St. 34 (1309) NOVO MESTO Leto XXV četrtek. 22. avgusta 1974 RADODARNA KRKA Dolenjska Krka je od nekdaj veljala kot pravi raj za ribiče. Četudi je bila v zadnjih letih ne-kolikokrat onesnažena, je njeno ribje bogastvo še vedno veliko, tudi po zaslugi prizadevnih ribičev, ki v vodo vlagajo novi zarod. To se jim v tej ribolovni sezoni že obrestuje, saj prihajajo v zadnjih dneh iz Kostanjevice novice o bogatem plenu, ki ga je nekaterim prinesla „sreča11. Doslej so uplenili res lepe primerke ščuk, somov, platic. Sloves Krke se zato širi tudi v svet in so se v Kostanjevici že napovedali tudi tuji ribiči. Soma velikana, te dni ujetega v bližini Kostanjevice, lahko vidite na zadnji strani Zmagal Štrucelj Najboljši belokranjski traktorist ■ V nedeljo tekmovanje v Šentjerneju ZBORI NA ČAST KONGRESU Na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta ZMS za Dolenjsko v Novem mestu — udeležila sta se je tudi predsednik in sekretar republiške konference ZMS Ljubo Jasnič in Zdenko Mali - so sklenili, da bodo v okviru priprav na 9. kongres slovenske mladine v občinah specializirani zbori mladih. Za mlade kmetijce bo tak zbor v Trebnjem, za zaposlene v kovinski industriji v Črnomlju, za mlade v nekovinski industriji v Metliki in za šolarje ter ostalo mladino s področja vzgoje in izobraževanja v Novem mestu. Med kongresom se bo mladina dolenjske regije udeležila krvodajalske akcije. Dogovorili so se tudi, da bo predsednik medobčinskega sveta poklicno opravljal svojo funkcijo. I. Z. V današnji P objavljamo prvo od dveh nadaljevanj članka POZABLJENI GROB OBOŽE- VANKE PESNIKA SIMONA JENKA, v katerem se avtor prof. Karel Bačer zavzema, da ne bi propadel grob pesnikove obože-vanke na novomeškem pokopališču. Mimo tega objavljamo na drugi strani dva zapisa: o morskih psih - eden je pred kratkim zašel celo v Jadransko morje! -in o narodni herojki Albinci Ma-li-Hočevarjevij ki nosi naslov JERBAS, PUŠKA IN PLENICE. „RACE" Z LOPARJI Na igriščih Branika v Ljudskem vrtu v Mariboru je bilo tradicionalno prvenstvo združenja slovenskih športnih novinarjev v tenisu. Ponovno je zmagal Veselko (Delo), ki je bil prvak tudi lani. Novinarji Dela, Večera, RTV in Dolenjskega lista so igrali v dveh skupinah: zmagala sta Veselko in Splichal. V odločilnem dvoboju za prvo mesto je Veselko (Delo) premagal Spli-chala (Dolenjski list) 8:6, 9:7 in ponovil lanski uspeh. Lepo se je uvrstil tudi Dokl (Delo, Novo mesto), ki je v borbi za peto mesto premagal Šoštariča (Večer). Izbirna tekmovanja za najboljše traktoriste na Dolenjskem so se že Pfičela. Za področje Bele krajine je bilo tekmovanje zadnjo soboto v Krasincu. Zmagal je Alojz Štrucelj iz KZ Črnomelj, pred Marjanom in **etrom Pezdircem (oba iz metliške kmetijske zadruge). Na naslednja mesta so se uvrstili: Anton Bahor (KZ Cr.), Jože Zupančič (KZ Met.), Jože Sajovic, Anton Filak in Jože Jaklič (vsi KZ Cr.). Pokrovitelj tekmovanja v Krasincu je bila metliška kmetijska zadruga, trije najboljši tekmovalci pa se bodo udeležili republiškega prvenstva, ki bo 6. in 7. septembra v Mariboru. Ker vlada za taka tekmovanja veliko zanimanje todi med kmeti hrvatskih vasi ob Kolpi, so Belokranjci sklenili, da jih bodo prihodnje leto povabili k sodelovanju. Za območje ožje Dolenjske bo traktorsko tekmovanje v nedeljo, 24. avgusta, na posestvu KZ „Krka“ •z Novega mesta v Šentjerneju pri Iskri. Začetek ob 15. url p ponedeljek so obiskali „Krko“ maturantje slovenske gimanzije v '-elovcu, ki so pod okriljem republiške konference SZDL pri nas na Potovanju. Maturanti so si ogledali nekatere obrate te pomembne klovne organizacije. (Foto: B. Podobnik) V nedeljo je Planina pri Sevnici svečano sprejela osvoboditelje, brigadirje in druge Več tisočglavi množici je predsednik predsedstva SRS NASELJE MIRU Člani Kluba OZN na Vinici upajo, da se bodo pričeli načrti za gradnjo „Naselja miru“ na Vinici že letos uresničevati. Pri tem sodelujejo z Zvezo esperantistov Slovenije, ki naj bi mladim Viničanom pomagala. Najprej bo treba zbrati denar za odkup zemljišča, nato pa graditi hišice, kakršne gradijo v raznih državah sveta. Hišice bodo imele vse značilnosti slogov, ki vladajo v posameznih državah. S tem naseljem nameravajo člani Kluba OZN na viniški osnovni šoli simbolizirati mimo sožitje med narodi. KNJIGA BO DBH NOVO MESTI JE VAŠA BANKA Sergej Kraigher celotno Kozjansko označil kot pomembno oporišče v narodnoosvobodilnem boju. V svojem govoru je dal velik poudarek kmetijstvu. Pri nas z družbenim in gospodarskim razvojem, kljub vsem težavam, ki jih imamo, vse bolj utrjujemo revolucionarno zvezo delavcev in kmetov, s pomočjo katere smo zmagali v revoluciji. Navedel je več podatkov, kako zadnja leta napredujejo manj razvita območja Slovenije. Po letu 1972 se je stopnja rasti družbenega proizvoda povečala kar za 70 odstotkov bolj kot v vsej republiki, zaposlenost se je v zadnjih treh letih večala za 5.5 odst! na leto. Skupna vsota bančnih posojil pa je lani znašala kar 32 milijard starih dinarjev. Ne moremo pa biti zadovoljni s številom kmetov, ki so povezani v GALLUS IN DRŽIĆ NA DOLENJSKEM POLETJU V okviru Dolenjskega poletja 74 bo drevi ob 20. uri v prostorih zdravilišča v Šmarjeških Toplicah koncert znanega okteta Gallus. V nedeljo, 25. avgusta ob 20. uri, pa si bodo obiskovalci lahko na Grmu v kmetijski šoli ogledali predstavo znane komedije Marina Držića „Tripče de UioJčc41.-S tem delom bo v Novem mestu gostovalo Šentjakobsko gledališče. Vstopnice za obe prireditvi so po 20 din. Kot je bilo pojasnjeno tudi na zadnji seji občinske skupščine , je navsezadnje le zagotovljen denar, ki bo potreben za natis knjige „Občina Trebnje v NOB”. To pomembno delo opravljajo z veliko zavzetostjo na občinskem odboru ZB Trebnje, knjiga pa bo nudila strnjen prikaz narodnoosvobodilnega gibanja na območju občine. Prva smrečica na »Delti« Labodova TOZD v Ptuju dobila 2.000 m2 novih prostorov, do leta 1978 bo zgrajeno še drugo „Labod“ ni prelomil besede, dane „Delti“, še preden je ta ptujska delovna organizacija postala TOZD novomeške tovarne perila. Pred kratkim so v Ptuju -ob Rogozniški cesti slovesno odprli prvi del nove tovarne — objekt z 2.000 m2 skladiščnih prostorov, likalnico in krojilni-co. Ko bo tovarna do leta 1978 dokončno zgrajena, bo imela 6.000 m2 prostorov, 600 zaposlenih pa bo na dan sešilo po 10.000 moških srajc. Otvoritev je bila lep prispevek k občinskemu prazniku, ki ga je tiste dni slavil Ptuj. Ključe novega objekta je Slavku Žunkoviču, predsedniku delavskega sveta „Delte44, izročila Marija Erhatič, ene najstarejših delavk v ptujski TOZD Laboda. , O razvoju „Delte44, kakor tudi o novomeški tovarni perila je govoril Zdravko Petan, glavni direktor Laboda. Med drugim je bilo iz njegove- fa poročila razbrati, da je moral .abod skozi huda obdobja, preden se je uveljavil, razširil dejavnost in Občutja duše in srca v lesu zadrugah in obratih za kooperacijo. Včlanjenih je samo 42.700 kmetovalcev, kar je mnogo manj kot je v Sloveniji ljudi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. V kmetijstvu bi po njegovih besedah morali bolj težiti k skupnim vlaganjem, k združevanju dela in sredstev, saj bomo le tako lahko uresničili načrte v kmetijstvu. Razen tega bo treba dopolniti zakon o pospeševanju manj razvitih območij, tako da bo širša družbena po--moč zajela večje območje. V svojem govoru je dejal, da je treba solidarnostno akcijo za pomoč Kozjanskemu čimprej končati. Posebej je pohvalil prizadevnost ljudi iz velenjske občine ter brigadirje in jih dal za zgled, kateremu naj sledijo tudi drugi. A. ŽELEZNIK postal vodilna tovarna srajc v državi. Svoje TOZD ima razen v Novem mestu in Ptuju še v Krškem (Libno). Uspešno se vključuje tudi v mednarodno delitev dela z izvozom in načrtovanjem svoje dejavnosti na tujih (afriških) tleh. Ob 50-letnici Laboda je bilo z ukazom predsednika Tita odlikovanih 18 zaposlenih v Delti. Odlikovanja je podelil predsednik ptujske občine Branko Gorjup. Poleg tega je dobilo 170 zaposlenih (kolektiv „Delte44 šteje 332 ljudi) priznanja za deset in več let dela v tej delovni organizaciji. Sergej Kraigher v svojem govoru: „Občinske meje ne smejo biti ovira za ravoj manj razvitih predelov in krajev.” Poglabljati zvezo delavcev in kmetov Ob koncu tedna bo prevladovalo precej sončno, vendar nekoliko hladno. V kotlinah zjutraj megla. Znatnih padavin ne bo. % % GLOBOKO: PRVI J MARTIN KOVAČIČ *Na nedeljskem občinskem tekmovanju traktoristov oračev ^ 'le pri članih zmagal Martin Ko- • vacič, pri mladih zadružnikih pa Ivan Curhalek. Na republiškem tekmovanju bodo Brežice zasto-J Pali člani: -Kovačič, Hotko in ^ Zevnik in mladi zadružniki: • Curhalek, Dragovič in Verstovšek. V. P. Na deseti kostanjeviški Formi vivi ustvarjajo: Karel Kessler, lan Walters, Bata Marianov, Koichiro Shimada in Janez Zorko S slavnostnim koncertom Slovenskega okteta v kostanjeviški grajski cerkvi bo zadnjega avgusta sklenjena letošnja tradicionalna prireditev Forma viva. To je že deseto srečanje kiparjev, ki delajo v hrastu. V Kostanjevici so doslej gostili že 68 kipaijev; po splošni sodbi je letošnji simpozij izredno srečno zastavljen, zato pričakujejo strokovnjaki odlična dela. Gostje letošnjega kiparskega srečanja so Avstrijec Karl Kessler, Anglež lan VValters, Romun Bata Marianov, Japonec Koichiro Shimada in Jugoslovan Janez Zorko, ki se je rodil v Podgorju nad Sevnico, Vendar že več let živi v Parizu, kj(jj se je odlično uveljavil. Kiparji so zdaj pred zaključkom svojega dela. Vsi po vrsti odlično ocenjujejo- gostoljubnost organizatorjev, hvalijo pogoje za delo, prav tako pa jim je všeč tudi okolica. Kajpak je za vse največ vredno, da lahko pustijo prosto pot svoji domišljiji. V živem spominu je še namreč izjava kiparja, slikarja in arhitekta Toneta Kralja, kije moral pol stoletja čakati, da je šele na Formi vivi lahko uresničil svoj mladostni načrt iz Prage - „Tri dobe44. Kot kaže slabih deset dni pred zaključkom simpozija, bodo vsi kiparji do roka lahko končali svoje plastike, le Angleža pesti čas. Misli pa, da bo tudi on končal svoje delo vsaj do 11. septembra, mednarodnega dneva solidarnosti s čilskim ljudstvom. „To je zame pomembno, ker predstavlja moj projekt protest proti tiraniji in fašizmu!44 poudarja VValters. Bralce opozarjamo, da bomo daljši zapis o kostanjeviški Formi vivi objavili v naslednji P, ki izide 5. septembra. J. S. Nedvomno je delo lana VValtersa najbolj družbeno angažirano med vsemi petimi skulpturami letošnje Forme vive. Na fotografiji: kipar ob maketi svojega kipa, ki predstavlja upor fašizmu in zatiranju (Foto: J. Splichal) tedenski mozaik Te dni je vrhunec dolgega vrelega poletja in zdi se, da je to, sicer tradicionalno počitniško, obdobje zajela neka nedopovedljiva mrzlica razburljivih dogodkov, nesreč in velikih katastrof. Med njimi so vsekakor na prvem mestu poplave orjaških razsežnosti, ki so opustošile Bangladeš, Indijo in Filipine. Zlasti hudo je v Bangladešu, že tako zelo revni deželi, kjer je pod vodo točno polovica države. Umrlo je več kot 2000 ljudi, propadla cela žetev, razen tega pa je vodna ujma povzročila neverjetno razdejanje tudi na cestah, železniških progah, v tovarnah in stanovanjskih naseljih. A kakor da bi narava hotela dodati svoje še na drugih krajih sveta, poročajo tako z Japonske o napadih morskih psov na kopalce, iz Brazilije o velikih gozdnih požarih, iz Afrike o sušah... kot bi se vse zarotilo proti ljudem ... Toda ta tradicionalno počitniški čas letos kakor da ni namenjen tudi diplomatom, politikom in vojakom. Zaradi ciprske krize, o kateri poročamo na tej strani v sosednji rubriki, so namreč morali na vrat na nos prekiniti počitnice mnogi ugledni državniki. Med njimi britanski premier Harold Wil-son, pa generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Wald-heim, ameriški zunanji minister Henry Kissinger, da o neposredno prizadetih državnikih (Ciper, Turčija, Grčija) kajpak sploh ne govorimo... nič počitnic za pomembne ljudi. Počitnic pa bo imel bolj malo tudi nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon, ki živi sedaj na svojem posestvu v San Clementu v Kaliforniji kot zasebnik. Eden izmed obtoženih v znameniti aferi Watergate, njegov nekdanji pomočnik Erhlicmann, ga je namreč uradno poklical pred sodišče kot pričo. Toda to je samo manjši del Nixonovih skrbi. V Združenih državah Amerike namreč vse bolj razpravljalo o tem, ali bo treba nekdanjega predsednika postaviti pred sodišče ali ne. Nekateri prekrški, ki jih je zagrešil med svojim predsednikovanjem, so namreč take vrste, da bi zaradi njih moral vsak drug pred sodnike. Le učinkovite naložbe Preskromni učinki investicij nas prizadenejo Če našo delovno ustvaijalnost ilustriramo s podatkom, da je v minulem letu dohodek (torej, novo ustvaijena vrednost) na zaposlenega v družbenem sektoiju gospodarstva znašala le nekaj nad 4.300 din na mesec oziroma 26 dm na uro, kar bi v bistvu zadostovalo le za soliden osebni dohodek, potem je jasno, da je manevrski prostor za delitev in porabo dokaj ozek. Ne glede na vse možnosti, ki jih dajejo večji delovni napori ob bolje organiziranem delovnem procesu, varčevanje in drugi ukrepi, je povsem jasno, da so preskromni učinki investicij med važnimi vzroki, da rodijo naši delovni napori preskromne sadove. Ob zapostavljanju planiranja v minulih letih smo premalo upoštevali usmeritev investicij v dejavnosti, pomembne za preobrazbo naše gospodarske strukture, torej predvsem v kmetijstvo, bazično industrijo in energetiko. Pri naložbah v finalno proizvodnjo so se neredko odrazile take pomanjkljivosti kot so preskromna koordinacija znotraj jugoslovanskega trga glede posameznih objektov in glede lokacije, tehnološka zastarelost nove proizvodnje na samem startu itd. Razumljivo je, da tu spremembe ne bomo dosegli čez noč. Gre za postopen, morda v tekočih gospodarskih gibanjih komaj otipljiv proces. Skratka, bolj bo treba upoštevati cilje, ki jih imamo glede preobrazbe naše gospodarske strukture in že štiri desetletja stari „input-output“: koliko v kakšno področje gospodarstva vložiš in koliko iz njega dobiš. Gre za organizirano družbeno akcijo sporazumevanja, dogovarjanja in planiranja, torej za razširjeno reprodukcijo. Ta še ni povsem na temeljih nove ustave in zato tudi združeno delo ne more prevzeti nase ustreznega obsega razvojnih odločitev in odgovor-nostijlede njih. Zanimivo je, da nas na to obzirno opozarja celo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, ko se zavzema za učinkovitejšo usmerjanje naših naložb v prednostne razvojne sektorje prek ekonomsko opravičene obrestne mere. Pri tem poudarja, da višja obrestna mera ne sme pomeniti m NIKOZIJA - Med silovitimi protiameriškimi demonstracijami je bilo v ciprskem glavnem mestu več ranjenih, življenje pa je izgubil ameriški veleposlanik. To se je zgodilo med napadom na poslopje ameriškega veleposlaništva — na sliki. Tudi v Atenah so bile velike demonstracije, med katerimi so ljudje vzklikali protiameriška gesla in obtoževali Kissingeija ter Forda, da podpirata Turčijo. Bela hiša je kasneje te obtožbe zanikala. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) - 3! bral, kako bo z našim standardom lota 1985f - No, ampak Jaz bi bil zadovoljan, čo bi bil kar tak, kot ja zdaj. večje stroške za gospodarstvo, če bodo višji dohodki od kreditov dejansko pripadli gospodarskim organizacijam kot ustanoviteljem in upravljalcem bank. S tem bi se povečala tudi akumulacija gospodarstva, kredite bi najemali bolj pretehtano in učinki naložb bi bili večji. Čeprav morda nekoliko preveč slikovita je v bistvu vendarle pravilna trditev enega naših ekonomskih strokovnjakov, da pomeni danes dobiti kredit isto, kot če bi zaprosil za kos kruha, pa bi zraven dobil še kos salame ali sira. V razmerah, ko je stopnja inflacije precej višja kot obrestna mera, to drži. Z ekonomsko bolj opravičljivo obrestno mero pa bi vendarle le deloma popravili učinkovitost investiranja. Bistveno je na načelih nove ustave oblikovati sistem razširjene reprodukcije in dodobra opredeliti narodno-gospodarska merila investiranja, glede katerih zelo bolehamo. Prav zdaj, ko snujemo dolgoročne zamisli o enotnem razvoju Jugoslavija do leta 1985, je primeren čas za to. TONE KRAŠOVEC tedenski zunanjepolitični pregled 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Izvršni komite in predsedstvo CK ZKJ sta politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije, letošnjega poletja. Kritično so ocenili tudi sprejela prve delovne programe, ki poudar- Ugotovili so, da razprava doslej ni potekala dejavnost specializiranih organizacij, ki so jajo predvsem naloge v zvezi z doslednim dovolj organizirano, da v njej ne sodelujejo nastopale neenotno, poleg tega pa se niso uresničevanjem ustavnih sprememb. V izvrš- vsi samoupravni subjekti, kar velja še zlasti zavzemale za vzgojo kadrov, ki naj bi vodili nem komiteju je že ustanovljena posebna za organizacije združenega dela. mladinsko turistično dejavnost. Na posveto- komisija, ki se bo še posebej ukvarjala s tem Na četrtkovem sestanku, ki ga je vodil vanju so se zavzeli za izdelavo elaborata o vprašanjem, kar zgovorno priča o pomenu, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS mladinskem turizmu, ki naj bi ga hkrati z ki ga pripisujejo tej nalogi in njeni dolgo- Milan Potrč, so pregledali dosedanji potek resolucijo o tem vprašanju pripravili do IX. ročni naravi. javne razprave o omenjenih dokumentih ter kongresa ZMS. Akcijo za sistemsko ureditev Na jesenskih sejah bodo, tako piše v pro- se dogovorili za skupno usklajeno dejavnost te problematike naj bi vodili ob pomoči gramu, obravnavali tudi nekatere naloge v na tem področju. Dogovorili so se tudi, da SZDL. zvezi z izdelavo koncepta dolgoročnega na- bodo republiški konferenci SZDL, torej no- črta za razvoj Jugoslavije, napovedujejo pa, silcu javne razprave, poslali predloge za orga- da bodo o tej temi razpravljali, če bo to niziranje razprave. Na osnovi teh predlogov potrebno, tudi na seji CK ZKJ. bodo nato v septembru pripravili program, v Na sejah predsedstva bodo med drugim analizirali uresničevanje protiinflacijskega programa in programa stabilizacije, aktualna politična gibanja po X. kongresu, nekatera vprašanja v zvezi z delom posameznih družbenopolitičnih organizacij ter aktualna vprašanja mednarodnega položaja in mednarodnih odnosov. Izvršni komite bo že po naravi svoje vloge pred sejami predsestva sam razpravljal o vseh — r-------;J- ----------- naštetih vprašanjih, razumljivo pa je, da katerega bo zajeta dejavnost vseh družbeno- niških kapacitet, za kar je že zagotovljen bodo dnevni redi sestankov tega najbolj ope- političnih organizacij in izvršnih ter uprav- denar. rativnega partijskega organa v federaciji znat- nih organov v republiki ter dejavnost aso- Kljub omenjenim presežkom pa v razme-no obsežnejši in širši. Tako bodo na sejah ciacij združenega dela ter institucij. rah, ko skušamo zadržati sedanji obseg pri- V petek, 16. avgusta je republiška konfe- reje mesa, proizvodni in drugi stroški pa izvršnega komiteja obravnavali tudi naloge v renca ZMS pripravila posvetovanje o proble- skokovito naraščajo, kar povzroča velike splošnem ljudskem odporu, varnost in druž- matiki mladinskega turizma, ki je ob po- težave tako živinorejcem kot tudi klavnični beno samozaščito, spregovorili pa bodo tudi manjkanju sistemskih rešitev zašel v slepo industriji in trgovini, je nemogoče pričako-o ideološkem delu v ZK, usposabljanju ka- ulico. Posvetovanja so se udeležili tudi pred- vati pocenitev mesa, je bilo Še rečeno na drov, založniški dejavnosti ter analizirali stavniki RK SZDL ter organizacij, ki se tiskovni konferenci. uresničevanje sprejetih nalog na področju