, kdor bi mu skušal Tseti plen. Ko se je znraznil skozi prfetice, Sel je ob tnršici in mi tak