ukvarjajo z organiziranjem mladinskih poto- Verjetno bo ob >niost“ do občinskih mož, po aterem bi lahko prišli, do ovega. V času stalnih pogovo-~Y Pa so dobili šolski avtobus. Zgovorni so obljubili še avto-l, s 2a vaščane. Postavili so ta- > °. z voznim redom. Stare , *\ice so se razveselile, da se -°do lahko v Stražo ali v Dobske Toplice vozile, toda vo- 1. red sam ženic ne more 2,ti> kajti avtobus, ki je bil arnenjen vaščanom 11 vasi, se Je ^enda izgubil. tako se je zgodilo, da se > na tem koncu začela nova, zdavnaj izumrla obrt - čol- ka enje* Barbičev ima včasih r Preveč dela, ko mora ustre- či kmetom, ki gredo v vinograd ali na delo. Primerilo se je že, da sta iz čolna padla deček in starejši mož. In ker je Krka tam kar precej globoka, se lahko zgodi nesreča. TATOVI ODNESEJO MOST Prizadeti pravijo, da jim je že dovolj poti na občino, kajti tam da samo obljubljajo. Nekateri sicer razumejo odgovore, kajti denaija je res malo. Pravijo pa, da ne potrebujejo modernega mostu. Lahko je lesen; kot kaže, pa sedaj še takega ne bodo imeli, kajti ves les, ki je stal zložen ob mostu, so sedaj raznesli, pokradli. Po obljubah bi moral že 1. aprila voziti avtobus, kot kaže, pa je imel veliko dela pri obljubljenem avtobusu tudi nesrečen datum. Sedaj vsi, ki so namenjeni v Stražo ali v Dolenjske Toplice, izgubljajo s pešačenjem veliko časa. Opravkov pa je vedno veliko: na krajevni urad, ki je v Toplicah, k zdravniku, ki je za vse, ki niso zaposleni, tudi v Toplicah, v trgovino. Kmetje, ki imajo vinograde na drugi strani reke, pa so s pešačenjem še najbolj prizadeti. KAJ NAREDITI Prav gotovo je, da bi vsi prizadeti v en glas odgovorili -MOST. Pri tem pa morajo računati, da imajo odgovorni v občinski' skupščini, ki sicer razumejo njihove težave, prav tako težko delo, kajti sami tega problema ne morejo rešiti. Vsi, ki so v tej reportaži sodelovali, so zatrdili, da bi kmetje pri graditvi novega mostu radi pomagali, kajti zadnji čas je že, da se njihovo življenje zopet normalizira. Ivan Fifolt: Lepi spomini mc vežejo na moit, ki ga sedaj ni več. Kolikokrat sem čezenj vodil partizane. Takrat, ko se je porušil, so bili vsi kmetje močno razburjeni in zaskrbljeni. Pa kaj ne bi bili, saj imajo sedaj do Dolenjskih Toplic precej bolj daleč! Vsi starejši ljudje smo močno na slabšem, kajti v primeru bolezni moramo v Toplice po precej daljši poti. Franc Senica: Da, s svojim čolničkom imam kar precej dela, lahko pa priznam, da sem se naučil precej kletvic. Naši ljudje sicer ne kolnejo, toda ta most nas res vse spravlja v obup. Zlasti kmete, ki imajo vinograd na drugi strani reke. Izgubijo mnogo časa, ki bi ga lahko izkoristili za delo. Kar smilijo se mi, ko se zvečer vračajo domov in me prosijo, naj jih prepeljem s čolnom. Vožnja je večkrat nevarna. Skrbi me, kako bo pozimi. Vem, da bom vseeno vozil, saj ljudem moram pomagati. Res je, da mi večkrat ponudijo denar, toda nerad ga vzamem. * Stane Senica: Most nam obljubljajo, obljubljajo, pa nič. Saj nismo otroci, da bi nas kar tako vlekli za nos! Ne razumem, kako ne moremo priti do mosta v naši ureditvi. Mislim, daje to za našo občino, ki se rada pohvali z napredkom, huda sramota. Koliko turistov je že prišlo do mosta zastonj. Po slabi cesti so hoteli pridobiti* čas, pa morajo v Dolenjske Toplice čez Stražo. Z izgubo mosta so prizadeti vaščani Loške vasi, Podhoste, Meniške vasi, Su-hoija, Sel, Obrha, podtuma, Gradišča, Soteske, Dolnjega in Gornjega Polja, pa tudi drugih. Alojz Tisovec: Kot štirinajstletnik sem pomagal pri skladanju lesa, ki so ga kmetje darovali za obnovo mosta. Sedaj je les izginil. Kam? Pet kubikov ga je odnesla voda, ostalo tatovi, ki so zavrli zgraditev novega mostu. Zakaj so odgovorni obljubili avtobus, postavili celo vozni red, mi pa moramo še kar naprej sšačiti? Tone Tisovec: Miniranje mostu na Dvoru je bilo skrajno neodgovorno delo. Takrat, ko sc je razbesnela voda z napojenim težkim lesom bližala našemu mostičku kot razbesnel veletok, sem tekel ob Krki, da bi še pravi čas prišel na drugo stran reke. Uspelo mi jc le za nekaj sekund, kajti ko sem bil že na drugi strani, seje most porušil »Boljše počutje« - a za koga? O »živi glasbi« na vrtu hotela Kandija še mnenje stanovalcev Na članek vodstva hotela Kandija v Dolenjskem listu pripominjam v svojem imenu, v imenu vseh, ki so podpisali protest zaradi izvajanja preglasne žive gjasbe (Občinski skupščini 1. avg.), in vseh, ki jih nisem obiskal, ko sem zbiral podpise, pa me sedaj ustavljajo z zahtevo, da se tudi oni pridružujejo protestu. To so stanovalci tostran reke Krke in onstran kandijskega mostu. Po vseh ustnih protestih in posredovanjih na občini in milici smo dosegli le to, da sc glasba začne točno ob določeni uri in prav tako ob 23. ali 22. uri preneha bobnati po naših ušesih. Vse obljube, da jo bodo primemo utišali, so prazne. Tov. direktor v pismu, ki ga je poslal obč. skupščini, kot tudi hišnemu svetu našega bloka, izjavlja (št. 196/2 - 74), da so to glasbo zahtevali mnogi. Odgovarjam, da so ti mnogi gotovo izven območja tega predela in da hodijo sem le občasno po zabavo. Mi pa moramo dan za dnem poslušati razgrajanje, glasbo, ki nam je vsiljena, in neprespani hoditi na delo. Mislim, da imamo prvo besedo tu stanovalci, ker so postavljeni stanovanjski bloki in hiše okoli hotela za stanovanja, ne pa za zabavo. (Protest so podpisali prav vsi predsedniki hišnih svetov oz. namestniki in lastniki hiš.) V pismu (članek v Dol. listu je popravil v „boljše počutje") govori tov. direktor hotela o kulturi, ki jo s to glasbo nudi gostom. Je mar to kultura oz. boljše počutje, da razgrajajo tja do polnoči, neredki so tudi primeri do ene ali dalj? Se res izživljajo v neznosnem tuljenju avtomobilov, ko sc odpravljajo vinjeni vozniki domov? Tov. direktor trdi, da je prostor hotela Kandija idealen. Iz vsega tega sledi, da je resnica prav nasprotna. Pritožujejo se stanovalci ob glavni cesti nad glasnimi brezobzirneži, ko zapuščajo hotel Kandija v poznih nočnih urah. Milica, vsaj tako kaže, ne ukrepa ali pa premalo, ker bdimo v noč z občutkom, da molice v mestu ni. Zato teijamo, da se mora glasba resnično, ne le na papirju, utišati, da je ne bo slišati v naša stanovanja, in da naj za nerede in izgrede v zvezi s »Dolenjski list« v vsako družino KAKŠNO IME? V DL z dne 25. junija 1974 je v Črnomaljskem drobirju objavljeno, kako se naj bi imenoval prostor, kjer je že leta juijevanje. Do sedaj smo ga imenovali prostor za juijevanje, prostor pod železniško postajo in še drugače, sedaj pa se naj bi končno imenoval Papeževa draga. Ko smo letos ponovno pripravljali jurjevanje, sem smatral, da bi bilo treba prostor poimenovati enotno in krajše. Odboru za jurjevanje sem predlagal ime Dolinica, ki je bilo tudi že prej občasno uporabljeno. Le-ta je ime sprejel, uporabili paso ga že tudi novinarji, ki so letos poročali o juije-vanju. Predvideno novo ime je v DL opazil tudi Franc Stariha iz Črnomlja, ki je povedal, da je ime napačno. Papeževa draga je bila ona pod hišo GG, kjer so sedaj bloki. Zemljišče za jurjevanje pa je občina kupila od njegovega bratranca Jožeta Šuštariča, po domače Petravkinega Pepeta, zato bi se oni prostor ne mogel imenovati Papeževa draga, ampak kvečjemu Pctravkina draga, kar pa je po mojem njegova izpeljanka iz lastnikovega imena in se oni kraj ni nikoli tako imenoval. Tako bi le ostali pri Dolinici, kije domače in že uporabljeno ime, sprejel pa ga je tudi odbor za jurjevanje. JANEZ KURE, dipL ekon. to glasbo odgovarja osebno tov. direktor hotela. V nasprotnem primeru naj se izvajanj žive glasbe takoj prepove. Stanovalci tega območja se upravičeno sprašujemo, kako je mogla občinska skupščina dovoliti za toliko časa (tri mesece) in vsak dan izvajanje žive glasbe, ne da bi vprašala za mnenje stanovalce tega območja. V zvezi s tem predlogom tole: če je nekaterim res toliko do glasbe in razvedrila, naj se glasba preseli v novo gostišče na Loki, Iti je bolj oddaljeno od stanovanj. Iz članka je razvidno, da hotel Kandija ne išče dobička, celo „izgubo“ ima pri tem, pijanci pa mu prav gotovo niso .v ponos. Metanje steklenic na cesto, divje prepevanje pijanih v noč, žvižganje, ki para ušesa, tuljenje avtomobilov ob odhodu (to celo tudi na dan, ko je bil objavljen članek hotela Kandija), vse to prav gotovo ni odraz treznega in kulturnega človeka, in taki brezobzirneži se pretežno vse noči zbirajo na vrtu hotela Kandija, ki pa jih je čutiti šele v poznejših nočnih urah, to je po končani glasbi, vendar je le-ta povod za vse to. Skrbi pravijtf: Svakog gosta tri dana dosta. Kaj bomo morali stanovalci tega območja še storiti, da se bomo znebili neljubih gostov, ki nam žro živce že mesec in pol? ! Bo treba iskati nočni mir še kje drugje? ! JANEZ KOLENC Trdinova 5 MIRNA: TOVARIŠKO 'SREČANJE Odbor sekcije interniran-' cev in vojnih ujetnikov pri ZB NOV na Mirni vabi bivše internirance, vojne ujetnike, politične zapornike in izgnance na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 25. avgusta, na Cirniku pri Mirni. Srečanje se bo pričelo ob 14.30. Srečko Picelj Zelo nas je pretresla žalostna vest, da smo izgubili spet enega izmed dolgoletnih in požrtvovalnih članov gasilskega društva, Srečka Piclja. Letos je preteklo 54 let, odkar je Srečko vstopil v novomeško gasilsko društvo in vedno nam je bil svetal vzgled. Rodil se je v Novem mestu pred 73 leti in že kot mladenič se je moral spoprijeti s trdim delom. Od 1943. leta je bil borec, takoj po končani vojni pa se je vključil v obnovo domačega kraja. Menda ni bilo funkcije, ki je ne bi z vso vestnostjo opravljal. In prav zaradi takega dela so ga ljudje močno vzljubili To so pokazali tudi na njegovi zadnji poti, predvsem še njegovi tovariši, saj se je na pokopališču v Ločni zbralo več kot 360 uniformiranih gasilcev z 32 prapori. Za aktivno sodelovanje v narodnoosvobodilnem boju in za vestno in požrtvovalno delo v gasilski organizaciji je bil Srečko Picelj sedemkrat odlikovan. Prav tako se je izkazal kot blagajnik občinske gasilske zveze in gasilskega društva Novo mesto. Svoje delo je dobro opravljal prav do zadnjega dne. V spominu nam bo ostal kot zgleden gasilec. MILORAD DIMITRIC Kmalu po asfaltu do Stopič Prejšnji teden je novomeško Cestno podjetje začelo pripravljati za asfaltiranje cesto od Crmošnjic do Stopič, in to v dolžini 1600 metrov. Tako so občani tega predela končno le dočakali, da se jim bo po dolgih letih izpolnila velika želja. Na gradbišču ropotajo zaenkrat samo stroji, le včasih poprimejo tudi SMRDEČE MLAKE V MIRNI Na Mirni je vodna skupnost regulirala reko Mirno. Do mostu pri trgovini so dela končana, od tam dalje pa še ne, tako da je voda zraven trgovine in pri Pečetu zaprta. Stoječa mlaka smrdi in ogroža zdravje ljudi. Podobno je tudi zraven „Dane“. Nihče se ne zgane, da bi odstranil te smrdeče mlake. Ljudje se vprašujemo, ali ve za to trebanjski sanitarni inšpektor. Vsekakor je naša potrpežljivost že na meji. Tisti, ki so povzročili, da stojijo mlake, naj jih tudi odstranijo. J. JAKIČ Mirna Smjaček, ki ga je našel Stane iz Mime peči v*bližini gozda. (Foto: Zdravko Kramar) roke. Cesto bodo asfaltirali samo do vasi, kajti za ureditev kanalizacije in asfaltiranje cestišča v Stopičah je zmanjkalo denaija. O tem je občane 15. avgusta seznanil član delegacije krajevne skupnosti Stopiče Lado Brulc. Občani se s tem niso strinjali, ampak so bili vsi za to, da sami opravijo izkop za kanalizacijo in prispevajo še po 1000 din od vsakega gospodinjstva, da bi asfalt podaljšali skozi vas. Pričakujejo tudi širšo družbeno pomoč, najprej iz delovnih organizacij, kjer je zaposlenih več kot 500 ljudi iz teh krajev, kajti zavedajo se, da je železo najbolje kovati, dokler je vroče. F. OREL Stopiče PLANSARSKA ZABAVA Živinoreja, z njo pa tudi mlekarstvo, zadnja leta upada, zato so gorenjski živinorejci in pridelovalci mleka sklenili, da popularizirajo pašo v gorah in povečajo fond živine v teh krajih. V ta namen je planšarski odbor sklenil pripraviti posebno prireditev na Pokljuki. Na nedeljski prireditvi, ki bo 1. septembra, se bodo gostje lahko zabavali z različnimi tekmovalnimi igrami, od molže krav do pihanja na pastirski rog, n avdušeni plesalci pa bodo tudi prišli na svoj račun. Smjaček z dudo Stane in Tatjana iz Mirne peči lepo skrbita za srnjaka Osnovnošolec Stane iz Mime peči je bil 7. junija, ko se je vračal iz šole, močno presenečen, ko je ob Eoti zagledal osamljenega srnjačka. ajprej je pogledal, če je v bližini tudi njegova mamica, ko pa o njej ni bilo siedu, ga je vzel v naročje in odnesel domov. Komaj nekaj dni stari srnjaček se je hit.o privadil na stekleničko z otroško dudo in mleko mu je močno teknilo. Vso skrb zanj je prevzela Tatjana, Stanetova sestra, ki seje na srnjačka, tako kot vsi pri njih, močno navezala. Sedaj je mali neboglje-nec že precej močan in igre z njim so še posebno vtfselje za vse okoliške otroke. Stanko in Tatjana vesta, da bodo njunega „posvojenca44 kmalu vzeli lovci in da ga bodo spustili nazaj v gozd, kjer se je rodil. Oba pravita, da tako mora biti, želita pa, da bi bil smjaček čim dlje pri njih. PROSTA DELOVNA MESTA KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE razpisuje naslednja delovna mesta: I. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE BRATOV RIBARJEV, BREŽICE II. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ARTIČE III. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GLOBOKO IV. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE VELIKA DOLINA V. RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE BREŽICE VI. PREDSTOJNIKA DOMA UČENCEV V BREŽICAH VII. RAVNATELJA OTROŠKEGA VRTCA V BREŽICAH Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod zaporedno številko I do IV — da imajo z zakonom o osnovnem šolstvu predpisane pogoje za učitelja osnovne šole in najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, če gre za kandidata s srednjo izobrazbo, oziroma 5 let, če gre za kandidata z višjo ali visoko izobrazbo Pod zaporedno število V — da izpolnjuje predpisane pogoje za učitelja na glasbeni šoli z višjo ali visoko izobrazbo glasbenega izobraževalnega zavoda in vsaj 5 let delovnih izkušenj v glasbenovzgojnem delu z opravljenim strokovnim izpitom. Pod zaporedno številko VI — da imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo pedagoške smeri in najmanj 5 let pedagoške prakse. Pod zaporedno številko VII Za ravnatelja otroškega vrtca je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje z zakonom p vzgojnovarstvenih zavodih določene pogoje in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vzgojno-varstvenem področju. Kandidati za vsa razpisna delovna mesta morajo imeti take moralno-politične kvalitete, ki bodo porok, da bodo uresničevani socialistični, vzgojno-izobraževalni smotri, in znanje slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa, življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Brežice — komisija za, volitve in imenovanja ter kadrovske n \ ■ 'M Mercator T RAZPRODAJA letne konfekcije do 70% ZNIŽANJE CEN V BLAGOVNICI v Mercator V v Novem mestu PROSTA DELOVNA MESTA! „IGO", LJUBLJANA, Trnovski pristan 8 VABI k sodelovanju večje število delavcev, ki želijo razvijati svoje sposobnosti na naslednjih delovnih mestih v novih proizvodnih prostorih: 2 orezice — Komisija za volitve in imenovanja ter Kaorovsice ^ | zadeve. VINOGRADNIKI! Sporočamo vsem vinogradnikom novomeško-mokronoškega vinorodnega okoliša, da sprejemamo naročila za TRTNE CEPLJENKE, RIGOLANJE IN UMETNA GNOJILA ZA VINOGRADE. Naročila sprejema TOZD Hmeljnik, Novo mesto, v pisarni kleti v Bršlinu v Novem mestu. 1. KONSTRUKTER ENERGETIK - visoka ali višja izobrazba elektrotehnične smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami. 2. TEHNOLOG — višja ali srednja šolska izobrazba strojne smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami. 3. VODJA RAZVOJNE DELAVNICE - VK ključavničar s 5-letnimi delovnimi izkušnjami. 4. VODJA ORODJARNE — VK orodjar s 5-letnimi delovnimi izkušnjami. SALDAKONTI — popolna ali nepopolna srednja izobrazba z izkušnjami na podobnem delovnem mestu. BLAGOVNI KNJIGOVODJA - popolna ali nepopolna srednja izobrazba z izkušnjami na podobnem delovnem mestu. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV — za izdelavo gostinske opreme. VEČ VARILCEV VEČ NK DELAVCEV — za izdelavo izdelkov gostinske opreme; možnost priučitve. VEČ NK DELAVCEV - za dela v skladišču. VEČ TEHNIŠKIH RISARJEV - tečaj za tehniške risarje. £ 12. KURJAČA — za mehanizirano kurjenje. ! 5. 7. 8. 9. 10. 11. Pismene ponudbe in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: „IGO", LJUBLJANA, Trnovski pristan 8. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. I.............................................................-............ (UUANML PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantai I H Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t no obdela vo ie najidealneiše orodie BAN * TAM transformator: ker tehta le 20 kg |e zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju 7 njim lahko varite navadno mehko ipklo neriaveča iokla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo alt obnoviti izrahiipne površine z elektrodami za trdo vanenie Stroi ie možno pri ključiti r\ei cnofazm pri k I juček 220 ali 380 V Za BANTAM velia qjtrancija ,etr' ^n' ^e se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po garancijski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTES vsak četrtek DOLENJSKI LIST Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA^GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 .Cankarjeva 1/11 j 2-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV^^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'7 | nAltl RIAnnnur unAn I DAN NARODNE N0ŠE! j TURISTIČNO DRUŠTVO V KAMNIKU 4 priredi v nedeljo, 8. septembra, v Kamniku svoj že tradicio-| nalni DAN NARODNE NOŠE. ^ Vabimo posameznike in skupine, da se udeležijo te pri-| reditve in da takoj prijavijo svojo udeležbo Turističnemu £ društvu v Kamniku. l\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\vvvv\\\\\\\^^^^ y^NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXVXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX- Odbor za medsebojna razmerja delavcev \ DVIGALOTEHNA | Ljubljana ž Smoletova 18 I VABI ABSOLVENTE OSNOVNIH ŠOL, DA SE PRIJAVIJO V NAŠEM PODJETJU ZA VAJENCE. | \ Podjetje se bavi s proizvodnjo in montažo osebnih in tovor-I nih dvigal. ^ Proizvodne delavnice se nahajajo v Ljubljani, montaže pa | izvajamo po vsej Sloveniji, deloma tudi v drugih republikah. ^ Kdor od absolventov osnovnih šol ima veselje, da bi se izučil za monterja električnih in hidravličnih dvigal, kar mu bo zagotovilo solidno eksistenco, naj se javi na naslov: DVIGALOTEHNA, Ljubljana, Smoletova 18. Pogoj je končana osnovna šola in dobro zdravje. Pri nas dobi vajenec v I. letniku 500.- din, v II. letniku ^ 600.— in v III. letniku 700.— din nagrade na mesec. | Hrano in stanovanje v Ljubljani preskrbi in plača podjetje. ^ Vabljeni! 5j >xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv^ i BALETNA VZGOJA ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO VABI K VPISU PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK V ODDELEK ZA BALETNO VZGOJO ZA ŠOLSKO LETO 1974/75. VPISOVANJE BO OD od 26. 8. 1974 do 12. 9.1974 VSAK DAN OD 8. do 12. ure v upravi zavoda. ^ VXXXVX>XVN>XVVXVXV>XXXVV\NNXVVXX\XXXXS.VsXSX\XS^XV\\.XXV^XXVVVVVVSX\\XVN.V\.\XSXV^\XXX\V | INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI V OBČINI BREŽICE razpisuje vodilno delovno mesto TAJNIKA samoupravne stanovanjske skupnosti Kandidati morđjo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo ustrezno visoko ali višjo izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj; — da imajo ustrezno srednjo izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj; — da so aktivni družbenopolitični delavci, imajo ustrezne etične lastnosti in ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in ustrezne organizacijske sposobnosti za organizacijo dela skupnosti. Stanovanje na razpolago po dogovoru. Pismene ponudbe dostavite na naslov iniciativnega odbora skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju ^ pogojev do 1. septembra 1974. Vse informacije pismeno ali ^ telefonsko na številko 068-72024. < xxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxx\xvx\xxxvvxxxxxxxx\xxxxvvxxx>knx\xxxxvc^>ns.vv.x\x\.\n>N ^vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvsxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvc PROSTA DELOVNA MESTA! „NOVOTEHNA", trgovsko podjetje Novo mesto, objavlja prosta delovna mesta za poslovalnico v Metliki 1. PRODAJALCA 2. NK DELAVCA * 3. VAJENCA TRGOVSKE STROKE Pogoji: pod točko 1 prodajalec tehnične ali mešane stroke pod točko 2 NK delavec z izpitom za voznika B kategorije in odsluženim vojaškim rokom pod točko 3 dokončana osemletka z najmanj dobrim uspehom. Ponudbe pošljite splošnemu sektorju podjetja do 31. 8. \ 1974. Kandidati bodo obveščeni o izidu objave najkasneje \ 10 dni po preteku objavnega roka. 5xxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxvxvvxxxxxxxxnvxxxxxxxxxxxx' SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC 6 DOLENJSKI LIST St. 34 (1309) - 22. avgusto 197^ POTA IX Slll f S puško in ostmi v vodo Krivolov v sezoni cveti, posebno na Otočcu Ob bregovih Krke se vse češče pojavljajo krivolovci. Med kopanjem z ostmi in puško izginejo pod vodo, iščejo samotne kdtičke in nabadajo večje ribe. Potem )*h seveda z užitkom pečejo. Žrtve so največkrat ščuke, somi in platnice. Krivo-lovci imajo taktiko: nikoli niso Dežurni poročajo NEPREVIDNI HOLANDEC -13. avgusta ponoči je bilo pri motelu na Otočcu z motornega kolesa holandskega turista ukradeno več predmetov, med drugim fotoaparat KODAK. Holandec je oškodovan za 200 DM. Lahko bi vedel, da je dobro naložen motor ponoči prava vaba za tatove. KJE JE DENARNICA? - 13. avgusta je Stanetu Štriclju, šofeiju PETROLA iz Ljubljane, na smetišču y Žabjaku zmanjkala denarnica s 3300 dinaiji in več dokumenti. Štri-CeU se spominja le, da so se okrog avtomobila sukali ROMI. TAT, V PRTLJAŽNIKU - 9. avgusta je nekdo iz prtljažnika taksista Franca Kotarja iz Novega mesta ukradel aktovko, v njej pa je bil fo-toaprat in več drugih stvari, med drugim tudi žig TAXI. najbrž je imel kljuC - 15. avgusta ponoči je iz elektrodelavni-** Draga Dančuloviča na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu zrnanjkal ročni vrtalni strojček, Kuhinjski bojler in kompresor. Obrtnik je oškodovan za 3/0.000 din Kdo je pri njem kradel, še ni znano. Vse kaže, daje nekdo s ključem prišel v prostore. KDO GA JE VIDEL? Uprava javne varnosti Novo me-•?to išče Rudija Nangerja (sina Rudiji. rojenega 8. aprila 1956 v Novem mestu, osumljenega več kaznivih dejanj. Rudi Nanger mlajši je na begu, visok je okrog 180 cm, ima okrogel ?braz, temnoijave oči, srednje velik m vzbočen nos. Kdor o njem kaj ve, naj to sporo-} ^ Novo mesto ali najbližji po- *taji milice. UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO POZNAVALEC RAZMER? Med 16. in 20. avgustom je nekdo vlomil v delavsko kuhinjo obrata IMV na Mirni. Storilec je prišel v jedilnico skozi nezaklenjena vrata, nasilno je odprl servirno okence, se splazil v kuhinjo, tam pa je našel ključ od shrambe. Pot do plena je imel odprto. Odnesel je 700 din, izkupiček od prodanih brezalkoholnih pijač enega dne, in več konzerv. Vlomilec je poslopje zapustil po isti poti. Domnevajo, da je to storil nekdo, ki dobro pozna razmere. PET TURKOV V SOKU Huda prometna nesreča se je zgodila 18. avgusta ponoči pri Mrtvicah. Turek z avtom nemške registracije je vozil proti Ljubljani ter iz neznanega vzroka zapeljal na levo, ko je z nasprotne smeri pravilno po desni strani pripeljal z avtom Milan Pinterič z Bizeljskega. Turek je trčil v Pinteričev avto, katerega je odbilo na travnik, nato pa čelno trčil še v avto drugega Turka, ki je pripeljal naproti. V obeh turških vozilih je bilo 5 ljudi huje poškodovanih in so jih odpeljali v zagrebško bolnišnico. Na vozilih je za 50.000 din škode. VINJEN ZA VOLAN Miličniki so 5. avgusta pridržali 21-le_tnega Albina Kumlja iz Kota pri Žužemberku, ker je na Otočcu vozil avto vinjen in brez vozniškega dovoljenja. Miličniki so mu prepovedali sesti za volan, on pa tega ni upošteval. Z avtom se je nato podal kar na avtocesto. Seveda S9 ga vnovič dobili in tokrat pridržali. SPET VŽIGALICE .. . 17. avgusta okrog 15. ure je zače- lo goreti v stanovanjski hiši Marije Retelj v Občicah pri Dol. Toplicah. Vaščani in gasilci iz Podturna so takoj prihiteli na pomoč in so ogenj pogasili Ugotovili so, da so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami Škode je za 10.000 din. sami. Pridejo z opazovalcem, v vodi imajo skrite puške itd. V glavnem se s tem pečajo isti ljudje. Nekaj znanih Novo-meščanov imajo ribiški čuvaji na črni listi, toda ujeti jih mora-, jo na „delu“, da bi jih lahko kaznovali. Zadnje čase je med knvolovci vse več Zagrebčanov. Čeprav se večina izgovarja na strast, posebno žilico, ne gre prezreti koristi. Ujeti deset-kilogramskega soma niso mačje solze, če upoštevamo, kako je meso drago. Novomeška ribiška družina preganja krivolovce s pomočjo petih rednih in 23 pomožnih čuvajev; tem pa zelo pomagajo miličniki. Pred kratkim so ob belem dnevu na Otočcu zasačili tri Zagrebčane, ki so na roko uplenili 10 rib.' Naredili so sicer manjšo škodo, je pa značilna za turiste „boljše vrste“. In kaj se zgodi krivolovcem? Za lažje prekrške izreka mandatne kazni do 200 din ribiški čuvaj, odškodnino za ulov pa plača krivolovec posebej. Cene niso majhne. Za večjo škodo, povzročeno našim vodam, pa mora ribji tat pred sodnika za prekrške. Na srečo se vsaj to ne dogaja več, da bi z razstrelivom uničevali ribji zarod. Po nekaj hujših nesrečah tatovi nočejo več tvegati. MED 186 VOZNIKI 10 VINJENIH 17. avgusta so novomeški miličniki med 21. in 24. uro organizirali prometno akcijo. Kontrolirali so dokumente voznikov in vozil, tehnično opremljenost vozil in treznost voznikov. Ustavljenih je bilo 186 vozil, med temi pa so pri preizkusu z alkotestom našli 10 vinjenih. Odvzeli so jim vozniško dovoljenje. Razen tega so na cesti zasačili 8 ljudi, ki so vozili brez izpita, prehitro je vozilo 68 avtomobilistov, razne tehnične napake pa so odkrili pri treh vozilih. .Mil r*- vroi, m mestu srečujemo ^1 ,,('an voznike motornih vo-vni- Potiskajo na plin čezdo-k Jeno mero. Take akcije, mt**11.0 so Pre(l kratkim izvedli oH na Ulici talcev, pešci sile ♦ raVa^°' ^ac*ar Y zasedi mar-terega avtomobilista in mo-P^ista pripravi ob denar, kajti JV^datno kazen je treba plača- Sačer) Samem, (Fot°: R’ BUČNA VAS: NEPRAVILNO OBRAČAL - 13. avgusta dopoldne je Anton Babič iz Tacna pri odcepu za osnovno šolo obračal avto, tedaj pa je iz karteljevske smeri dokaj hitro pripeljal z avtom Anton Lešnjak iz Novega mesta. Avtomobila sta trčila in imata za 2.000 din škode. VEL. KAL: PREHITRA VOŽNJA —• 14. avgusta sta na vaški poti trčila avtomobilista Mirko Krevs iz Mirne peči in Alojz Murgelj z Vrhovega. Škode je za 3.000 din. DRAGATUŠ: PREVEC SE JE MUDILO - 15. avgusta popoldne je Vlado Čemas iz Milanov z avtom podil proti Vinici, v ovinku pred Dragatušem pa ga je zaneslo s ceste. Avto se je prevrnil po nasipu in obstal na travniku. Škodo cenijo na 9.000 din. SOTESKA: TRI NAPAKE - 18. avgusta zvečer je nenadoma zapeljal s ceste in sc prevrnil z mopedom 22-letni Franc Berkopec iz Gor. Su-šic. Vozil je z izposojenim vozilom, brez izpita, vrhu vsega je še osumljen, da je vozil vinjen. Berkopec je moral v bolnišnico, škode pa je za 200 din. SLEPŠEK: EDEN IZSILJEVAL, DRUGI PREHITER - 16. avgusta popoldne sta sc v križišču zaletela Danijel Cop iz Ribjeka in domačin Karel Zarabec. Čop je izsiljeval prednost, Zarabec pa je pripeljal prehitro, zato sc trčenju nista mogla izogniti. Škode je za 5.000 din. DOBRUŠKA VAS: DEKLICA PREČKALA CESTO - 16. avgusta popoldne je na avtocesti nemški turist podrl 13-letno Martino Ponikvar iz Stranja. Deklica je z mamo stala ob kraju ceste, potem pa nenadoma prečkala cesto. Voznik jc zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Poškodovano Martino je nato odpeljal v bolnišnico. ŠKRLJEVO: VPREGA BREZ LUČI - 17. avgusta zvečer je Franc Dolcnšek iz Slovenske vasi peljal vprežni voz brez luči po krajevni ccsti, naproti pa jc precej hitro pripeljal z avtom Ludvik Ahlin Iz . Zaloke. Ta je bil vinjen in jc z avtom trčil v voz in konja. Pri trčenju sta se laže poškodovala voznik Ahlin in njegov sopotnik Pavel Breznikar, medtem ko znaša gmotna škoda 7.000 din. NOVO MESTO: PRISTAL NA POKROVU - 18. avgusta dopoldne je Vinko Gradišar iz Bršlina izsiljeval prednost v križišču pred tovarno obutve in zbil kolesarja s pomožnim motoijem Janeza Erpeta z Uršnih sel. Mopedist je padel na pokrov avtomobilskega prtljažnika, nato se je skotalil na tla, na srečo pa se mu ni nič zgodilo. Gmotna škoda znaša 1.500 din. DOBRUŠKA VAS: KOLO JE ODLETELO - 18. avgusta popoldne je z avtom vozil proti Novemu mestu Ivan Slana iz Semiča. Med vožnjo mu je nenadoma odletelo zadnje desno kolo. Avto je zapeljal s ceste čez nasip in se prevrnil. Voznik sc je močno udaril v glavo, poškodovana pa je tudi njegova sopotnica. Gmotno škodo cenijo na 8.000 din. SADINJA VAS: BENCIN ZRAVEN OGNJA 15. avgusta popoldne je v stanovanjski hiši Mihaela Mikca v Sadinji vasi pri Dvoru izbruhnil požar. Ker je imel Mikec v kuhinji poleg štedilnika triklitrsko plastično posobo z bencinom, sklepajo, da je hotel podkuriti ogenj, pri tem pa je nastal velik požar. Sosedje so Mikcu takoj priskočili na pomoč in požar pogasili, vseeno pa je za okrog 6.000 din škode. Zgorelo je precej kuhinjske opreme, medtem ko je gospodar Mikec opečen po rokah in obrazu, zato so ga odpeljali v bolnišnico. ( Krčan Stane Iskra, mojster karateja, ima te dni kar precej dela. Razen tega, da vodi treninge karateja v Krškem, prihaja tudi v Novo mesto, kjer številnim članom novomeškega kluba demonstrira razne udarce tega starega športa. Na sliki: Stane Iskra in Novo-meščan Petakovič med demonstracijo. ^ Vsak učenec - športnik ŠŠD na OŠ Katja Rupena dela zelo dobro Šolsko športno društvo na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu je, kljub temu da ima izredno težke delovne pogoje, zelo uspešno. V preteklem šolskem letu so pionirji in pionirke gojili kar štirinajst športnih panog, kljub temu da je že tako tesna telovadnica močno prezasedena. V popoldanskem času jo namreč uporabljajo dijakinje medicinske srednje šole, razen njih pa tudi člani nekaterih novomeških delovnih organizacij. Pionirji in pionirke so vse leto dosegali na tekmovanjih lepe uspehe. Na občinskih prvenstvih so bili dečki prvaki v košarki in rokometu, drugi v nogometu, tretji v atletiki, mlajši pionirji pa so bili drugi v šahu. Pionirke so bile prve v streljanju z zračno puško, druge v namiznem tenisu, tretje v atletiki in šahu. Med posamezniki je bila najbolj uspešna Jožica Zupančič, ki je bila prva na atletskih tekmovanjih. Razen tega v društvu že tretje leto zapored organizirajo medraz- redna tekmovanja v košarki in rokometu, ki so med učenci močno priljubljena, obenem pa jih tako navdušijo, da se včlanijo v šolsko športno društvo. Na ta način so vključili v rzredno koristno športno dejavnost skoraj vse učence na šoli. POLETNO SMUČANJE Smučarsko društvo Rog organizira smučarski izlet v avstrijsko zimsko športno središče Kaprun. Poletno smuko boste laliKO uživali od 29. avgusta do 1. septembra. Prijave bo smučarsko društvo sprejemalo v petek, 23. avgusta, od 17. ure naprej na Stadionu bratstva in enotnosti. Na istem kraju boste lahko dobili tudi podrobnejše informacije o poteku in ceni izleta. ZLET NA TRIGLAVU 19. avgusta je odšla na našo najvišjo goro 46-članska delegacija, in sicer v okviru zletnih aktivnosti. Ture so se udeležili vsi člani stalnega sekretariata ter športni in družbenopolitični delavci, ki so s svojim delom prispevali k razširjenosti zletov bratstva in enotnosti. Udeleženci pohoda, ki so iz Banjaluke, Bihaća, Gospića, Karlovca, Prijedora in Novega mesta, so si ogledali Kranj, Kropo, Vrbo in Bled. Na Rudnem polju so avtobus zapustili in pot nadaljevali peš. Ustavili so se na Uskovnici, Kredarici, se spočili na vrhu Triglava, kjer so razvili pozdravne zastaye XIII. zleta bratstva in enotnosti. Danes so udeleženci v Dolini sedmerih triglavskih jezer. Jutri bodo šli na Komno, šesti, zadnji dan pohoda, pa bodo obiskali Bohinjsko jezero, si ogledali 60 metrov visoki slap Savice in končali letošnji tradicionalni pohod v Bohinju. DOBOVA: ZMAGAL RUDAR Rokometni klub Dobova je v soboto priredil turnir za prehodni pokal na igrišču, na katerem so dobili novo razsvetljavo. Zmagal je Rudar iz Trbovelj, druga je bila Dobova, tretja Sevnica, četrte Brežice. Turnir bo poslej tradicionalen. V. P. SEVNICA - NOVO MESTO 23 : 24 V prijateljski trening tekmi so prejšnji teden v Novem mestu gostovali rokometaši Sevnice in v izenačeni in zanimivi tekmi premagali Novomeščane s 24 : 22. V povratnem srečanju v Sevnici pa so Novo-meščani bolje zaigrali in domače igralce premagali z golom razlike. Novomcščani, ki se sedaj resno pripravljajo na nastope v drugi slovenski ligi, bodo imeli pred začetkom li£e še nekaj prijateljskih srečanj. Za ekipo nastopajo: Jaklič, Pungerčič, Osmokrovič, Popadič, Turk, Petančič, Seničar, Marn, Strnad, Kopač, Gantar in Cvelbar. SLOVAN - BREZICE 38 : 20 R>kometaši Brežic so v Ljubljani proti novim zveznim ligašem dobro zaigrali, kljub temu pa so močno izgubili Rezultat so slovanovci višali predvsem zaradi odličnih reprezentantov Krivokapiča in Begoviča, ki sta sama dosegla 18 zadetkov. Za Brežice so nastopili: Maraš, Buzan-čič 2, Rožman 2, Lipej 2, Zore 4, Kebe 2, Knific 1, Batnik 5, Novak 1 in Jurkas 1. ŠKAFAR TRETJI Na državnem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje, kije bilo pretekli teden v Splitu in so se ga udeležili tudi plavalci krškega „Celulo-zarja“, jc lep uspeh dosegel njihov član Škafar. Na 100 metrov kravlje priplaval na cilj tretji v času novega slovenskega rekorda - 1:10,3. Na isti progi je v prsnem plavanju Škafar dosegel sedmo mesto s časom 1,37,9. J. P. BETI - VRHNIKA 97 : 78 Več kot 200 gledalcev, ki so si prišli ogledat prijateljsko trening tekmo, je bilo s prikazano košarko obeh ekip zadovoljnih, zlasti s prepričljivo zmago domačih košarkarjev. Vso tekmo so Dautovič, Medek in ostali igralci polnili koš Vrhnike kot za šalo, razlika v koših pa bi bila lahko na koncu tekme še precej večja. Za Beti so nastopili: T. Vergot6, Murko 7, Kosovac, Ž. Vergot 6, Jezerinac 10, Lalič 8, Dautovič 20, Rožič 7, Medek 22, Arbutina 11, Popovič in Nemanič. USPEH „LISCE" Ženska rokometna ekipa ,,Lisce“ je dosegla v soboto lep uspeh: na izločilnem tekmovanju v Ljubljani so sevniške rokometašice premagale Novo Gorico z 12:5 in Beltinko s 15:10 ter se uvrstile v republiško žensko rokometno ligo. V soboto se bodo rokometašice iz Sevnice v prvem kolu novega tekmovanja pomerile v gosteh z rokometašicami Dobravelj. E. R. TRBOVC V CELJU Za tekmovanje v slovenski rokometni ligi se je ekipa Sevnice vestno pripravila. Igralci so odšli tudi na skupne priprave v Šoštanj, ekipo pa vodita igralca Štojs in Simončič. V moštvu, ki bo štartalo v novem tekmovanju že v soboto, je prišlo do nekaterih sprememb: Šilc in Radič sta prenehala igrati, najboljši igralec Edvard Trbovc pa bo nadaljeval svojo kariero v Celju. Za Sevnico je to boleča izguba, za Trbovca pa velika priložnost, da se uveljavi. O prestopu sta se kluba skupaj z igralcem sporazumela zadnji dan prestopnega roka. E. R. ZAČETEK DOLENJSKIH ŠPORTNIH IGER V RIBNICI 17. t.m. so se svečano začele Dolenjske športne igre v ribniški občini. Prijavljenih je nad 20 ekip s preko 500 nastopajočimi, ki bodo tekmovali v osmih športnih disciplinah. F. L. PRIJATELJSKA ROKOMETNA TEKMA Rokometni klub Inles Ribnica, ki je prvič nastopil pod tem imenom, je 16. t.m. odigral prijateljsko rokometno tekmo s člani 1. zvezne rokometne lige in trikratnim državnim prvakom Medveščak iz Zagreba. Domačini so se zelo dobro upirali in rezultat 28:20 je zanje zelo ugoden, saj smo pričakovali, da bodo gosti zmagali z dosti večjo razliko. F. L. DOLENJSKA ROKOMETNA ZVEZA USTANOVLJENA 17. avgusta je bila v Ribnici ustanovljena Dolenjska rokometna zveza. Samoupravni sporazum ob ustanovitvi je podpisalo do sedaj 12 rokometnih klubov in sekcij Partizana iz vseh dolenjskih in belokranjskih občin. Za predsednika zveze-je bil izvoljen tov. Franc Levstek. Tako je Dolenjska rokometna zveza prva, ki je prilagodila svoje poslovanje novim ustavnim predpisom. F. L. „SGP PIONIR" -ORGANIZATOR „Pionir“ je letos prireditelj XXIV. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Ker v Novem mestu za tako tekmovanje ni možnosti, bodo igre od 22. do 24. avgusta v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Organizatorji so doslej prejeli že 2.400 prijav tekmovalcev iz 66 gradbenih podjetij, ki bodo tekmovali posamično in ekipno. Prijavljenih je 367 ekip, ki bodo tekmovale v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. KRČAN LUŽAR TRETJI V organizaciji Kolesarskega društva Beltinci seje 17. medklubske dirke v Beltincih udeležilo sedem slovenskih kolesarskih klubov: iz Novega mesta, Krškega, Kranja, Dola pri Ljubljani, Roga, Hrastnika in Pomurja Najbolje so vozili domači kolesarji, ki so zmagali v vseh etapah. Vrstni red - posamezniki: 1. Denko (Beltinci) 4:15,39; 2. Škafar (Beltinci); 3. Lužar; 6. Turk (Novo mesto); ekipno: 1. Pomurje 12:46,57; 2. Rog; 3. Rog (Ljubljana); 4. Novo mesto in drugi SLOVAN - RIBNICA 35: 21 V prijateljski trening tekmi so rokometaši Ribnice gostovah pri igralcih ljubljanskega Slovana, ki so se vrnili s turneje po Sovjetski zvezi V zanimivi tekny so bili novi zvezni ligaši močnejši in so goste prepričljivo premagali Za Ribnico so nastopili: Kersnič, Ambrožič, Abrahamsberg, Abram 1, Mikulin 5, S. Kersnič 3, J. Kersnič 6, Šilc 3, Matelič, Tanko, Ilc, Andolšek 1, Geoze tUGHEDl 22. avausta 1974 DOLENJSKI LIST 0 — To ie najboljši ovčarski pes, kar sem jih kdaj imel. ^ < * f h — Vedno sem si dejal, da bo moj otrok moral imeti vse, česar jaz nisem Poleni »m i»i 1 pred 20 leti Pot vodi k napredku NAŠ SEDANJI družbeni red daje možnosti, da se naša mladina izobražuje v pogojih, kakršnih v zgodovini jugoslovanskih narodov nismo poznali. Razveseljivo je, da se mladina teh možnosti v polni meri poslužuje, ker se ljudstvo zaveda, da vodi pot k napredku le preko izobrazbe. Napredek gospodarskih panog, posebno industrije, je po drugi svetovni vojni napravil ogromen skok. Le kmetijstvo ni napredovalo v istem razmeiju. Ako pa hočemo, da bo napredek vse naše dejavnosti popoln in res uspešen, je nujno, da se tudi kmetijstvo razvija in nap-oduje vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva, ker kmetijstvo je in bo vedno osnova za dvig življenjske ravni delovnega človeka in bo ustvarjalo pogoje za še boljši napredek gospodarstva. KMETJE RADI tožijo, da nimajo denarja. Da pa to povsem ne drži, se je pokazalo pred nedavnim, ko so pričeli govoriti, da se bo moka podražila. V trgovini z živili si videl razgrete kmečke obraze, ki so silili v prodajalce: „Še meni 50 kil!“ In vreča za vrečo je romala v kmečke kašče. NOČNO RAZGRAJANJE se je krepko utrdilo v Kočevju, posebno ob sobotah in nedeljah. Ob miren počitek so predvsem stanovalci v bližini gostišč, od koder se kar vali hrup raznih godb, harmonik, vpitja pri balinanju, kričanja in pretepanja. Kaj res ni nikogar, da bi poskrbel za izvajanje določil OLO o zapiranju gostinskih obratov? PRAV BI BILO, ko bi se sanitarna inšpekcija malo pozanimala, kje se v Dolenjskih Toplicah peče kruh. Krajevno podjetje ima svojo pekarno poleg hleva in gnojišča, kjer se pasejo muhe in drug mrčes, race, gosi in pure. Kruh nosijo iz pekarije mimo gnojišča v prodajalno in v zdravilišče v odprtih košarah. Vsekakor ne bi škodoval higieni dober sanitarni ogled pekarije in vsega prostora tam okoli. LETOS JE bogato obrodil češmin. Ob potih in po mejah je polno bodečega grmičevja. Škoda, da ga ljudje puščajo vnemar saj daje dober čaj. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 20. avgusta 1954) 8 Zgodilo seje.Y. HIPNOTIZIRANI - Vodstvo neke tovarne perila v angleškem mestu Middlesborough je sklenilo povečati učinkovitost delavcev v tovarni. Ugotovili so, da se veliko delovnega časa izgubi pri kajenju cigaret, zato so se odločbi, da poskusijo odvaditi delavce kajenja s skupinsko hipnozo. Ali jim je poskus uspel, ni znano. Za naše razmere pa bi lahko rekli, da so videti včasih delavci močno hipnotizirani, pa vseeno marljivo kade. PODIVJANA URA - Na pariškem letališču Orly je nastala precejšnja zmeda. Kar naenkrat je večina potnikov ugotovila, da so, po uri sodeč, zamudili avionske polete. Navalili so na blagajne, da si rezervirajo naslednje, toda niso še dobro stopili od blagajne, ko so morali ugotoviti, da so spet zakasnili. „Le kako smo mogli tako izgubiti občutek za čas? “ so se presenečeni spraševali. Na srečo se je problem rešil, preden so potniki obupali. Strokovnjaki so ugotovili, da je podivjala elektronska naprava, ki uravnava vse ure na letališču. BISTRE GLAVE - Slovita filmska igralca Liz Taylor in Richard Burton sta se dokončno ločila, zdaj pa vedo mnogi povedati, kako so že dolgo slutili, da njun zakon ne bo obstal. Bistre glave! Presneto zaplankan bi moral biti, kdor bi ob vsem lasanju, metanju posode in kreganju „ljubečih14 se zakoncev sploh lahko pomislil na kaj drugega. PRAVOSODJE — Američan Floyd Angle je povsem gotov, da kazni, ki mu jo je prisodilo sodišče v Texasu za uboj nekega starca, ne bo presedel do konca. Sodišče mu je namreč izreklo kazen v višini 2500 let zapora. OGORČENJE - Skupina japonskih turistov si je želela prijetno zaključiti turistični ogled „večnega mesta“. Dobre volje so zavili v neki rimski lokal in si naročili dobro večerjo. V prijetnem razpoloženju so preživeli urico, potem pa je natakar prinesel račun. Japonce je oderuška cena tako razbesnela, da so uporabili staro japonsko umetnost in s karate udarci razbili lokal. Svoje početje so smatrali za samoobrambo. NB.: število klubov karateja raste tudi pri nas. POROČNA SLEPOTA - Lopovi so pravzaprav veliki poznavalci človekove psihe. V Kaliforniji je tako neki nepridiprav izkoristil zaljubljeno gruljenje mladoporočencev, jok mater, ponos očetov in „firbec“ prijateljev ter vpričo vse zbrane družbe mimo odpeljal nov avtomobil, ki je čakal, da popelje mladoporočenca na poročno potovanje. Menda so nekateri od opazovalcev poroke lopovu celo mahali za srečno pot. Za poznavalca človeških značajev je to kar bila, saj je odpeljal vso prtljago in čeden kupček dolarjev pa še avto povrhu. DARILA - Neodvisna država skupine otokov Fidži ima zelo zanimiv parlament. Poslanci so sila vljudni in si izmenjujejo razna darila. Tako so prestavniki opozicije pred sprejemanjem nekega novega zakona vladni večini poklonili več nožev, češ naj se kar zakoljejo. Predstavniki strank v večini pa so naslednji dan opoziciji poklonili več metrov vrvi za obešanje. Res izjemna dobrosrčnost. NARKOMANI - Angleške mačke so sc znašle v veliki nevarnosti, da postanejo narkomanke. Cela serija konzerv za mačjo hrano je namreč vsebovala takšne sestavine, da so uboge mucke pričele loviti namišljene miši in se igrati z izmišljenimi vrstniki. Dobavitelj mačjih narkotikov zaenkrat še ni preganjan kot razpečevalec mamil, toda v Angliji sc nikoli ne ve, kaj čaka mučitelja živali. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Varovati kmeta, ne pa zajca (Lovsko postavo) bo treba spremeniti. Gospodje pri vladi so spisali tako novo postavo, da bi varovala le lovce in zajce, kmetu pa bi se škoda godila, in če bi hotel odškodnino dobiti, bi imel toliko potov in sitnosti, da bi rajši potrpel, kakor za par krajcarjev odškodnine toliko se trudil. Ali predno se ta postava sklene, poklicali so v Ljubljano nekaj kmetov in nekaj gospodov lovcev. Pri tej enketi se je vendar sklenilo, da je zajec škodljiva žival in da je treba kmeta varovati, ne pa zajca. Najemščina od lova nikakor ni tolika kakor škoda, ki jo zajec napravi. Postava še ni sklenjena, se bode že videlo, ali je v deželnem zboru več prijateljev kmeta, ali več prijateljev lova in zajcev. (M 1 a t v a se) v Dobrovi dobro obnaša; pozni poljski pridelki kažejo lepo. Jabolčno i drevje po sadovnjakih pa letos 'ukaj precej zelo napada neka listna bolezen, podobna trtnej pe-ronosperi. Zato pa sadeži zaostajajo v svojem razvoju - osobito gambovci. Zdravstvo je sploh prav povoljno. Drugih posebnosti ni. (V Italiji) so te dni popolnoma oprostili vse one slavne goljufe, ki so milijone lir poneverili pri banki Romani. Daje šlo tem lažje, ker so mnogo papirjev uničili, ki so zoper nje pričali. Govori se, da zaradi tega bivši ministri pridejo na zatožno klop. Dan popreje so obsodili nekega dečka na več dni zapora, ker je ukradel kakih 30 krajceijev; dan pozneje pa so popolnoma osvobodili gospode, ki so milijone poneverili. To je pravica, da mora svet strmeti! (Iz DOLENJSKIH NOVIC 14. avgusta 1894) Kruh za ostarele Eno od važnih vprašanj, s katerimi se srečuje geriatrija, je izgubljanje teka, ki se pojavlja pri starih ljudeh. Mnogi strokovnjaki so v takih primerih priporočali dieto, kar pa je imelo v veliko primerih ravno obraten učinek: namesto da bi tek spodbudila, ga je še oslabila. Zadnje čase pa so odkrili, da so banane izvrstna hrana za stare ljudi, ker ne vsebujejo sestavin, ki bi škodljivo vplivale na ostareli organizem. Kaša iz banan, ki je prva hrana novorojenčkom, je odlična hrana za ostarele. Svojo vrednost je pokazala tudi v bolnišnicah, kjer jo uporabljajo v klinični prehrani bolnikov, še posebno v kritičnem času po operaciji. Izračunali so, da vsebuje povprečno velika banana okoli 61 kalorij, kolikor se približno potroši pri polurni hoji. Ker je banana lahka in okusna hrana, je torej prav primerna, da se izgubljene kalorije nadomestijo z njo. Geriatri prav tako poročajo, da banane lahko jedo celo tisti, ki drugače bolehajo na želodcu, kar je v kasnih letih precej pogost pojav. Zdravilno delujejo na celotno porabo in jo spravljajo v red. Zato ostarelim liudem priporočajo, naj redno jedo to zdravo sadje, ki jim bo ob pomanjkanju apetita prav uspešno nadomestilo izgubljene kalorije in preprečilo predčasno upadanje duševnih in telesnih sposobnosti. Po besedah * nekega strokovnjaka v vedi o staranju lahko smatramo banane za „kruh ostarelih”. NEPISMENI BRITANCI - Najnovejše poročilo britanskega statističnega urada je osupnilo britansko javnost: po zbranih podatkih je več kot dva milijona britanskih državljanov nepismenih. Toda tudi tisti, ki so po statistikah pismeni, ne znajo pravilno pisati, saj Anglež s končanim obveznim šolanjem ne zna pravilno izpolniti niti obrazca za pridobitev osebne izkaznice. Zvezde niso dosegljive Ali bo človek čez stoletje ali dve, ko bo tehnika še napredovala in izumljala nova, hitrejša zračna plovila, lahko obiskal ali se vsaj približal zvezdam? Odgovor je „ne“. „Ne“ zato, ker obstaja meja hitrosti, ki je ni mogoče preseči. Kolikšno hitrost lahko doseže telo s svojim gibanjem v prostoru, to zagonetno vprašanje je dolgo vznemirjalo fizike in astronome. Razjasnil ga je Albert Einstein s svojo relativnostno teorijo, ki jo je objavil 1905. leta in ki jo v šoli spoznamo po sloviti formuli, da je energija enaka masi krat hitrost svetlobe na kvadrat. Znano je, da se z večanjem hitrosti, ld jo ima pri svojem gibanju telo, veča tudi njegova masa. To pa gre samo do določene meje, konkretno do teoretično možne hitrosti 299.792,5 km na sekundo. To pa je toliko, kolikor znaša hitrost svetlobe v brezzračnem prostoru. Po Einsteinovi teoriji in njegovi formuli je nemogoče, da bi se katerokoli telo gibalo' hitreje od svetlobe. Vzemimo, da bi lahko z raketo potovali tako naglo kot blisk (kot svetloba): ali bi potem lahko za življenja pripotovali do najbližje zvezde, 25 bilijonov milj (4,3 svetolobnega leta) oddaljene Alfa Centauri? Za današnje hitrosti je razdalja mnogo prevelika. Zvezda Sever-1 nica je oddaljena od nas 300 svetlobnih let, do konca naše galaksije pa je 75.000 svetlobnih let. (Eno svetlobno leto je pot, ki jo naredi svetloba s svojo fantastično hitrostjo v enem letu.) Tako torej: potovanja do zvezd in nazaj bodo še nadalje ostala samo v fantaziji piscev znanstveno-fan t a stičnih romanov in sanjajočih zaljubljenih parov, ki srečno zrejo v zvezdnato nebo. Beli kruh Zlata je naša mladina, radostna in polna življenja. Vedno, ko jih gledam, mlade fante in dekleta, mi je kar toplo pri srcu. „Poglej jih, “ si pravim, „eno samo sonce in veselje/“ Res, da mi vstane pred očmi podoba mladih let nas, ki smo starejši in smo skusili veliko gorja, a odpodim jo stran. Kaj bi znjo! Ob naši siti in zdravi mladini so tudi moja mlada leta lepša. Zadnjičpa sem posedal pred svojo kajžo. Lep, sončen dan je bil, čebelice so brenčale okoli, ptički so peli, celo moja kobilica je v hlevčku zadovoljno puhnila v jasli, z dišečim senom naložene. Pa so se zbrali okoli mene otroci, fantje in dekleta. „Daj, Martin, pripoveduj nam kaj iz starih časov. Kako je bilo in kako ste takrat živeli? “ so mi dejali. Potegnil sem iz pipice modrikast dim, ga spustil v zrak in počasi začel praviti. Nisem pripovedoval o svojih junaštvih, saj jih vsi že predobro poznajo. Pripovedoval sem jim o vsakdanjih dnevih svojih mladih let, o kruhu in žgancih, pa delu in redkem veselju ob večerih, ko smo fantje zapeli skozi vas, da so dekleta za okni zardevala. In še veliko drugih navadnih stvari sem pripovedoval mladim okoli sebe. Ko sem premolknil, da bi potegnil dim iz svoje pipice, se oglasi petnajstletna Marjanca in mi takole reče: „Stric Martin! Veste, jaz pa vam nič ne verjamem. Da niste jedli belega kruha in da niste vedeli, kaj je čokolada, banana in ananas? “ „Eh, ljubi deklič/“ sem tedaj rekel, „kako bi neki ti verjela, da je res bilo tako. V zlati svobodi živiš, nikoli nisi skusila lakote, sama ljubezen in skrb te obdaja. Zato ne verjameš!” Beseda mi je zastala in globoko sem se zamislil. Res je, kar pravijo. Lakota, skrb in težavno življenje to so zanje pravljice. 'Življenje jim je lahko, pa ga ne cenijo dovolj. Veste, taka čudna žalost me je obšla, pa niti ne vem, zakaj.. . MARTIN KRPAN Zakaj 1 novorojenčki jokajo? j Vzroki za jokanje dojet čkov so različni Medicina že dolgo odkriva dela „čuda“. Eno od teh dognanja pri raziskovanju jok; novorojenčkov. Jok dojenčkov ne pomeni zmeraj istega. To ve vsaka mati zato so v neki bolnišnici v Sar Franciscu sistematično snemal otroški jok in ga primerjali z n« katerimi otroškimi boleznim1 Odkrili so določene pravilnost ki ne samo da kažejo posam# ne prirojene in kromozomsfr bolezni, ampak tudi odnos m* tere do otroka. V omenjeni bolnišnici dajf novorojenčke v ogreto in izoh Otroci jokajo, to je res! Tctfj1 zakaj jokajo, o tem se sprašu/ sodobna medicina in prihaja^, presenetljivih rezultatov. rano sobo že nekaj dni f rojstvu. Nad zibkami so pritijf ni občutljivi mikrofoni, pove#! ni z aparatom, ki otroški j0* pretvarja v diagrame. Tako ^ posneli dvajset različnih otrf ških krikov. Jok zaradi lakote f drugačen od tistega zaradi str* hu, od vseh različen pa je jo^i ki je posledica bolezni. Nenavadno visoki in prodoi ni kriki so značilni za mong^ loidne otroke, drugi pa so t# podobni glasovom mačk, dajjj imenujejo kar „mijavkanje'* Slednji so gotovo znak prir^ jenih obolenj. Širok „spekter“ otroške# joka zdravniki že odlično poznavajo, in ko se pojavi no' krik, lahko takoj ugotovijo,^ gre za nepoznan vzrok. Ko; neki dojenček jokal ze‘c prodorno in na prvi pogled no1 malno, so pri podrobne** pregledu ugotovili hitre tem^ raturne spremembe, kar je posledica neke možgansk okvare. Našteli bi lahko še kak# značilen primer, toda že ob P° vedanem lahko sklepamo, da v ■ kmalu dovolj samo slišati noV°| rojenčkov jok in na osnovi tež postaviti diagnoze določefl bolezni. S 7. Uporniki so bili krepki^ vsakodnevni tlaki. Vrata, nihala in zaječala. (l* $0 „Potegon, čreva na ploj- $ ta so loputnila na grajsko ** fjji Oblak prahu je zagrnil oS $ Čuden šum se je zdaj^ ^ kmetje so izbuljili oči. živi dan niso videli! raketa! Iz Boštjan Klemenčič, dveletni fantek iz Prilip pri Brežicah, o katerem je nekaj tednov govorila vsa Slovenija, ni več med živimi. To je dokončno potrdila pred dnevi najdba njegovega trupelca. V P objavljamo na tretji strani zapis pod naslovom BOŠTJANOVA USODA ENAKA DAMJANOVI. Nastal je, še preden so našli truplo otroka, ki so ga tolikokrat in tako teme- je izgubila na do naš zapis pi mtm e®!*© WmŠm mm DOLENJSKI LIST MORSKI PSI Od vseh živih bitij, kar jih ži- vi v moiju, obkroža koprena grozljivosti najbolj morskega psa, ki mu je človek pripisal veliko krvoločnost in požrešnost. ■ Čeprav je res, da v primeijavi z drugimi nesrečami, ki preže na človeka na ulici, v avtomobilu in v zraku, pride na pogubno srečanje z morskim psom izredno majhen del, vliva že misel na napad morskega psa grozo v človeka. Od okoli 350 vrst morskih psov je človeku nevarna samo manjšina, toda kdo bi razmišljal o tem, kateri vrsti pripada morski pes, čigar zloglasna hrbtna plavut kroži okoli njega. Potapljači in momaiji zato pravijo, da je najbolje, če vsakega morskega psa, ki je večji kot en meter, vzamemo za nevarnega. Krono med morskimi psi nosi prav gotovo veliki beli morski pes, ki po požrešnosti in krvoločnosti prekaša vse svoje vrstnike, čeprav tudi manjši ne zaostajajo za njim. Kljub številnim raziskovanjem o navadah in čudi morskih psov, vemo danes zelo malo o njih. Še vedno predstavljajo veliko uganko, ki je znanost ne more rešiti. Kaj žene to morsko zver, da včasih povsem mimo plava poleg krvavega kosa mesa, drugič pa se besno zaganja’ in s svojimi ostrimi zobmi trga gumijaste čolne brodolomcev? Nekateri biologi so mnenja, da gre za nekakšno gladovno paniko, ki popade morskega psa, da požre vse, kar vidi. V želodcih morskih psov so našli najbolj neverjetne stvari, od paketov, ženskih klobukov, ročnih bomb pa vse do špi-ritnega gorilnika. Ob vsej svoji požrešnosti pa je morski pes izredno previdna in skoraj plaha žival. Preden se loti svoje žrtve, dolgo plava v širokih krogih okoli nje, in šele ko ugotovi, da mu ni nevarna, se s hitrostjo 15 metrov na sekundo požene vanjo. Toda tudi tisti hrabri potapljači, ki so poskušali splašiti morskega psa, so naleteli na primerke, ki jih ni nič ustavilo. Prepričanje, da ga bodo z lahkoto splašili, so plačali s hudimi poškodbami in s smrtjo. Morski pesje nerešljiva uganka. Med drugo svetovno vojno so iskali razna sredstva, s katerimi bi zaščitili brodolomce in pilote pred morskimi psi, toda ob vsej množici najrazličnejših sredstev, od kemikalij, strupa, posebnih vreč do zastrupljenih strelic, se ni nobeno pokazalo dovolj zanesljivo. Še največ uspeha so dosegli s posebno kemikalijo, ki je v vodi širila vonj po crknjenih morskih psih, toda v mnogih primerih je brodolomec prej prišel med smrtonosne čeljusti, preden se je kemikalija razširila po vodi. V zadnjem času so se lotili morskih psov še z elektroniko. Potapljači in drugi, katerih poklic prinaša nevarnost srečanja z morskim požeruhom, nosijo posebno transi-storsko napravo, ki oddaja elektromagnetne valove, katerih učinek deluje na čutila morskih psov kot gosta zapreka. Ta naprava je od vseh še najbolj zanesljiva, vendar je pomanjkljiva, 4:er deluje samo dobrih deset ur. In kolikšno je število žrtev? Za čas druge svetovne vojne statistika molči, ker je nemogoče oceniti, koliko brodolomcev in pilotov se je po uničenju ladij in letal utopilo in koliko jih je raztrgal morski pes. Od zadnje vojne naprej pa statistike govo- re o 40 do 300 žrtvah na leto. Seveda upoštevajo samo izpričane primere. Pri nas, v Jadranskem moiju, morski pes ni pogost pojav, čeprav primeri grozljivih smrti v čeljustih tega roparja niso tako redki, kar kaže tudi letošnji žalostni konec nemškega turista v vodah ob Krku. Večji morski psi zaidejo v vode Jadrana z velikimi prekooceanskimi ladjami, vendar se v Jadranskem moiju ne zadržujejo. Morski psi namreč ljubijo tople vode. Neki strokovnjak, ki je preučil več kot 700 primerov nesreč z morskimi psi, je ugotovil, da so se skoraj vse pripetile v toplih vodah. Le tri primere je ugotovil na območjih, kjer je bila temperatura morja nižja od 21 stopinj. Naj ta zapis končamo z besedami slovitega podvodnega raziskovalca Jacquesa Cousteauja: „Po mnogih srečanjih z morskimi psi sem ugotovil dvoje: bolj ko spoznavamo te živali, manj jih poznamo in nikoli se ne ve zagotovo, kaj bo morski pes storil!“ k JBOtS PUHKA n mm „Tako se pa ne obešajo srajce! Zravnaj jo in na ramenih pripni, da bo lepo visela navzdol, sicer boš hodil naokrog ves pomečkan! Potem podstavi pod vrv kole na dveh straneh, da se ne bo perilo povesilo k tlom .. .‘s Albinca Mali-Hoče-varjeta, narodna herojka, je takole učila brigadirje AVNOJ, ko so na viniškem kampu obešali perilo. Prala ga je predvsem Albinca. Fantje in dekleta sojo radi in z nasmeškom ubogali, na kole so pa vendarle pozabili. Ko sva medve malce vstran poklepetali, je naenkrat oprano perilo zgrmelo na tla. „Mejduš,44 je rekla Albinca. Jezila se pa ni, temveč smejala. In to naglas. „Pravim jim in pravim, pa včasih zaleže, drugič pa ne. Toda - smo bili mi v teh letih kaj boljši? Jaz imam mladino rada. Že drugič sem z brigado na pohodu po poteh AVNOJ. Počutim se kot enaka med enakimi. Žal mi je samo to, da ne morem v udarniško brigado. Na Kozjansko bi Šla rada^ vendar takih naporov ne zmorem več.” Vinica je rojstni kraj Albince Malijeve, zato ni čudno, da jo starejši Viničani ogovarjajo: „Ja, ti si hčer Malega.” Njenega očeta, ki je bil tu čevljar, se še mnogi spominjajo. „Na žalost je ata dobil ta hitro jetiko. Iz Vinice smo šli v Črnomelj, od tam v Vavto vas, kjer je očeta pobrala bolezen. Mama je ostala z osmimi otroki sama. Najstarejšemu je bilo 13, najmlajši 2 leti. Preselili smo se v Češčo vas pri Prečni. Moja mama se kljub tej nesreči ni čutila revne. Govorila je: šestnajst pridnih rok imam pri hiši, mar ni to že bogastvo? ‘ Bila pa je večkrat huda, nervozna in nas je tudi natepla. Posebno jaz sem se ji zdela nagajiva. Devet let mi je bilo, ko sem rrtorala z doma. Služit!“ Pri Pirčevih na Brezovi rebri je bila potem Albinca kot doma. Imeli so jo za svojo, četudi je bila služkinja. In niso delali razlik. Delati so morali vsi: Albinca in domači. Iz tega otroškega obdobja Albinca rada, seveda z nasmehom, pove dogodek, ob katerem je za „vselej razčistila z religijo'4, kot pravi. „Bilo je za veliko noč. Pirčeva teta mi je kupila novo obleko, plašček, čevlje pa celo klobuček, kar je bila takrat prava redkost na podeželju. Dali so mi jerbas z žegnanjem, kot je bilo v navadi, in za praznike sem se, nova od pete do glave, odpravila domov. Pred kapelico v Češči vasi sem prosila Marijo, naj naredi tako, da bo mami vse prav in da me ne bo tokrat kregala. Pa sem prišla na domači prag, mama pa nadme: „Ti butara, ti! Klobuk pa jerbas na glavi! Si še kje videla kaj takega? “ Že sva si bili z mamo v laseh, še preden sem bila v hiši. Marija mi ni pomagala, jaz pa sem se kot otrok zaklela, da je nikdar več ne prosim pomoči.” To naivno dekletce je bilo samo šest let kasneje že partizanka. Na Brezovi rebri je naletela na prve partizane, s katerimi je bil Henigman, prijatelj njenega pokojnega očeta. On ji je razložil, zakaj borba, kaj so partizani in kaj hoče okupator. „Takoj sem mu verjela in tudi rada pomagalza kar me je prosil. Sprva sem hodila v Novo mesto s pošto, potem smo začeli razoroževati vinjene Italijane in pisati parole, končalo pa se je s puško v roki. Najprej v Joštovi četi, končno pa v Tomšičevi brigadi. Od prvega dne partizanstva sem imela puško. Tudi kasneje, ko sem bila bolničakra, se od orožja nisem mogla ločiti. Varneje sem se počutila . . Albinca je bila trikrat ujeta in trikrat ranjena. „Da sem bila ujeta, sploh nikjer ne piše v mojih dokumentih, kajti noben-krat me niso imeli niti pol ure. Bila sem drobna in majhna, postrižena na fanta, prebrisana pa ravno prav. Ko so me zajeli, sem se začela dreti, kot da sem fant, ki je izgubil krave.- Še smrkala sem in dve solzi potočila. Italijani so verjeli. Preden so se zmenili, kaj bodo z menoj, sem že bila za grmom. To je bilo v Suhi krajini.” Albinca Malijeva, pol Belokranjka, pol Dolenjka, zdaj pa Štajerka, ker živi v Mariboru, je ena med petimi narodnimi herojkami v Sloveniji. Šest visokih odlikovanj je dobila v partizanih, med njimi tudi dve za hrabrost. Drobno in nevedno dekletce se je naglo spremenilo v neustrašno partizanko, ta pa v dobrosrčno in ljubečo mamo ter babico. „Vzredila sem pet otrok: štiri svoje in eno nečakinjo. Razen tega je bilo po več let pri meni Šfe šest vojnih sirot in več študentov. Čutila sem dolžnost takim otrokom pomagati, jim nuditi dom. Jaz vem, kako otrok lahko hrepeni po domu. Zdaj sem babica štirih otrok. Mejdušjih imam rada!44 RIA BAČER ,** ' ' Vi. C#.- svetlejše od mere Majhni, robotom podobni „ljudje“ iz vesolja, navadno oblečeni v svetleče se enodelne obleke, z bleščečimi šlemi: to so navadno opisi vesoljskih bitij, kakor sojih videli ljudje, ki so prišli v stik s tistimi, ki so prilezli iz neznanih letečih predmetov. Obiski neznanih plovil na našem planetu so sorazmerno številni... Zanimivo je, da so opisi vesoljskih bitij navadno podobni drug drugemu. Mar si lahko predstavljamo, da bi bili ljudje v nekakšnem dogovoru in da bi nalašč lagali? Kaj ni bolj verjetno, da so povedali le tisto, kar so videli, saj so bili med njimi tudi taki, ki sploh še nikoli niso slišali za leteče krožnike? Med zanimivostmi velja omeniti Willyama B. Gilla, duhovnika anglikanske cerkve, ki je diplomiral na univerzi v Brisbanu v Avstraliji. On ni bil sam, saj so kot očiviedi potrdili njegovo izpoved tudi študentje in učitelji v Boainaiu na Novi Gvineji. Vsi do zadnjega — bilo jih je 20 - so podpisali zapisnik za tamkajšnjo vlado. V noči 26. junija 1957 je Gill po večerji za hip odšel na prosto in pogledal v nebo proti Veneri. Toda njegovo pozornost je že čez hip pritegnila močna svetloba na nebu, mnogo močnejša od Venerine. Po nekaj minutah opazovanja je Gill spoznal, da se mu nenavadna svetloba naglo približuje. Poklical je enega izmed učiteljev, hitro pa se je zbralo tudi več študentov. Svetloba seje približala na okrog 150 metrov in tedaj so lahko opazovalci zagledali, da odaja svetlobo ogromen predmet, podoben krožniku, širok deset do petnajst metrov. Naprava je imela štiri kovinske noge, ki so prihajale diagonalno s spodnjega dela neznanega plovila. Na vrhu plovila je bila kupola, ki je po oceni očividcev imela okrog 7 metrov v premeru in je bila kake tri metre visoka.. Na vrhu vsega tega je bila nekakšna paluba, na njej pa so Gill in tovariši opazili nekaj majhnih, človeku podobnih bitij. Po malo daljšem opazovanju so mogli ugotoviti: nikoli niso bili na tej palubi neankrat več kot štirje prebivalci iz vesolja. Zdelo se je, kot da se naslanjajo na nekakšno nizko ograjo, ki pa je iz take daljave ljudje, ki so opazovali nenavadna bitja, niso mogli videti. Od časa do časa se je kakšno bitje pripognilo, kot da bi nekaj popravljalo ali merilo na palubi. Vsakih 30 sekund je snop svetlo modre svetlobe šinil proti nebu in je trajal pet sekund: zdelo se je, kot da vesoljska bitja z našega planeta signalizirajo v nebo. Gillu se je zazdelo - tako je pozneje izjavil oblastem - da mora stopiti v stik s temi neznanimi bitji. Dejal je: „Ko seje eno izmed teh bitij nagnilo čez ograjo, ali kakorkoli je že to bilo, in pogledalo v smer, od koder smo jih opazovali, se mi je zazdelo, da gleda v nas. Pomahal sem z roko in bitje mije vrnilo pozdrav. Potem je učitelj mahal z obema rokama nad svojo glavo in dvoje bitij na neznanem plovilu je počelo isto. Ko sva oba z učiteljem začela mahati z obema rokama, so tudi vsi štirje na palubi vesoljskega plovila mahali z obema rokama. Zares smo bili navdušeni in študentje so sijali od veselja. Nekateri med njimi so zaklicali, toda nismo slišali nikakršnega odgovora. Eden izmed fantov je prinesel baterijo in posvetili smo proti neznanemu letečemu predmetu. Predmet je začel lebdeti in se je spustil skoraj čisto do zemlje. Mislili smo, da bo pristal, vendar pa na našo veliko žalost tega ni storil!44 Toda zdi se, da so vzpostavili dobre stike z neznanimi bitji, ker se je plovilo iz vesolja nad to šolo pojavilo tudi v naslednjih dneh. Žal pa predmet ni nikoli prišel tako blizu, da bi lahko opazovalci spet videli majhna, človeku podobna bitja, ki so jili opazili prvi večer. Gill je potem napisal za tamkajšnjo vlado poročilo, ki je obsegalo 11 gosto tipkanih strani. Podpisali so 'ga vsi očividci. Nedvomno je to eden izmed najbolj podrobno opisanih primerov prihoda neznanega plovila iz vesolja in srečanja z neznanimi bitji. Še več: to je eden izmed redkih primerov, da so zemljani dobili odgovor na svoje poskuse, da bi prišli v stik z neznanimi bitji. Nenavadno pa je, da so rezultati, ki so jih Gill in tovariši dobili pri svojem poskusu, da bi stopili v stik z neznanimi bitji, ravno nasprotni od rezultatov, do kakršnih naj bi baje prišli v ameriškem vojnem letalstvu. Admiral R. N-Hillencatter, prvi predsednik odbora NICAP, je zastavil svojemu prijatelju, generalu letalstva Nathanu Tvvenningu, nekaj vprašanj o neznanih letečih predmetih. Vprašal gaje med drugim tudi, če je ameriška vlada bila kdaj sposobna, da bi lahko komunicirala z neznanimi obiskovalci iz vesolja-Adjutant generala Tvvenninga, ki je govoril v generalovem imenu, je izjavil, da vojno letalstvo ni bilo zmožno komuniciranja z bitji iz vesolja, verjetno iz „fizičnih razlogov41. Ko so ga vprašali, kaj si predstavlja pod „fizičnim* razlogi'4, ni hotel odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Vprašanje je, zakaj se neznano plovilo iz vesolja ni hotelo spustiti na naša tla, ko pa so vesoljska bitja očitno videla, da so Gill in tovariši do njih prijateljsko razpoloženi. Odgovor je najbrž preprost. Obiskovalci iz vesolja so imeli s prebivalci našega planeta preveč slabih izkušenj, da bi tvegali šc en pristanek. Spomnimo se samo Kentuckyja v ZDA, kjer so pristali z neznanim letečim predmetom. Namesto tovariškega sprejema in poskusa zbližanja, da bi spoznali, kdo nas sploh obiskuje, so se prebivalci osamljene farme odločili za „kavbojski44 sprejem in so silovito streljali i£ lovske puške in revolverja kalibra 6,35. To ni bil edini tak sprejem v dosedanji zgodovini prihodov neznanih bitij na nas planet: zlomljena lovska puška na tilniku oziroma hrbtu neznanega bitja, poskusi uboja, poskusi pretepa in vrsta drugih poskusov, da bi obračunali z neznanimi bitji, prebivalcem tujih planetov, ki se vozijo v neznanih leteči!1 predmetih, nedvomno niso ostali v prijetnih spominih .. . i0 Bosranoun usodo EnnKH Dnmnnoui S O Boštjanu Klemenčiču, dveletnem fantku iz Prilip št. 7, ki se je izgubil 28. junija okrog 16. Ure popoldne - še ni nobenega glasu. Po telefonu sem govoril s komandirjem brežiške postaje milice, ki je povedal: „Nobene otipljive sledi za Pogrešanim fantkom nimamo. Nekajkrat smo preiskali široko fronto, kjer bi bilo mogoče pričakovati, da bi ga našli. Poskušali smo celo z lovskim psom. Mislim, da ni več mogoče, da bi ga spregledali, ker smo nekajkrat zelo resno in temeljito preiskali ves teren. Zdaj preverjamo ^onimna pisma in sporočila, v katerih nam različni ljudje pišejo, kje naj bi bil otrok oziroma Kje so videli podobnega otroka. Kajpak primer za nas ni končan, še naprej bomo z vso resnostjo šli 2a vsako, tudi najmanjšo sledjo!” To je zadnje sporočilo o Boštjanu, ki pa žal ne Prinaša niti žarka svetlobe v temno izginotje, ki 8* za zdaj še ni mogoče pojasniti. Boštjan iz Prilip je bil deseti otrok, kije skrivnostno izginil v zadnjih desetih letih. Osem sojih našli, samo Boštjana in pa 4-letno Fehimo, ki jo Pogrešajo od 2. julija 1966, še iščejo. Sicer pa pojdimo po vrsti. Dobrih 10 let stare-a Roberta so iskali od 8. avgusta 1964. leta. 'ibak, ker je prebolel hudo bolezen, je bil nadnje opažen na poti, ki je peljala proti železnici postaji. Dnevu je sledila viharna in deževna noč. Čez 4 mesece so ga našli 4 km stran na Kozdni jasi. Fehima, ki se je izgubila pred 8 leti, koje nabirala v družbi otrok in v spremstvu dveh starejših .~®nsk dračje na Mežaklji, je ostala do danes nerede11 primer. Ne nje ne njenega trupla še niso našli. Osemletna Metka je izginila decembra 1966. jeta. Nazadnje so jo videli, ko se je drsala na zaledeneli mlaki. Naslednjo pomlad je reka naplavila njeno truplo, čeprav so se prej vztrajno širile govorice, daje bila umorjena. . Spomladi 1968 je izginil Miroslav, star pet let, p Je z domačega dvorišča zavil neznano kam. tovorili so, da ga je ugrabil oče, toda čez 11 dni So 8a našli v skalovju, približno pol kilometra tračne črte od doma. Na njegovem truplu niso na$li znakov nasilja. »Marca 1969 je izginila tri leta stara Marinka. ^Jihova domačija je bila bolj na samem. Najprej ® našli njene sledove na snegu na 700 metrov ^sokem hribu. Čez leto dni so našli še čeveljček. ,. 20. junija 1971 se je izgubila dveletna Nataša, r1 je bila s starši na obisku pri sorodnikih. Zašla d *1! najPrej so mislili* da je ugrabljena. Po 10 neh so njeno trupelce našli 6 kilometrov iz vasi. strmem bregu reke je padla in se smrtno ponesrečila. Najbolj sveže je v spominu izginotje brtftov ^arka in Jožeta, starih 9 oziroma 7 let. To je bilo | '• novembra lani. Vse iskanje je bilo zaman, oda p0 štirih dneh je pomagalo naključje: njuni ^Pli so odkrili v hladilniku v baraki, ki so jo Slcer že prej pregledali. dnmjan izgine na trauni gori 12. junija 1971 med 17. in 18. uro so pogrešili ^veinpoiictnega Damjana Ostanka iz Ljubljane. G Bila je nedelja, otrok je bil z materjo na sindikalnem izletu kolektiva modne konfekcije „Krim“ iz Ljubljane. Kmalu po 18. uri so začeli otroka iskati miličniki, nato pa še gasilci, lovci, jamarji, gozdarji in drugi. Dolenjski list je o nenavadnem izginotju otroka na Travni gori poročal: „Naslednje jutro je prišla na pomoč še večja skupina vojakov iz ribniške vojaške enote. Skupine, ki so iskale otroka, so imele s seboj 20 majhnih radijskih postaj, nekatere pa tudi posebej izučene pse. Otroka vse do nedelje zvečer niso našli in iskanje se nadaljuje, čeprav je vse manj upanja na uspeh. Domnevajo, da je Damjančka morda kdo ugrabil ali pa da je le še kje v gozdovih Travne gore. V prid prve domneve govori dejstvo, da ga kljub temeljitemu iskanju doslej niso našli. Neki 5-letni fantek, ki se je, kot je povedal, zadnji igral z njim, je dejal, da je Damjanček splezal v neki avto, ki ga je odpeljal. Tudi Damjančkova mama je povedala, daje imel sinček rad avtomobile. Izključena pa ni niti druga možnost. Miličniki so namreč prvi večer iskanja okoli 2.30 našli tri kilometre od doma na Travni gori v blatu na poti sledi otroških čevljev. Žal pa se je malo pozneje razbesnela nevihta in zavarovane sledi uničila, preden so do njih pripeljali psa - slednika .. .“ Upanje, da je Damjančka morebiti res kdo odpeljal, se je razblinilo 5. septembra istega leta. Takrat so ribniški miličniki, UJV iz Ljubljane, civilna zaščita iz Ribnice in ljubljanski kriminalisti sklenili, da ga gredo še zadnjič iskat. V nedeljo okrog 7. ure zjutraj je okrog 50 ljudi začelo iskati otroka. Dve uri pozneje je ribniški miličnik Jože Žnidar našel 4,5 kilometra proti Loškemu potoku truplo in oblačila pogrešanega Damjančka. Miličnik je takrat izjavil: „Kaže, daje Damjanček šel tisti večer po cesti proti Loškemu potoku, ki pa se po 3300 metrih konča. Naprej je strm hrib. Po tej strmini sem šel in najprej zagledal modro jopico, potem pa ... Dvomim, da je šel Damjanček po tej strmini, bržkone je zavil okoli, kjer je bolj položno.” Skupaj s starši so pozneje ugotovili, da so malega Damjančka tisti večer, ko je izginil, iskali komaj 150 metrov stran od mesta, kjer so potem našli njegovo truplo. Kakšno žalostno naključje ... Dobra tri leta pozneje, 28. junija letos, je na Dolenjskem spet izginil otrok. Tokrat se je to zgodilo v Prilipah pri Brežicah, v petek okrog 16. ure. V Dolenjskem listu smo pisali: „Pri Klemenčičevih na Prilipah so v petek malo pred četrto uro popoldne pogrešili dveletnega sinčka Boštjana. Začele so se ure moreče negotovosti, dolge ure upanja, da bodo otroka ob pomoči sosedov in drugih le našli. Novica se je kot blisk razširila po soseski. Dvignila je vso vas in Boštjana so takoj začeli iskati. Sovaščan Ivan Češnovar je naslednji dan po vrnitvi z neuspešnega iskanja povedal, daje otroka nazadnje videla soseda Antonija Tomšetova. Oče in mati izginulega otroka sta tisto popoldne odšla s traktorjem na njivo. Češnovar je vedel povedati, da je Boštjan hotel iti z njima, vendar ga nista vzela s seboj, ker se na njivi ne bi mogla ukvarjati z njim. Tako je Boštjan ostal doma pri stari materi, ki je pazila tudi na 7-mesečnega dojenčka. Boštjana je pogrešila, ko gaje hotela preobleči. Fantiček ji je tedaj izginil izpred oči.” Potem so otroka nekajkrat iskali. Tudi po več sto ljudi je pretaknilo vsak kotiček, kjer bi lahko bil. V naslednjih dneh so pretaknili vse grape, preiskali ribnik, obrežje Save in gozdove daleč naokrog, znatno več kot štiri kilometre od doma. Starši še naprej živijo v negotovosti. Ne vedo, kaj je z otrokom: gaje kdo odpeljal ali ugrabil, se mu je zgodilo najhujše? Za zdaj so vse le domneve, ki porajajo nova in nova vprašanja, ne dajo pa odgovora! zlonamerne zgodbe O izginotju dveletnega Boštjana krožijo najrazličnejše zgodbe. Najbolj mile so tiste, ki vedo točno povedati, kje vse so videli otroka ali pri kom. Najhujša je tista, da so ga ugrabili Turki, ki da so imeli mrliški list za otroka, da so Boštjana ubili in v njem tihotapili mamila. Vse to je zlagano. Vrnimo se na začetek naše reportaže in upoštevajmo misel komandirja brežiške postaje milice: „Nobenega sledu nimamo!“ Iskalci torej nimajo nobene sledi in prav zato „verjamejo" vse, kar zvedo - in tudi vse preverijo. Govorice, ki jih nepremišljeno širijo ljudje, zato preiskavo samo otežujejo, ker morajo preiskovalci za vsako sledjo, naj bo še tako neresnična ali izmišljena. Vendar pa ni nobene osnove za domnevo, da bi bil otrok umrl nasilne smrti, in je torej odveč napihovanje in širjenje takih zlonamernih zgodb. Boštjan Klemenčič iz Prilip pri Brežicah, ki v času našega poročanja še vedno spada med pogrešane osebe, je v desetih letih torej deseti rzginuli otrok. V prvih devetih primerih je bilo pojasnjenih kar osem izginotij - in vseh osem otrok je umrlo naravne smrti. Na nobenem trupelcu ni bilo znakov nasilja, tako da so kriminalisti po izvidih Inštituta za sodno medicino lahko mimo zaprli svoje arhive. Vprašanje je le, kaj je s Fehimo, ki je bila takrat stara štiri leta, zdaj pa jih ima - če je še živa - dvanajst. Toda tudi v primeru male Fehime, za katero so tudi menili, da jo je kdo ugrabil, je resnica najbrž ena sama: ostala je v neprehodnih gozdovih Mežaklje ali pa so jo odnesli valovi mrzle in zahrbtne Save. Kranjski kriminalisti so namreč morebitno ugrabitev preverjali ne le pri nas, pač pa tudi na tujem. Po temeljiti preiskavi so morali to domnevo opustiti. Os^m otrok so našli, nihče ni bil ne ugrabljen ne nasilo ubit. Deveta, katere trupla še niso našli, je prav tako z veliko verjetnosti umrla naravne smrti. Vse to dokazuje, daje ugrabitev in nasilnosti nad otroki znatno manj, kot mnogi mislijo. Možnosti, da bi našli Boštjana iz Prilip, so tako pravzaprav v razmerju osem proti ena, da ga bodo našli. Toda ali ga bodo našli v morebiti premalo preiskanih grapah ali ga bo vrgla iz sebe umazana Sava — tega za zdaj nihče ne ve. Prav tako še niso zavrgli možnosti, da gre za ugrabitev, čeprav o tem ni nobenih sledi in tudi nobenih dokazov, da bi se lahko kaj takega zgodilo. oe podcenjujmo otrok Velika napaka starejših je v takih primerih, kakršna so izginotje otrok, da podcenujejo sposobnosti in zmožnosti najmlajših. Zgovoren primer za to je prav mali Damjan, ki se je izgubil na Travni gori. Njegovo truplo so našli 4,5 kilometre stran od doma, kjer se je tisti dan igral. Nataša, dva meseca mlajša od Damjana, ki je izginila osem dni za njim, je prehodila celo šest kilometrov! Prav zaradi tega morajo biti akcije za iskanje pogrešanih otrok široko zastavljene in morajo iskalci pregledati ogromen prostor. Možnost, da bi spregledali majhnega otroka, se zato hitro povečuje. V Boštjanovem primeru, ki tudi še ni razjasnjen, je možnost za učinkovito akcijo toliko težja, ker se ni lahko izgubil le v gozdovih ali v bližnjem ribniku, pač pa je morda padel v Savo in utonil. V tem primeru lahko minejo meseci, preden ga bo voda spustila iz svojega zahrbtnega objema. Malega Boštjana bodo, če je res padel v reko, našli morebiti pred Zagrebom ali pa še mnogo niže - ali pa ga voda sploh ne bo vrgla na površje. Da pa bi bilo iskanje na zemljišču, ki ga je ponekod zares težko preiskati, še bolj težko, je poskrbela avtomobilska cesta, ki teče tod mimo in zaradi katere tudi ni mogoče na hitro opustiti misli o morebitni ugrabitvi. Starši ubogega otroka pa v dneh, v katerih se je zanje čas ustavil, nedvomno preživljajo najhujše ure, kajti ni hujšega od negotovosti. Pravijo, da bodo še naprej iskali, da bodo preverili vse govorice in vse možnosti, da bi Boštjana našli. Ta zagotovila milice in UJV so Klemenčičevim v teh hudih urah gotovo najboljše tolažilo. Kljub vsemu pa je najbolj verjetno, daje Boštjanova usoda enaka, kot je bila v poletju pred tremi leti usoda malega Damjana, izgubljenega na Travni gori. J. SPLICHAL pripis Zaradi oddaje rokopisov v tiskarno je zapis o izginulem Boštjanu nastal dva dni prej, preden so pogrešanega otroka našli. Žal se je izpolnila naša napoved, da je Boštjan verjetno mrtev. Podobnost z Damjanovo smrtjo je velika: tudi Boštjana so iskali prav blizu kraja, kjer so ga pozneje našli! Ko sem tehtal, ali naj zapis o malem Boštjanu objavim, čeprav so že našli njegovo trupelce — o tem je Dolenjski list izčrpno poročal — sem se odločil za objavo. Deset otrok v desetih letih je izginilo brez sledu; devet od njih so čez čas našli mrtve, le enega še vedno pogrešajo. Deset otrok — deset tragičnih zgodb, deset presunljivih zgodb, deset objokanih staršev in desetkrat žalostna vsa okolica. Če bodo starši iz današnjega zapisa razbrali dovolj dober nauk, če bo zapis pomagal, da se bo v prihodnje izgubil en sam otrok manj — potem je namen današnje reportaže v celoti dosežen ... SPANJE-VIR LEPOTE Tiste, ki po slabo prespani noči vstajajo zjutraj tako rekoč z levo nogo, niso samo sitne in zadirčne, ampak se jim pomanjkanje sna pozna tudi na obrazu, posebno, če se to večkrat dogaja. Koža postane ohlapna, gubasta, okrog oči se začno delati globoke raze, pa tudi barva kože postane sivkasta in nezdrava. Skratka: žena, ki ne spi- dovolj ali ki nima zdravega in mirnega sna, mnogo hitreje ostari. In kaj naredimo, da bi nam spanje postalo užitek? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem spanja in njegovega vpliva na organizem, so objavili 7 zapovedi: 1. Sveži zrak za lahko noč ustvari pogoje za dober sen. Prezračite torej sobo! 2. Nikar se pred spanjem ne obremenite s preobilno večerjo. Zadnji obrok hrane zaužijte vsaj dve uri pred spanjem, kava in pravi čaj pa so za nespečnice po 17. uri prepovedani. Izogibajte -se tablet, temveč raje sezite po . skodelici mleka, v kateri ste~ raztopile žličko medu. Zaleže tudi sladkan kamilični čaj. 3. Malo telovadbe pred odprtim oknom vam bo zve- čer močno koristilo. Ni tre ba pretiravati, ampak s počepi in prikloni ter odkloni, ki jih naredite v 5 minutah, bo stvar opravljena. 4. Ogrejte mrzle noge, preden ležete v posteljo. Posebno pozimi je to važno za tiste, ki spijo v nezakurjeni sobi. J>. Ko ležete, najdite položaj, v katerem se počutite popolnoma sproščeni. Strokovnjaki pravijo, da je najbolj zdravo spati na trebuhu. 6. V hipu pozabite na vse skrbi, ki so vas spremljale čez dan. Na sitnega šefa, na sim, ki je prinesel „cvek“ iz šole, pa na to, da bo denarnica še pred prvim suha. 7. Spati moramo na dobri postelji, ki ima dobro vzglavje. R. B. Ko je dopust tako kratek ... Damjana Jakša, uslužbenka tovarne LABOD v Novem mestu. ZAHLADE Prejšnja moda je še dovoljevala, da so se žene že krepko čez 20 let oblačile kot dekleta pri osemnajstih in so jim z mini krilcem delale konkurenco. Tega ni več, to je preteklost! Moda morda še nikdar ni postavljala tako ostre črte ločnice med stilom odrasle žene, ki ji narekuje eleganco ženskost, ter izrazito dekliškim stilom za mlade. Moda mladih letos povsem odbija vsako misel na eleganco. Vrača se v dobo otroštva in oblači mlade kot lutke, ki smo jih vsi tako radi občudovali v izložbah. Obleke za dekleta so okrašene z vsemi mogočimi čipkami, naborki na rokavih, z romantičnimi klobučki, cvetjem, tančicami, oblekami viktorijanskega stila, z bubi ovratniki, ki se jih drži volan, in haljami v internatskem stilu. Iskanje norega, ki je dolgo tako navduševalo modo za mlade, je usahnilo, prav tako izrazito vojaški stil. Seveda moda „male deklice44 nika- kor ni primerna odraslim, s tem pa so mladi končno tudi dosegli, kar so želeli: da tega, kar lahko nosi najstnica, nikakor ne more obleči deset let starejša Eva, čeprav ima še tako lepo postavo. Leta predstavljajo torej glavno črto ločnico. Odrasli ženi narekuje letošnja moda naborke, spomin na trideseta leta v obliki hlač „a la Marlene44, rafinirano nabran gornji del obleke, izzivalne dekolteje, čevlje z visokimi petami, plašče s širokim hrbtom, blazer, jopico na preklop, Široka krila ali pa ozka, z nekaj zalika-nimi gubami. Veliko je možnosti, da vsaka izbere zase' to, kar se ji zdi najbolj primerno, kar ji je všeč in, seveda, kar finančno zmore. Naj vam ne bo žal za konkurenco, ki ste jo doslej lahko delale rosno mladim! Veliko stilov za mlade nastane tako rekoč preko noči in hitro izginejo. Tudi sedanjemu baby stilu ne prerokujejo dolgega življenja. R. BAČER Kolikokrat gremo še spat, da se bo začela šola? Naenkrat bodo minili prosti dnevi in mamice bodo svojim šolaijem nabavljale nova oblačila. Hlačni komplet bo za zgodnjo in pozno jesen imeniten za fante in dekleta. Modeme so kombinacije, jopica na zadrgo, rebrast žamet in jasno: kavboike! Vročini v slovo še nekaj poletnih bluz, ki nam bodo prišle prav tudi v dneh, ko je čez dan Še vroče, zjutraj in zvečer pa čez bluzo oblečemo jopico. Samo še to: bluze brez rokavov ali bluze s poševnimi črtami naj ne obleče tista, ki ima le kilogram preveč. servirna mizica To je res praktičen, lahko pa tudi lep kos pohištva. Pravzaprav mora biti lep kos, ker je dodatek, dodatki pa so vedno lepi. Mizice na fotografiji so zelo modeme po obliki in materialu, uporabne pa še za marsikaj drugega, ne samo za pijače. Na mizico na kolesih lahko naložimo vse, kar ponujamo gostom, pa tudi nam bo prišla prav, ko se spravljamo k ročnemu delu ali branju. Na mizico naložimo pribor, nekaj okrepčil, tranzistor in še kaj, potem jo primaknemo k najbolj udobnemu stolu. Uporabnost take mizice bomo sproti ugotavljali, zazdela se nam bo nepogrešljiva. Lahko je mizica zelo majhna, na kolescih ali prenosna iz lesa, iz pleksi stekla, keramična itd. N Dipl. inž. arh. MARTA RAČEČIČ ^ tiste, ki stanujejo visoko v Stat- pa tudi drugje v mestu, Jjj1? problem, kako poleti jrti oblazinjeno pohištvo, je navada, ki jo gospo-? Prenašajo iz roda v rod' JJ^odemi pripravi - sesal-JH&lazinjeno pohištvo lahko J^iztepemo tako, da ga prej Frtemo z ožeto čisto cunjo. Ljpta umazana, jo speremo, ito!dodamo malce kisa, O^žimo obledelo barvo. borovnic potemnele zobe Epo z limonovim sokom. °tudi ustnice in roke. tako bo bolje |Vrt. Vrtne jagode postajajo zelo priljubljene. Zdaj je da jih dognojimo in okopljemo ter tako pripravimo .naslednje leto. Ob koncu avgusta presajamo mlade Jljne na nove grede, v toplejših primorskih krajih pa je typl°h najbolje jagode saditi od avgusta do oktobra. ^Ceti je tudi treba z redčenjem radiča, tako da ostane Pj. do 30 rastlin na površinskem metru. V tem času je uPoročljivo sejati zimsko solato, in to v časovnih pre-p^Kih. S sejanjem špinače za jesensko rabo ni treba k V®Č hiteti, saj je to rastlina dolgega dne in zato, zgodaj ^Jana, prerada sili v cvet. Prikladni sorti sta danski kralj k^king. Proti koncu avgusta je tudi primeren čas za motovilca. Najbolje uspeva tam, kjer je rasel fcjpir. L POGRAD. Pozornost zasluži siva grozdna plesen, Oj ezen, ki je z obilnejšim gnojenjem postala bolj ncvar-Vendar je zanimivo, da je lahko ta bolezen celo kori-Če nastopi pozno, ko grozdje že dozoreva, povzroča k 0 imenovano plemenito gnilobo, ki izboljša kakovost L.a- Glivica, ki povzroča to bolezen, namreč porabi v'*no iz jagod in s tem poveča odstotek sladkorja. Če ktopi že prej, jo je treba preganjati z 0,2-odstotno C i filtracij o euparena ali ortofaltana, v trsnicah pa upo-> iiajo kinosol, v katerem potapljajo ccpiče in podlage. ADOVNJAK. Nadaljujemo cepljenje na oko ter obre-. vanje breskev, lahko pa tudi češenj in višenj. Sicer pa ta '.s Poletno sadje že dozoreva. Jabolka in hruške, namerne prodaji, je treba potrgati teden ali dva pred dreves-Zrelostjo, to je takrat, ko osnovna (zelena) barva pre-'av1 V rumeno- Jesensko sadje je treba še varovati pred ^ 'Ja^em, katerega druga, avgustovska generacija lahko več škode kot spomladanska. Zlasti toplo vreme [jaf uJa razvoJ te8a škodljivca, ki streže po sadni letini i^o dozorevanja. Sadjarji ga često podcenjujejo v tem jr11 in opuščajo škropljenje zdaj, ko je lahko odločilno j Pr*delek sadja. V tem mesecu seje treba spoprijeti tudi CVc,om; obnese se pripravek semparol, ki je zmes več "•cidov. Lahko pa uporabljamo tudi vsakega posamič. Inž. M. LEGAN PRTIČEK Za drobno kvačko in klobčič gama je prostora v vsaki ročni torbici, ki jo vzamemo s seboj na sprehod ali na potovanje. Mimogrede, ko počivamo v naravi, čakamo na klopi v parku ali se peljemo z vlakom, lahko nastane lep kvačkan prt, kakršnega vidite na sliki. Pravijo, da si ob takem delu mnoge odpočijejo živce. Sladoledna bomba se imenuje poslastica, ki jo po boljšem kosilu ponudimo v poletni vročini. Doma narejen ali kupljen sladoled okrasimo z instant pudingom, povrhu pa še obložimo s sadjem in okraski iz stepene smetane. Dandanes veliko ljudi toži, da stalno žive „pod stresom", tako da se nam nehote vsiljuje občutek, da gre za modno bolezen, ki pa ni tako huda. V bistvu gre za to, da si nekateri nalagajo prehuda bremena, ki jih duševno in telesno ne zmorejo. Znanost namreč pravi, da pomeni stres obremenitev. Medtem ko je znano, da normalno delo poživlja organizem in da je delo človeku potrebno, pa nastanejo težave pri preobremenitvah, ker jim organizem ni kos. S tem je mišljena pretirana telesna ali duševna aktivnost; laho gre tudi za močan hrup, za vlago, mraz in podobno. Stalno ali občasno podvrženi takim nevšečnostim prej an slej občutijo težave. Te se kažejo sprva v nervozi, potem v povišanem krvnem pritisku, kasneje pa pride lahko do bronhialne astme, čira na želodcu itd. Po drugi strani vemo tudi* da so prijetni stresi sol življenja. Ce doživimo velike uspehe, veselje, nenadno srečo, nam to najbrž ne bo škodilo, pa gre tudi za strese. Za organizem postane stanje kritično, če duševni ali telesni stres dalj časa deluje na organizem, pa se mu ta ni prilagodil. Nezadovoljstvo, razočaranje, mržnja, strah pomenijo neprijetno vrsto stresa, pa naj posameznik te stvari doživlja na službenem mestu ali v zasebnem življenju.. Človek, ki je izpostavljen takim stresom, pri zdravniku navadno najprej izve, da mora spremeniti svoje navade ali okolje. Zadnje čase pa vse več slišimo o tako imenovanem stresu utrujenosti, kateremu je lahko vzrok samo enolično in monotono delo. Prav zato je bolje, da najprej opravimo dolgočasno vrsto posla, potem pa se lotimo razgibanejših nalog, ki jih moramo opraviti. Monotoniji se lahko izognemo sami s pravilnejšo razporeditvijo delovnega časa ali pa s spremembo delovnega mesta, če je to potrebno. V vsakem primeru pa človek, ki občuti tovrstne težave, stori najpametneje, če se čimprej posvetuje z zdravnikom, da ugotovi vzrok slabega počutja oziroma vrsto škodljivega stresa. Potem bo lahko svetoval, kako se temu izogniti. Pomoč o pravem času je v takih primerih še posebno važna, kajti omenili smo že, da ima stalno izpostavljanje stresom lahko hude posledice za organizem. Dr. JOVAN VOJNOVIČ Motiv simpatije ni nič manj dinamičen in njegovo uresničevanje nič manj pomembno za uravnotežen razvoj mladostnika kakor motiv jedi in pijače. Ni ga mladostnika, ki bi ga v globini ne obvladoval motiv simpatije, pa čeprav se včasih zdi, da se je kot zaklel, da bi bil vsem ljudem okrog sebe zoprn in odbijajoč, torej nesimpatičen. Toda to je samo mladostnikova igra s pobudnostjo. Mladostnik se namreč pri uresničevanju tega motiva dokaj razlikuje od svoje madostni-ške vrstnice. Znano je, kako se mladostnice na vse mogoče in nemogoče, odkrite in zastrte načine trudijo, da bi si odžejale željo, težnjo po simpatiji. Podoba je, kakor da bi bil za neki daljši ali krajši čas mladostnici to sploh osnovni smisel življenja in uveljavljanja. Vse ji pri tem pride prav: od oblek do lepotil, od dražljivega do nagajivega, od modro zadržanega do narejeno zrelega vedenja. Z vsako kretnjo, zunanjostjo, besedo in mislijo je mladostnica nemalokrat usmerjena v vzhajajoče zarje simpatije, ki jo prebuja v okolici do sebe in ki jo radodarno tudi vrača isti okolici. V težnji po simpatiji pa je velika oblikovalna*moč, saj pomaga prav ta težnja graditi mostove do sočloveka, do soljudi. Mogoče bi brez te pobude človeka nikoli tako ne 'ejalo po človeku, mogoče si ne bi tako želel najti prostora v njegovi zavesti in bi si tudi nikoli tako ne prizadeval za svojo ceno in vrednost. Če si mladostnica skuša zadovoljevati to težnjo na bolj „pozitivne" načine, pa se mladostnik pri uresničevanju te nagnjenosti običajno giblje bolj po „negativni" poti. To pomeni: mladostnik se na zunaj ali na videz največkrat naravnost trudi, da bi bil svoji okolici nesimpatičen, neprijeten, zoprn in nezaželen. V resnici ga namreč enako hudo prizadene, če opazi da ni „uspel" v svojih igranih prizadevanjih in da ne izziva v svoji okolici tiho osrečujoče simpatije, prijetnosti in privlačnosti. To ga lahko notranje tako odtuji samemu sebi in ljudem v okolici, da ga začne pehati v skrb vzbujajoče doživljanje in vedenje. Niso redki primeri, da prav neodžejanost po simpatiji pripelje izbičanega mladostnika celo do delinkventnosti, s katero se maščuje, ker ni nihče nikoli v okolici pokazal, da mu je prijeten in drag. Tega žal mnogi starši in učitelji ne vedo. Z mladostnikovo težnjo po simpatiji ravnajo tako, kakor da je nekak nepotreben in cenen obesek na mladostnikovi duši. Dr. FRANC PEDIČEK KAJ JE TO STRES? ŽELJA PO SIMPATIJI p o u b leschomiurc imillictueis Če se danes ozremo na razvoj medicine, lahko mimo trdimo, da je bila medicina že pred Pasteurjem, da pa je šele on odgrnil tančico, kije bila zagrnjena nad bakterijami. Kot otrok je bil Pasteur talentiran za risanje, sicer pa je bil povprečen učenec. Njegov oče je bil nekdaj Napoleonov oficir, pozneje pa se je bavil z usnjarstvom. Louis (1822 — 1895) je doktoriral 1847. leta iz fizike in kemije, že naslednje leto pa je predaval na fakulteti v Strassburgu. Tuje spoznal rektorjevo hčer in se z njo oženil: ostala mu je verna spremljevalka do konca življenja. V začetku znanstvenega dela se je zanimal za kristalografijo, posebno za vinsko kislino. Dokazal je, da alkoholno vrenje ni kemični, ampak biokemični proces, v katerem sodelujejo živa bitja — glivice. 1838. leto je bilo za Pasteurja prelomno: postal je biolog in od njegovih odkritij je imela Francija kot svetovni proizvajalec vina velike koristi. Njegov odlični dar za opazovanje mu je omogočil odkritje, da glivice ne nastanejo same od sebe, pač pa da pridejo iz okolice in kontaminirajo hranljivo podlago. Tudi Pasteur je, kot vsi velikani, s svojimi mislimi in delom visoko presegel povprečno sredino, ki ga ni razumela. Namesto da bi mu dajali podporo, so ga strokovnjaki do konca življenja sovražili. Komična stran tragedije je, da je bil njegov mecen Napoleon III., ki ga je spodbujal in mu dajal denar. Pasteur mu je posvetil knjigo o kultivaciji vina. Svoji domovini pa je naredil še eno uslugo, ko je francoski svilarski industriji pretil konec, ker so metulji uničevali svilene bube. Pet let je raziskoval, preden je dognal prve bakterije v črevesju metuljev. Potem je spoznal, da je mogoče bakterije uničiti s toploto. Ta način sterilizacije je še danes uporaben v mlečni industriji, pravimo pa mu pasterizacija. Zal, v zasebnem in javnem življenju znanstvenika ni spremljala enaka sreča kot pri raziskovalnem delu. Hitro je izgubil tri otroke (dve hčerki in sina) in že 1868. leta ga je udarila možganska kap, tako daje zadnjih 27 let življenja ostal hrom. Pasteur je bil začetnik asepse in antisepse. Prvi je spoznal pomembnost tega odkritja za kirurgijo angleški kirurg Lister, ki je ponudil Pasteurju, naj obišče London. Pasteurje bil že dlje časa priznan izven svoje domovine, v Franciji pa so mu še vedno metali polena pod noge. Poully de Fort, urednik veterinarskega vestnika, znani fiziolog Claude Bernard in celo Guerine so bili njegovi najhujši sovražniki. Antraks in kugo - prvi je prav tako smrten za domače živali, kot je druga za ljudi - je „razrešil“ Pasteur. Dosleden svojemu geslu, da tribuna, prazni govori in govorništvo ne morejo biti prijatelji enostavnosti in zanesljivosti znanosti, je Pasteur 1881. leta pred izbrano komisijo in številnimi sovražniki naredil javni poskus: cepil je ovce proti antraksu. Vse necepljene ovce izbrane skupine so poginile, cepljene pa so ostale žive. Claude Bernard, ki se je v javnosti sicer prijateljsko obnašal do Pasteuija, ga je naskrivaj zalezoval, delal beležke, ki so bile polne sumničenj na račun njegovih mikrobioloških odkritij, in se postavljal proti njemu v francoski Akademiji nesmrtnikov. Za medicinske laike je Pasteur najbolj znan po odkritju iž virologije. Medtem ko so se nekaterim njegovim teorijam smejali vsi, celo taki strokovnjaki, kot je Robert Koch, pa so morali biti tiho in priznati zmago znanstvenika pri njegovi teoriji o steklini. Skupaj s sodelavcema Chamberlainom in R»uxom je v centralnem živčnem sistemu odkril inkluzije argentofilna. Kot odličen poznavalec imunologije je hitro razvil cepivo, s katerim je izvrstno zaščitil živali pred steklino. Kot navadno je pomagalo naključje. Devetletnega fantka je stekel pes štirinajstkrat ugriznil in vsi so mislili, da mu ni pomoči. Pasteur je bil edini, ki bi utegnil otroka rešiti. Učinkovitost svojega zdravila je preizkusil prvič na živem človeku. Ta izredno pomembni dogodek Z* medicino in senzacija za nepoučene je zapisan &• julija 1885. leta: deček Joseph Meister je cepljen in kljub infekciji je ostal živ. Po vrst1 poskusov s cepivom je Pasteur odkril, da s0 uspehi cepljenja slabši, če je cepivo staro, če j* ugrizeni prišel pozno ali če je ugriz blizu mozga> vratu ali glave. Pasteurjeva slava se je tak® razširila, da je prišlo k njemu 19 Rusov, ki soju} oklali stekli volkovi. Čeprav jih je cepil šele l-> dni po ugrizu, je 12 ostalo živih in le trije so umrli! Pa vendar: celo veliki kirurg Billroth ga j® izpostavil posmehu! Spet je bil angleški zdravnik Lister tisti, ki je branil Pasteuija pred znanstve-nim svetom. Znanstveni idealizem, hudi življenjski udarci, naporno delo in večna napetost - vse to je povzročilo 1887. leta še drugo možgansko kap. Komaj dva meseca prej so ga imenovali za dosmrtnega tajnika Akademije. Svečani govor v novi Sorbonnije moral 1892. leta namesto njega prebrati sin. Čeprav je v življenju pripravil revolucionarna in epohalna odkritja iz biomedicine, je ta veliki znanstvenik doživel priznahje šele na koncu življenja, bolan in razočaran. Post mortem, gloria! Izpolnil se je rimski rek, da slava pride šele po smrti... ___ vsem ne bi bila v čast. Leopoldina je bila namreč mladostna ljubezen velikega lirika Simona Jenka. Prav ona mu je navdihnila vrsto globoko občutenih pesmi, ki spadajo med najboljše ljubezenske izpovedi, kar jih premore slovenska književnost. In ker je njeno ime današnjemu rodu, kakor kaže, le malo znano, naj slede naslednje vrstice, napisane z namenom, da poskrbimo, dokler je še čas, za grob Jenkove nesrr .'»e ljubezni. S. Jenko NAMEN MOJIH PESMI Ko moje pesmi tiskane po belem svetu bodo šle, nek‘teri mož jih bo izbral in dragi svoji v dar podal. Ko tvoj v Ljubljano pride mož, tud ti dobila ene boš, v rudeče usnje vezane in z zlatom bodo rezane. O beri jih preberi vse saj tebi so napisane. (Leopoldini okoli l. 1864) * Na novomeškem pokopališču leži ob glavni poti, ki pelje proti kapeli, tik za Trdinovim nagrobnikom iz leta v leto vedno bolj zapuščen grob. Kamnita vaza na njem sameva prazna in se močno nagiba v eno stran, na belem nagrobnem kamnu pa zaradi davno zbledelih črk že težko prebereš napis z naslednjimi skopimi podatki: JANEZ LOGER sodni nadsvetnik v p. 1820- 1903 soproga LEOPOLDINA roj. KURALT 1840- 1876 Na' grobu je že nekaj časa kakor na nekaterih drugih zapičen v zemljo listič z opozorilom svojcem, da je treba pri pristojnem zavodu poravnati predpisano pristojbino, sicer bo grob prekopan. Toda vse kaže, da sorodnikov Logerjevih v našem mestu ni več. Dne 3. oktobra 1943 je bil namreč ob bombardiranju Novega mesta ubit Friderik (Miroslav) Loger, nekdanji kočevski okrajni glavar, hkrati z njim pa tudi njegova žena in hčerka. In Friderik je bil menda zadnji potomec Leopol-dine... Toda če bi se omenjeno opozorilo izpolnilo, bi nedvomno nastala nepopravljiva škoda, ki nam Leopoldina se je rodila 1840 v Ljubljani kot drugi otrok deželnega svetovalca v pokoju Martina Kuralta (1790 - 1853) in Terezije, rojene Grath, iz Pliberka (1814 — 1884). Njen oče je 1836 kupil od grofa Lichtenberga posestvi Smuk in Turn pri Semiču. Kaže, da je bil grad na Smuku že tedaj v razvalinah, zato so Kuraltovi živeli na gradu Turn, nekdanji pristavi smuškega gradu. Leopoldina je imela pet bratov: Didimusa (1839 - 1873), Edvarda (1843- 1884), Teodorja (1844 - 1881), Karla (1847 - ?) in Franca (1848 - 1888). Vsi otroci so se rodili v Ljubljani, le najmlajši, v razburkanem revolucijskem letu, na Tumu. Jeseni 1847 se je vpisal v prvi razred novomeške gimnazije 12-letni Simon Jenko, doma iz revne kmečke hiše v Pod reči na Gorenjskem. Stric Jurij Jenko, materin polbrat, ki je kot pater Nikolaj služboval kot profesor na frančiškanski gimnaziji, ga je namreč vzel k sebi in tako rešil družino skrbi za nadaijenega fanta. Simon je imel v samostanu brezplačno hrano, stanoval pa je v vseh šest let, preživelih v Novem mestu, pri dijaški gospodinji Mariji Dular na številki 129 oziroma 121, to je v današnji hiši Albina Gutmana na. Prešernovem trgu 13. Trditev, ki jo beremo tu in tam, daje Jenko tudi stanoval v samostanu, je, kakor kažejo gimnazijski katalogi, napačna. Kot novomeški dijak je bil Simon vedno odličnjak in največkrat sploh najboljši v razredu. < Pod vodstvom izobraženega in nenavadno bistroumnega strica p. Nikolaja se je duševno naglo razvijal, se učil tujih jezikov in postal zaveden Slovenec in Slovan. . Prav v Novem mestu pa je začel tudi pesnikovati. Od tretjega razreda naprej je že poučeval druge dijake, ki jim je šla trda v šoli. In tako je, verjetno na priporočilo p. Nikolaja, postal domači učitelj tudi dvema sinovoma graščaka Kuralta. Kakor sporoča pesnikov brat Ivan, je mladi Jenko preživljal počitnice doma na Gorenjskem ali pa kar na Turnu oziroma Podturnu, kakor pravijo danes kraju domačini. Tam se je razvnela v njem ljubezen do sestre njegovih dveh učencev, Kuraltove edinke Leopoldine ali Lavoslave, kakor jo je pesnik verjetno sam preimenoval v svojem slovanskem navdušenju. Leta 1853 se je oslepeli stric Nikolaj preselil v kamniški samostan in nečak je jeseni postal dijak ljubljanske gimnazije. Dr. Niko Zupanič, ki je prvi podrobneje raziskoval Jenkov odnos do Leopoldine, je opozoril, da je bilo Simonu ob odhodu z novomeške gimnazije 18 let, njej pa komaj trinajst. Zato se mu je zdelo verjetno, da je Jenko tudi še kasneje kot ljubljanski študent zahajal h Kuraltovim v Belo krajino in se zaljubil v Leopoldino, ko ji je bilo vsaj že petnajst let. Reči moramo, da govore Zu-paničevi domnevi v prid tudi podatki iz novomeških gimnazijskih katalogov. Če sta bila EMTEUR co) Louis Pasteur (1822—1895), Bakteriologe • - Hiša št. 129 (danes Prešernov trg 13), v kateri je' stanoval S. Jenko kot novomeški študent. (Foto: ; K. Bačer) Današnji Leopoldinin grob na novomeškem po-kopališču. (Foto: K. Bačer) namreč Jenkova učenca kar dva Kuraltova' sinova, potem prihajata v poštev edino Didimus in Edvard. Ta dva pa sta hodila hkrati v gimnazijo šele v šolskem letu 1854/55, ko je bil Didimus petošolec, Edvard pa prvošolec. Tedaj pa je bil Jenko res že celo leto v Ljubljani, torej je veijet-no od tam zahajal o počitnicah poučevat na Turn. Vzrokov je bilo dovolj: 1853 je Kuraltovim umrl oče, Didimus se je prav tisto leto zelo poslabšal v šoli, Edvard pa je kot prvošolec naslednje leto (1854/55) celo padel v razredu, tako da je moral ponavljati. ( nadaljevanje prihodnič ) HUBI Ljubljanska in beograjska televizija sta že pripravili vse potrebno za snemanje nove tridelne televizijske nadaljevanke »Žive vezi“. Verjetno bo tudi iz te serije kot pri „Cvetju v jeleni44 nastal pozneje celovečerni igrani,film. Scenarij je že pred Časom napisal znani slovenski Pisatelj Anton Ingolič. V mno-gočem gre za avtobiografsko pripoved o usodi slovenske učiteljske družine, ki pride med Prvimi izgnanci v Srbijo k neki kmečki družini. Dogajanje bo nazorno pokazalo vezi med družinama, ki sta se znašli v vojni vihri, krog življenjskih situacij Pa bo dopolnjeval retrospektivni. pogled na omenjeni družini z ozirom na vlake bratstva in enotnosti, ki že od leta 1961 zbližujejo bratski republiki. Nadaljevanko bo režiral Franc Uršič. KMEČKI UPOR pričel snemati svoj prvi celovečerni film, ki bo v originalu nosil naslov „Šumar: žena s krajolikom“. Film bo eksperimentalnega značaja. Pripoveduje o gozdarju, slikarju naivcu, katerega podobe ožive in stopijo med ljudi skupnosti, v kateri gozdar živi, ter tako povzroče v življenju vaščanov celo vrsto zapletov. r Hm bodo snemali v okolici Vareša, glavne vloge pa bosta odigrala Spela Rozin in Pero Kurgič. PLOŠČE PRVENEC KNJIGE Ušesu običajnega človeka se čudno sliši, kadar pravi kdo, da je nebo tako, da bi ga na kruh namazal, ali če kdo zanosno izjavi, da je tihota taka, da vsa poje. Tako se navadni smrtniki ne pogovarjajo, to je govorica tistih, ki imajo v sebi dodaten čut za lepoto. Nekaj takega. Kako bi sicer razumeli mladega ljubljanskega slikarja Janeza Kovačiča, ki je na nedavnem extemporu v Novem mestu z desnega brega Krke vzklikal zamaknjen v spreminjaste barve vode: „Najesti se moram Krke. To je priložnost, ki je ne smem zamuditi. Velik, ogromen zalogaj je potrebujem, za ves tisti čas, ko se bom spet umaknil v atelje.“ Hudomušnež bi slikarja takoj povprašal po žlici ali zajemalki, saj je ta Kettejeva „ljubica zvesta, ki se vije krog mesta44 včasih res taka, da bi jo lahko zajemal ne le z veliko žlico, ampak tudi z velikim vedrom. Ampak slikar Kovačič gotovo ni tako mislil. V zlomljene ploskve barv, ki s slikovitega starinskega Brega odsevajo v Krki, v to arhitektonsko soglasje skal in hiš, v ta navpični molk kapitlja, ki daje Novemu mestu tako značilen obris - v vse to se je zagledal že marsikdo, že marsikateri mož peresa ali čopiča in palete, domačin in tujec, poznavalec in nepoznavalec. Pa je tudi Irfan Handukič nekega dne v letošnjem avgustu razpel platno in začel nanašati barve nanj. „To je tako vznemirljivo: sklep, da bom naslikal ta Breg, je v meni od prvega dne, ko sem ga zagledal kot popoln tujec. Potem sem se sem vračal, kadar sem le imel čas. Z nemajhno bojaznijo, kako naj se lotim, iz kakšnega zornega kota, sem zdaj tu. Vztrajal bom in sliko naredil. Čutim, da bo dobra.“ Tako mi je pravil razgaljen do pasu, dva koraka od vode, z vso arhaičnostjo starega novomeškega Brega pred seboj. Življenjska pot je Ifrana zanesla iz rodne Zenice na Dolenjsko, da bi tu odslužil svoj enoletni dolg domovini. „Od oktobra sem vojak v kasarni Milana Majcna in ta čas bi „rad izrabil kar se da koristno44'. Ko se je med tovariši izdal za moža, ki zna vleči črte po papirju in nanašati barve na likovno ploskev, so mu rekli, naj bo njegova puška predvsem samo čopič. Potem si je v vojašnici uredil priročnejši atelje in iz-gotavljal, kar je zastavljal v skicirkah. Tudi nekaj večjih platen je pnslo vmes. KaKo se taki stvari streže, se ni spomnil „nekega dne“, ampak si je znanje, dano z naravnim darom, utrdil in razširil v šolah. Ves čas je marljivo slikal in kljub mladosti ustvaril del za nekaj večjih razstav, vmes pa si služil vsakdanji kruh kot likovni pedagog. ,Na Dolenjskem bi želel v resnici veliko naslikati. Do zdaj se mi je nabralo več deset del z motivi Novega mesta in okolice, in preden bom slekel vojaško suknjo, jih bo še več. Pomislil sem tudi, ali bi nemara ne bilo prav, da bi samostojno razstavo pnfedil že tu. Novo mesto ima odlične prostore za to, samo malo se bojim veličastnosti Dolenjske galerije. Tako veliko dvorano ima ta galerija, da je mladega slikarja, kot sem jaz, kar strah, kako in s čim jo napolniti. Pozanimal se bom kljub temu, da bi v njej razstavljal, če pa že tu ne, kje drugje.14 V rodnem kraju ustvarja Irfan predvsem v ateljeju. Ateljejsko slikanje pa se bistveno razlikuje od slikanja v naravi. „Če delaš v naravi, imaš predmet, ki ga slikaš, ves čas pred sabo, sliko lahko sproti spreminjaš, ji dodajaš ali jemlješ, kakor pač presodiš, da bo najbolje. V ateljeju pa je tako: če imaš slabe skice in bolj slab spomin, se ti delo hitro izmaliči m neredko nastane drugo, kot si si zamislil. Slikanje v naravi (ali po naravi) je dragocena šola, pridobiš si izkušenj in rutino, to pa je nedvomno zelo pomembno za vsakega mladega ustvarjalca. Da ne bo slišati kot pravilo, naj poudarim, da jaz tako mislim.44 I.Z. PREDSTAVU AffiO VAflU. Mladi slovenski pevec, kitarist in skladatelj Zvone Bukovec, ki do sedaj širšem občinstvu ni bil znan, je izdal svojo prvo ploščo. Na nji sta posneti dve njegovi skladbi: „Trije so mi rekli44 in „Odhajam44. Obe sta posebno zanimivi zaradi svojevrstne glasbene spremljave, odlikuje pa ju- tudi priredba, ki jo je za mladega avtorja oskrbel Dečo Žgur. Težko bi si predstavljali francoski šanson brez imena Charlesa Aznavourja, skladatelja, pevca in pisca besedil. Aznavour je danes eden najbolj značilnih predstavnikov tradicionalne francoske popevke. Ljubitelji tovrstne glasbe bodo radi po- segli po veliki plošči „Idiote, je t4aime“, ki je izšla pri RTB. Na nji se Charles" inavour predstavlja z devetimi šansoni, katerih večine je avtor pevec sam. gJ r m Snemanja velikega jugoslovanskega filmskega spektakla, bo prikazoval veliki sloven-sko-hrvaški kmečki upor, se °°do kmalu začela. Scenarij za fujn „Kmečki upor44 je napisal jugoslovanski režiser Vatroslav pirnica, ki bo film tudi režiral. Predvidena dolžina filma bo okoli tri ure. Mimica je dolgo !*kal glavnega igralca, ki naj bi |gral Matija Gubca. Vse kaže, da ]e vlogo poveril zagrebškemu •gralcu Fabijanu Šovagoviču. mnmm FILM , Avtor številnih' nagrajenih ^atkometražnih filmov Ivica "*atič je v koprodukciji Studio ^a in Telefilma iz Beograda Črtomir Šinkovec BRAZGOTINE Založba Borec iz Ljubljane je izdala prvo pesniško zbirko slovenskega pesnika Črtomirja Šinkovca „Brazgotine44. Zbirka zajema avtorjev izbor pesmi, ki so nastajale med NOB in v povojnem času, vendar s svojo obsodbo nasilja in vojne tudi v današnjem svetu niso izgubile vrednosti. Jezik Črtomirja Šinkovca je preprost, ravno tako tudi sama oblika pesmi, kljub temu pa je njihov pesniški učinek dokaj močan. Zbirko „Brazgotine44 je ilustriral Ivan Seljak - Čopič. VOHUNSTVO Pri Mladinski knjigi je izšla zelo zanimiva knjiga francoskega pisatelja Jacquesa Bergierja „Vohunstvo v industriji in znanosti44. Knjiga na napet način opisuje dejavnost, ki ima svoje korenine v preteklosti, pravi razmah pa je dosegla med zadnjo svetovno vojno in v današnjem času. Pisatelj je zbral mnogo zanimivih in točnih podatkov o vohunstvu, včasih pa se rad nagiblje k senzacionalnosti, tako da zaide že na mejo fantasticnosti. Vsekakor je knjiga izredno zanimiva ter poučna. SOKOL Med predstavniki modernističnih smeri v slovenski poeziji zavzema Tomaž Šalamun ugledno mesto. Doslej je izdal že lepo število pesniških zbirk, njegove pesmi pa so prevedene tudi v druge jezike. Svojo zadnjo zbirko „Sokol44 je izdal pri Produkcija gramofonskih plošč Suzy iz Zagreba je izdala album „Najlepše pesmi Deana Martina44, ki vsebuje dve veliki plošči, na katerih so posnetki 25 znanih popevk iz bogatega programa tega nekdaj močno priljubljenega ameriškega pevca zabavne ^glasbe. Alburnj nam predstavi Deana Martina v luči njegovih najboljših interpretacij. Čeprav je čas, ko je bil njegov način petja močno priljubljen, minil, gotovo ne bo manjkalo poslušalcev, ki še vedno radi prisluhnejo „dobrim, starim melodijam44. Da bi 9e ohranil spomin na hude dni, ko je okupator izganjal naše ljudi, je uredništvo mariborskega „Večera “ izdalo knjigo, ki na izviren način dopolnjuje vlake bratstva in enotnosti, ki že trinajst let vozijo iz Slovenije v Srbijo in nazaj ter pobliže seznanjajo nekdanje slovenske izgnance in njihove srbske gostitelje. Gre za zbornik „Odprta srca44, v katerem so zapisane pretresljive izpovedi slovenskih izgnancev v takrat tuje srbske kraje, njihova pričevanja pa nadaljujejo vtisi in spomini dobrih srbskih ljudi. Zbornik „Odprta srca44 je pripravil uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik slovenske in hrvaško-srbske izdaje je Moma Markovič, izdajo pa je dokončno uredil pisatelj Anton Ingolič, ki je bil tudi sam izgnan v Srbijo. Pred okoli sto pripovedmi prizadetih je v „Odprtih srcih44 zapis o političnem ozadju izganjanja Slovencev na tuje, ki gaje prispeval dr. Tone Ferenc. Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Roman sodobnega angleškega pisatelja L. P. Hartleya „Volčja češnja44, ki gaje v slovenskem prevodu izdala Mladinska knjiga, uživa sloves enega najodličnejših povojnih romanov v angleški književnosti. Roman -pripoveduje o ljubezenskem trikotniku, kakor ga vidi in doživlja junak romana, ki stoji na meji med zrelim člove- Nikolaj Kopernik Državna založba Slovenije je izdala knjigo Eugeniusza Rybka „Nikolaj Kopernik44, ki nam na poljuden in pristopen način opisuje življenje, delo in pomen odkritij tega velikega poljskega astronoma, čigar petstoto obletnico rojstva smo praznovali pred leti. Slovenska izdaja je pravzaprav samo drugi del izvirnega poljskega dela; prvi in tretji del pa je priredil Pavel Kunaver. Knjiga je opremljena z ilustracijami . kom in mladostnikom. Pisatelj s kultiviranim načinom pisanja ustrezno podaja duševno dramo, zapletenost čustev in značajev. KOSTANJEVICA Samostan je tako polagoma širil svojo posest in jo skušal ozemeljsko zaokrožiti z nakupi, darovi in zamenjavami. V16. stoletju so samostanu vzeli 107 kmetij, predvsem v Žumberku, kjerso se naselili Uskoki, prodali pa so tudi svojo posest na Koroškem. Nasploh je bilo po prvih stoletjih rasti in blaginje samostana 16. stoletje najhujše v vsem njegovem obstoju. Splošna kriza in turški vpadi so namreč tudi kostanjeviškemu samostanu prizadejali veliko škodo. Po letu 1600 se je gospodarsko stanje spet popravilo. Omeniti velja, daje imel samostan že od 1256 pravico do nižjega sodstva nad svojimi podložniki. Samostan v Kostanjevici so začeli graditi 1226 pod vodstvom treh menihov, ki so prišli iz Vetrinja na Koroškem. 560 let pozneje je bil samostan razpuščen. Dvomi dekret o razpustu je bil izdan 2. oktobra 1785. Notranjeavstrijski gubernij je imenoval 15. decembra 1785 komisijo za ukinitev samostana, v kateri sta bila Janez Nepomuk grof Ursini pl. Blagajski in računovodja deželnih stanov Filip Jakof Elsner. Komisija je prišla v samostan 3. januarja 1786 in sporočila razpust. Knjige in rokopise, ki jih je prevzela ljubljanska licejska knjižnica, so približno popisali. Od rokopisov je bilo 7 srednjeveških; ti so danes v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Zanimivo je, da je v zadnjih sto letih obstoja samostan kupil tudi več gospostev. Omenila sva že, da so 1667 kupili gospostvo Kostanjevica od Ane Katerine grofice Zrinjske, rojene Franko-panske, in od Petra Zrinjskega za 32.000 goldinarjev. H gospoščini je spadala graščina v Kostanjevici ter nekaj dominikalne zemlje v mestu ter v okolici Starega gradu pri Podbočju. Urbarialna posest je ležala na obeh straneh ob spodnji Krki, na levem bregu Krke je bil glavni in najbolj strnjeni del, ki je imel dvoje jeder: eno okoli Rake in drugo okoli Hrvaškega broda, posest na desenem bregu pa je ležala v bližini Podbočja. Samostan je za upravljanje gospostva določil administratorja — konventuala, ki je živel v Kostanjevici. Gospostvo je bilo v samostanskih rokah do razpusta samostana. Razen tega gospostva so kupili 1714. leta graščino Radelco ali Radelštajn, gospostvo Klevevž leta 1719 za 43.000 goldinarjev. Gospostvo jim je prodal stiški opat Aleksander baron Engelshaus, ker je stiški samostan zašel v velike dolgove. H gospostvu je spadala tudi graščina Klevevž in 40 vasi na levem in desnem bregu Krke. Gospostvo Mehovo - Ruperč vrh je samostan pridobil leta 1726, graščina Grundelj pa 1753. Vsa ta gospostva so bila v lasti samostana do njegove ukinitve leta 1786. Zapisala sva že, da je bil samostan večkrat v nevarnosti. Zlasti so bili nevarni Ogri in Turki, prizanašali pa mu niso tudi sosedje Uskoki ali Vlahi, kot jim ljudje govorijo. Vlahi, ki so bili najbližji, so bili največkrat „v gosteh“. Ker so se celo naselili v nekdanjih vaseh, ki so sodile,pod samostan, so se jim menihi po nekem takem negostoljubnem obisku maščevali tako, da so nad vhod v samostan dali vklesati: eCCe IanVa CoeLI non fVres neC VaLLaChi neqVe Latrones ast IVstl IntrabVnt In eaM, kar bi se po slovensko glasilo: „Glejte vrata nebeška, niti tatje niti Vlahi niti razbojniki, ampak pravični bodo stopili skoznje“. Kostanjevico so zelo cenili. To dokazuje tudi dejanje koroškega vojvode, kije dal v samostansko cerkev pokopati svojo ženo Juto, ki je umrla 1237. leta, in sina Bernarda, ki je umrl 1249, čeprav so imeli Spanheimi svojo grobnico v St. Pavlu. V cerkvi kostanjeviškega samostana sta pokopana tudi nesrečni Viljem Ostrovrhar in opat Pachenecker, ki se je boril za tiskano slovensko besedo. Ko je bil samostan po ukazu cesarja Jožefa • II. razpuščen, so se menihi raztepli po svetu, le pater Sluga je ostal v Kostanjevici in prevzel mestno župnijo. Ni zanimiva le zgodovina samostana, tudi arhitektura tega velikega spomenika, ki je bil 28. septembra 1942 požgan in ki ga zdaj obnavljajo, je vredna vse pozornosti. Sedanja kostanjeviška „graščina*4 z arkadnim dvoriščem je baročna. Bleščeče dvorišče, enakomerno ponavljajoče se valovanje svetlih lokov na stebrih pred senčnimi ozadji hodnikov, ki v treh vrstah drug nad drugim obdajajo veliko dvorišče — tak je prvi vtis " obiskovalca. Dvorišče je s treh strani omejeno z arkadnimi hodniki v dveh nadstropjih, na četrti pa ga zapira cerkev. Žal je bila znamenita gotska cerkev v 15. stoletju skrajšana, vendar zanesljivega vzroka še do danes niso ugotovili. Bržkone je vzrok, da seje podrl del cerkve, ali potres ali pa se je podrl zaradi močvirnega terena, na katerem cerkev stoji - morebiti pa celo zaradi obojega. Umetnostni zgodovinar dr. Ivan Komelj, konservator Zavoda za spomeniško varstvo SRS, se še posebej zanima za kostanje viški samostan m cerkev, kjer vodi konservatorsica dela. Gotski stil, v katerem je zgrajena tudi. kostanjeviška samostanska cerkev, je 4.,; stoletja obvladoval zahodnoevropsko stavbarstvo. Pri prenašanju stila v Evropi je imel zlasti cisterijanski red s svojo posebno, za redovne potrebe prirejeno akhitekturo, zelo veliko vlogo. Samostanska cerkev sodi v tip j triladijske cerkve v obliki bazilike, ki ga je ; sicer razširjala že romanika, sprejela pa tudi i gotika. Ohranjeni spomeniki te vrste po številu daleč zaostajajo za enoladijskirni cerkvami. Samostanska cistercijanska cerkev v Kostanjevici z izrazito podolžno usmeritvijo in predvsem z motivom prečne, v pet kapel 1 odprte ladje popolnoma ustreza tipu cistercijanskega tlorisa. Razen v Kostanjevici prečne ladje ni nikjer drugje pri nas. Ce za udomačenje gotskega stila ozračje ni bilo p naklonjeno, je dozorela v prvih desetletjih 13. stoletja za sprejem gotske arhitekture vsaj politična in kulturna situacija. Kostanjeviški j samostan je imel pri tem pomembno nalogo,^ saj je moral cerkveno in gospodarsko osvojiti ozemlje, ki so ga vojaško osvojili Spanheimi- P * Prepustiva raje besedo strokovnjaku! Komelj piše v svoji lani izdani Gotski arhitekturi o kostanjeviški samostanski cerkvi na* j slednje: „Pred sredo 13. stoletja je cerkev gotovo že stala: njen talni načrt je pred, skrajšanjem na zahodu obsegal pet travej s šesto ožjo. Kor se je po običaju zrele cistercijanske arhitekture zaključeval ravno,-, na vsaki strani ob transeptu pa sta bila po dva para ravno zaključenih kapel, ki nista presegali vzhodne zaključne črte kora. V vseh jj I sestavinah - v srednji, stranskih in prečni ladji J ter kapelah — se je uveljavil križnorebrastiji obok. V stranskih ladjah delujejo masivne oproge kot poudarjanje prečne cezure, vi srednji ladji pa nadomeščajo rebra ter dovoljujejo mirno prelivanje prostora prek križiščnega kvadrata v kor, ki se je odpiral v j širini kvadrata brez posebnega slavoločnega 1 poudarka. Bazilikalni sistem je sicer dosledno izpeljan, vendar se je zmanjšala razkosanost prostora. Kor doseže višino glavne ladje in se I prek križiščnega kvadrata strne z njo in s prečno ladjo v enotno prostornino. Stranski | ladji se opirata s šilastoločnimi arkadami, kj dosežejo višino obočnega temena, da se tudi? skoznje prostor mirno prelije. Obočna konstrukcija počiva 113 I funkcionalno sestavljenih snopih' kvadratne osnove z dodanimi polstebri, ki nosijo 4 ustrezne člene; ti se naslanjajo na kapitale s krovno ploščo. Rebra stranskih ladij so hruškastega profila, glavna pa ustrezajo v prerezu trem četrtinam kroga. Notranjščino so osvetljevala okna v bazilikalni steni nad šilastoločnimi arkadami. (Ni dokazov, da P* imela lastno svetlobo tudi severna stranska ladja, kot je ni imela južna, ker se je nanj0 naslanjal križni hodnik.) V zaključni sten* j vsake kapele je bilo po eno okno. Vsa okna so bila zaključena polkrožno. Na zunanjščini se ; je stena pri vrhu zaključevala z boga*0 , žlebasto profiliranim vencem, krog in kroB cerkve pa je tekel polkrožno zaobljen j*1 spodaj žlebasto izpodrezan talni podzidek-Oporniki na severnem in južnem delu transepta so v oglu postavljeni še pravokotnp* Slikana dekoracija v notranjščini, kolikor P danes lahko opazujemo v , ohranjen^ fragmentih na delu oboka južne stransk ladje, se je omejevala le na tonsko sozvoCJ med belo slikanim obokom in naravno barvo rumenkastega peščenca. Rebra dosledno počivajo na čašastih kapitelih, okrašenih 1 motivi rastlinskih, jezikastih in brstnih list? ter listnatih košaric. Znan je tudi že motiv naturalističnega lista in živalskih, vendar se vedno stiliziranih glavic.” Tak koncept, kot gaje opisal dr. Komelj, se ^ že približuje idealu gotske cerkvene prostornine. Kostanjeviški tloris ' je v primerjavi s starejšima samostanoma v Fonteneyu v Franciji in v Vetrinju na Koroškem že napredoval. Tudi v Vetrinju je tloris značilno cistercijanski kot približno tri desetletja pozneje v Kostanjevici, le da se je v glvvvni ladji kostanjeviške cerkve spremenila osnovna kvadratna talna ploskev v prečni pravokotnik, ob krajšo stranico pa se veže kvadrat stranske obočne pole, tako da dobimo razmerje 1:2:1. Nadaljevanje prihodnjič Letošnjega maja je temnopolti pevec, glasbenik in skladatelj Stevie VVonder praznoval 24. rojstni dan. Težko bi našli še kakšnega tako mladega glasbenika, ki bi lahko ponovil njegove besede: „2e pol življenja trdo delam.” In res je potekla polovica njegovega življenja v snemalnih študijih, na koncertnih turnejah, raznih prireditvah, stalnem izpopolnjevanju v komponiranju in igranju. Danes je Stevie VVonder nesporna veličina na nebu soul in pop glasbe, nekatere njegove skladbe pa igrajo tudi drugi veliki jazz in pop glasbeniki. Vse to pa je še bolj občudovanja vredno, ako pomislimo, da je Stevie VVonder slep. Nesrečna usoda, ki bi marsikoga potisnila v melanholijo, nedelavnost in obupavanje, je VVondctju dala veliko notranjo moč ter mu za izgubljeni vid dala čudoviti svet glasbe, kjer so zvoki barve, oblike in svetloba. Toda dejavnosti tako polno življenje je zapustilo svoje sledove v njem. Želo hitro se utrudi, zato na koncer-tin nerad ponavlja ali podaljšuje svoj program. Ko je na nekem njegovem koncertu občinstvo vztrajalo, naj zapoje še nekaj svojih skladb, je VVonder snel temne naočnike in jih vrgel v dvorano. „Dajem vam vse, kar je še ostalo od mene!“ je dejal. Ni mogel več. Morda je v tem tudi razlog, da se s komponiranjem in neposrednim nastopanjem manj ukvarja, kot se je prejšnja leta Vse več potuje in skuša od življenja iztržiti tudi dneve počitka in miru. Stevie VVonder se je rodil v Steve-land Morrisu v zvezni ameriški državi Michigan kot tretji izmed šestih ottok. Družina ni bila glasbeno talentirana in le Stevie je od vseh otrok kazal zanimanje za glasbo. Prvi instrument, ki ga je dobil, je bila harmonika, ki jo je imel stalno okoli vratu. Ko se je družina preselila v Detroit, je poslušal znamenite pevce bluesa, jazza in rocka ter si tako kalil svoj talent. 2e kot deček je nastopal v zboru baptistične cerkve, od koder ga je pot kmalu pripeljala v studie gramofonske hiše Tamla Motown, s katero je odpisal pogodbo. Poslej je njegovo ivljenje potekalo po cestah vse Amerike, na turnejah, na katerih so ga spremljale majhne prenosne orgle, ki so bile prve priče njegovih skladateljskih poskusov. Ze s trinajstimi leti je njegova tretja mala plošča „Fingertips“ segla v sam vrh ameriške hit lestvice. Plošča je sledila plošči, njegov deški glas pa se je počasi spremenil v takega, kakršnega poznamo zdaj - močnega, izraznega, polnega. Leto 1970 pomeni neke vrste prelomnico v njegovi karieri, saj mu je šele takrat uspelo, da je izdal svoje najuspešnejše skladbe na veliki plošči ter si zagotovil več vpliva v gramofonski hiši, tako daje lahko dal albumom več tistega, kar je lastno njemu. In na tej poti je Stevie VVonder še vedno. Se najbolj njegovo sedanjo pot začrta to, kar so ob njegovi prometni nesreči zapisali: „VVonder ni mrtev in v njem je še veliko glasbe. Edina pot, ki jo pozna, je naprej!“ zdomci v Slavoniji Muren France (brat Janez ima ljubico v Ljubnem) tesari v Slavonii, prinesel s sabo 250 zasluženih forintov. Posodil je precej enemu 60, drugemu 40 forintov. Fantom dajal je piti, kolikor so mogli nositi. V Slavonii ponudila mu se za ženo udova s tremi mlini in veliko kmetijo, ali je ni hotel. Rekla je, da ima Kranjca naj raje, domačih neče. Tudi drugi Kranjci bi lahko ostali kaj lahko na tak način doli, ali jim se ne ljubi. Prišlo je polno teh tesarjev in drugih delavcev iz Hrovatije in Slavonije. Niso beraški sinovi, ampak večidel gruntarski, po zimi delajo doli, po leti pa zapi-jajo doma kar si zaslužijo. O hrvaških slavnih možeh govore, da so strašni lenuhi, vse delajo babe ali tudi fukati dajo rade vsakemu. Hiše so v Slavonii nekaj iz lesa večidel pa iz blata in lepo pobeljene niso grde za oči. Okoli Siska pa imajo nekateri prav lepe lesene hiše, tudi na dva stropa. Zaslužek je dober. Razen Murna imela sta še dva druga vsaki po 150 prihranjenih forintov, drugi nekoliko manj, ali denarni so bili vsi. Ob delavnikih se ni zapravljalo nič, v nedeljo se je šlo v cerkev v Našice, tu se je že kaj pilo. Krčme so večidel judovske. Judje imeli Kranjce kaj radi, govorili jim, da so Kranjci naj pošteneji ljudje na svetu. Dajo veliko skupiti in plačajo vse pošteno, so vedno veseli, tudi o naj težem delu... Trdina je že vedel, kako je treba sukati pero o zdomskem vprašanju. Do današnjih dni se ni v stoletju spremenilo prav nič: slovenski fantje še naprej hodijo na tuje, le da so nekdanjo Slovonijo in forinte zamenjali z obljubljeno deželo nemško in njenimi konvertibilnimi in slovečimi markami. Sicer pa je vse po starem. Od časa do časa vzame kdo Nemko, ob letu se fantje pridejo bahat v. velikanskih pošve-dranih oplih ali taunusih. Kot nekoč tudi zdaj ob delavnikih ne zapravljajo nič, pa si ne privoščijo ne pijače niti poštene hrane in tudi ob nedeljah le redko kaj popijejo, da prinesejo več mark v domači mošnjiček. Življenje pa teče naprej; včeraj v Slavoniji, danes v Nemčiji, jutri pa kje drugod ... M v KAR TAKO! Zgodilo se je v kavami na javnem trgu v Novem mestu. jSt\ ki je nmročil kavo, je bil dokaj hitro postrežen. Nakar on natakarici: „Plačam takoj V' Natakarica njemu: „Se ne mudi, i%Se Poznamo. “ Gost pa nazaj: "če, že, toda v času, ko bom tedel tu, se kava lahko spet podraži!'1 ““ m. ES -» ST v u_ 6 0 L P € M RoSitev prejšnje križanke: D L PRIGLAS VRSTA ZSTRELKA •JAROČNIK »REDLOG PRED HOLAND. MENI 30G1NJA JEZE ČOP BOJAN NAČELNI OKRASEK. DIADEM MEON. BEGUNSKI ORG. HITRA SMRT PRAVlCNEZ - POVRTNINI ' SVETA PODOBA PRESERN0\ PRIJATELJ ZNOJ JAP DENAR TEMELJ VELIK VRH PERU RIBA ROPARICA ZDRAVNIK UŠESNIH BOLEZNI DL ZEMELJ. SMOLA D L OMLACENt ŽITO STAR DENAR KOLIKOST ŽIME j VRSTA TKANINE. VNAPREJ DOLOČENA POT OCET LUTKA TUR. VELI KAS DL NATRIJ KANON J'1'RANCE NAS OTOK m ELEKTRO- DA VRSTA SKLADBE EDOUARD LA L D ZASTOPNII GOSTIŠČE NADAV NJORKA VLOGA DRU2AB- ml. Fotografije neznanega Znanstveniki niso enotnega mnenja, kaj je na posnetkih, dobljenih s Kirlijanovo tehniko fotografiranja • Večstranska uporabnost Čeprav je minilo že več kot 30 let, odkar je sovjetski zakonski par Kirlijan posnel Prvo radiacijsko fotografijo, se še sedaj fiziki, psihologi, biologi in parapsihologi ne niorejo zediniti v mnenju, kaj je pravzaprav na teh skrivnostnih fotografijah. S tehniko fotografiranja, ki sta jo iznašla Kirlijana, je mogoče posneti svetlobne korene, žarčevje, ki obdaja vsak živi organizem ali predmet, ki je bil v stiku z njim. Najglasnejši so bili parapsihologi, ki so trdili, da je mogoče s Kirlijanovo tehniko posneti bioplazmo, vitalno energijo, ki lahko obstoji tudi sama po sebi. Fiziki so mnenja, da je na slikah elektromagnetno žarčenje, biologi in drugi znanstveniki pa zagovaijajo trditve, da so Ki-rlijanove fotografije slike povsem naravnih energetskih stanj, ki so povezana s celičnimi procesi v živi materiji. Čeprav vprašanje teoretično ni povsem rešeno, pa Kirlijanovo tehniko fotografiranja že precej uporabljajo v praksi. Sovjeti z njeno Ust, posnet s Kirlijanovo tehniko fotografiranja. Plamenčki, ki švigajo iz lista, so raznobarvni. Njihova jakost in barva pa nakazujeta tudi možno bolezen rastline. pomočjo proučujejo človekovo duševnost, veliko pa jo uvajajo tudi na področje agrikulture, medicine in inženiringa. Poskusi, ki so jih izvedli ameriški psihologi z duševno bolnimi, so prav zanimivi in dajejo Kirlijanovi tehniki fotografiranja vso možnost, da se uveljavi v mentalnem zdravljenju. Psihologi so posneli vršičke prstov shizofrenikov pred zdravljenjem in po njem. Slike so pokazale izrazite spremembe. Medtem ko so prvi posnetki pokazali neurejeno in prekinjeno žarčenje koncev prstov, so kasnejši po uspešnem zdravljenju pokazali lepo zaokrožene korone, kakršne so značilne za duševno zdrave ljudi. Sovjetski biologi pa so podobne poskuse delali z rastlinami. S pomočjo Kirlijano-vih fotografij so ugotovili bolezen listov, še preden se je ta tudi dejansko pojavila. Znanstveniki torej pridno uporabljajo „skrivnostno41 fotografijo, čeprav ne vedo točno, kaj predstavlja. Gotovo pa nič nadnaravnega, kakor bi radi prikazali nekateri. 1 II I I I I I I I I I I Paradižnik v srednjem veku đ frj^n'n,li so se na Pajska vrata so za- Zagonetni dim Milijoni kadilcev se iz leta v leto zaklinjajo, da „jutri“ ne bodo več kadili, toda ta ,jutri“ nikoli ne pride. Prav nič ne pomaga, da zdravniki in drugi strokovnjaki statistično in znanstveno neizpodbitno dokazujejo škodljivost kajenja, kadilcev je iz leta v leto več. Najvažnejše vprašanje, zakaj ljudje kadijo, ostaja nerešeno. Ko bi psihologi, medicinski strokovnjaki in sociologi odkrili odgovor nanj, potem ne bi poteklo dosti časa za odkritje zanesljive metode, kako se odvaditi škodljivemu vdihavanju tobačnega dima. Nesporno je, da je kajenje zadovoljstvo, ki ga ne obvladuje volja. To dokazuje velik odstotek tistih, ki so se po „uspešnem" odvajanju kajenja spet povrnili k cigareti, prav tako pa vsi tisti kadilci, ki zadovoljstvu ob prižgani cigareti očitno dajejo prednost pred vsemi nevarnostmi za zdravje in se mu niti ne poskušajo odpovedati Na kongresu, ki je bil posvečen kajenju in zdravju, so znanstveniki razdelili kadilce na tri skupine. V prvo spadajo priložnostni kadilci, ki kade samo ob določenih prilikah. Pri njih ni potrebe po nikotinu. V drugo skupino so uvrstili kadilce iz navade, ki so predvsem psihično odvisni od cigarete, v zadnjo skupino pa so uvrstili tiste, ki jim je nikotin prava potreba ter se mu ne morejo odpovedati tudi v primeru, da zbole za rakom ali kakšno drugo boleznijo, katere sokrivec je cigaretni dim. Čas, ki je potreben, da kadilec postane popolnoma odvisen od cigarete, je daljši kot npr. pri navajanju na alkohol, zato so na kongresu menili, da je treba posvečati največ pozornosti prav tistim kadilcem, ki prihajajo v tretjo skupino, torej preden postanejo sužnji dima Ugotovljeno je tudi bilo, da pravzaprav nikoli ni prepozno prenehati kaditi. Tudi če ste kadili 20 let in niste oboleli, boste po šestih letih nekajenja prav takšni, kot da niste nikoli kadili. dedci 61 »ned in vra- ni dzidovi *hu ® bralci, svoj je švistnila Oblak se je polegel. Na dvorišču so stali kmetje pa Paradižnik in Paradižnica. Stali so torej tu in slednjič doumeli: Potegon jim jo je pred nosom potegnil z vesoljsko ladjo v vame višave ... Kaj so hoteli uporniki drugega, kot da si ohlade jezo nad tem, kar je preostalo tam na grajskem dvori; šču! Pobasali so naša klavrna junaka inju zavihteli nad obzidjem .... „Stojte, za božjo voljo! Jaz sem Paradižnik iz Košate lipe!“ je zatulil Paradižnik. OKTOBRSKE NAGRADE! RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine BREŽICE razpisuje UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE „OKTOBRSKE NAGRADE" ZA LETO 1974 1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Kandidate za oktobrske nagrade lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani. 3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 1. oktobra 1974 občinski skupščini Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. 4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1974. UPRAVNI ODBOR SKLADA ŠTIPENDIJE! Odbor za kadrovske zadeve, nagrajevanje in socialno politiko GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE razpisuje štipendije na naslednjih šolah in fakultetah: - 1 NA GOZDARSKI FAKULTETI, - 1 NA EKONOMSKI FAKULTETI, - 3 NA GOZDARSKI SREDNJI ŠOLI, - 1 NA GRADBENI SREDNJI ŠOLI, - 6 NA ŠOLI ZA GOZDNE DELAVCE, - 1 ZA AVTOMEHANIČNO STROKO. ^ Interesenti naj vložijo pismene prijave za štipendije v 10 ^ dneh po objavi v časopisu na naslov: Gozdno gospodarstvo, Ž kadrovski oddelek, Brežice. 9 9 ^x^vX^XXXX^XVVX>^C^XXXXVVX\^X\^XXXXX\^XVVX>^^XXXXXVV^^.XV^XXXXXXXX\N^.V\.XX\^^^^^ J, PROSTO DELOVNO MESTO! Osnovna šola „Jurij Dalmatin' Šolska ulica 1, Kršo, ' razpisuje delovno mesto TAJNIKA ŠOLE za nedoločen čas. Pogoji: dokončana 4-letna administrativna alj ekonomska šola oziroma 2-letna administrativna šola z najmanj 5-letno prakso. Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev tudi ustrezne moralno-politične lastnosti. ? Prošnje z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. £XXX\XXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXXXVXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVN.XXV;, I PROSTO DELOVNO MESTO | ž Ž Osnovna šola Pišece pri Brežicah razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE-FIZIKE Osebni dohodek od 2650 — 3700 din. Na voljo družinsko stanovanje v bloku. V poštev pride tudi zakonski par: učitelj MA—Fl in vzgojiteljica. Nastop službe 1. 9. 1974 ali 1. 2. 1975. Sprejmemo tudi absolventa PA. Obstali so kmetje z možakom v krepkih rokah. Silen ha-ha se je razlegel med zidovi. „Če si ti Paradižnik iz Košate lipe — kdo je pa potem tale tu? “ so se režali kmetje in kazali na brkatega kmetavza. Kmetavz, junaško opasan in bridko oborožen, je stal na čelu kmečke vojske. Bilje to sam njihov vojskovodja. „Da boš vedel, Paradižnik iz Košate lipe je tale dedec tu!“ so potrkali kmetje po čelu našemu strmečemu junaku. _______ SAVIČ, KO SEM VAM REKEL, DA BODITE V SLUŽBI BOLJ SPROŠČENI, SEM MISLIL PRAVZAPRAV DRUGAČE... Na Bizeljskem nova šolar D spremembi programa za obnovo in gradnjo šol bo odločala občinska skupščina Brežice Odbor za usmeijanje investicij v osnovnem šolstvu je na )ivi seji izbral za predsednika tfaijana Vizjaka. Vsa pozornost e bila osredotočena na infof-nacijo o poteku priprav za gradnjo osnovne šole na Bizeljskem. Program obnove in graditve >snovnih šol v brežiški občini so ob- NOVO V BREŽICAH PRIKOLICE VEĆ VRST Kot ;aže, se bo brežiška tovarna IMV azvila v osrednji proizvodni objekt :a izdelovanje avtomobilskih priko-ic, medtem ko bodo v Novem nestu izdelovali predvsem osebne ivtomobile. V Brežicah bodo seštav-jali tudi nove tipe prikolic. ZBRANIH ŽE 600 TISOČ DINARJEV - Za kraje na Kozjan-ikem, ki jih je prizadejal potres, so v >režiški občini zbrali doslej okoli >00 tisočakov. V tej vsoti je vštet snesek solidarnostnega stanovanj-ikega sklada. Manjka torej le še 200 :isoč dinarjev, da bodo obveznosti zpolnjene. PROSTA PRENOČIŠČA - V Brežicah, na Čatežu, v Cateških Toplicah in Mokricah so tujske sobe /ečinoma zasedene, vendar ne toli-ico, da ne bi mogli sprejeti še nekaj lovih gostov. Za obiskovalce, ki si zaželijo nekaj dni kopanja v toplicah ali sprehodov v senci po mokriškem parku, so prenočišča še na voljo. NA VRSTI JE BIZELJSKO - 9. ivgusta se je v Brežicah konstituiral xlbor za usmeijanje investicij v jsnovnem šolstvu. Na dnevnem redu e bila informacija o pripravah na jraditev osnovne šole na Bizeljskem. TOPLA KRKA - Reka Krka se je / prvi desetini avgusta močno ogrela in tako so spet prišli na račun mnogi Icopalci. Topla voda pa je, žal, tudi kalna. Vse kaže, da se tedaj v njej razkrajajo odplake iz novomeške tovarne zdravil. bre2i$ke vesti čani sprejeli na zadnjem referendumu, vanj pa so razen bizeljske vključene še osnovne šole Globoko, Artiče, Dobova in Velika Dolina. Šoli v Cerkljah in Pišecah sta urejeni. Po tem programu je prva na vrsti šola na Bizeljskem, ki je bila predvidena za modernizacijo že leta 1972. Zamudo so povzročile podražitve gradbenih del in materiala. Po prvotnem predlogu naj bi sedanji solski zgradbi dozidali le nekaj učilnic, kar pa zaradi starosti in vlažnosti poslopja ne bi bila najbolj smotrna naložba Ti razlogi so zadnje mesece speljali pogovore v drugo smer in se izoblikovali v predlog za postavitev novega montažnega šolskega poslopja. Gradnja nove šole montažnega tipa bi skupaj z dvema prostoroma za jotroško varstvo, telovadnico in drugimi potrebnimi prostori velja okoli 9 milijonov dinarjev. Iz krajevnega samoprispevka se bo v naslednjih letih zbralo nekaj manj kot 5 milijonov, zato se poraja bojazen, da bi tako velika investicija znova zavr-la izpolnjevanje preostalega programa za obnovo šol. Odbor je skupaj s predstavniki izvršnega sveta skupščine sklenil, da bo predlagal občinski skupščini spremembo programa, in ta bo nato odločala o predlogu za gradnjo nove šole na Bizeljskem. Do takrat bodo proučili, katera varianta je cenejša in smotrnejša, adaptacija stare ali graditev nove šole. Marles pw bo moral predložiti dokončno ceno in možnosti za kreditiranje. V. PODGORŠEK MRLIŠKE VEŽICE TUDI V BREŽICAH Projektivni biro Region je oddal Stanovanjskemu in komunalnemu podjetju v Brežicah idejni načrt za mrliške vežice, ki jili bodo gradili na brežiškem pokopališču. Objekt vsebuje vse prostore za pogrebne obrede. Idejni načrt predvideva tri mrliške vežice, nadkriti in zunanji kome-morativni prostor, oskrbovalno dvorišče, shrambo za krste, garažo za furgon, hladilno komoro, prosektu-ro, cvetličarno in vse, kar sodi zraven. Torej se Brežičani lahko nada-jo, da bodo v bližnji prihodnosti vendarle imeli urejeno pokopališče. BREŽIŠKI GRAD OBNAVLJAJO Ta teden je dvorišče brežiškega gradu ponovno oživelo. Zidarji nadaljujejo pred kratkim začeto obnovo raz-sežne dvoriščne fasade, ki meri 1600 kvadratnih metrov. Na notranjem pročelju bodo osvežili tudi sončno uro. Če bo dovolj denarja, bodo v prvem in drugem nadstropju odkrili arkade in tako vrnili gradu nekdanjo reprezentančno podobo. Dvorišče bi s tem veliko pridobilo. Že dolgo kliče po ureditvi. btarsi prež skrm za ucpgni^ Učenci dobijo že tretje leto vse učbenike v šoli - Temeljna izobr#eV skupnost dokupuje nove, čeprav za to ne dobiva denaN Cas počitnic se polagoma nagiba h kraju, za starše v večini slovenskih občin pa se izdatkom za ozimnico pridružuje še skrb za nakup šolskih knjig in drugih potrebščin šolarjev. StarS v trebanjski občini teh skrbi tudi letos ne bodo imeli. Gneča v knjigarnah bo zato manjša. PRIPRAVE NA JESEN Občinska konferenca SZDL v Brežicah se ta čas pripravlja na jesenske akcije. Te dni je sklicala sestanek za organizacijo javne razprave o statutih krajevnih skupnosti. Osnutke so te že prejele, razprava pa se bo začela v septembru. Pri občinski konferenci SZDL se ukvarjajo tudi s pripravami na ustanavljanje interesnih skupnosti ter nadaljujejo akcijo za zbiranje pomoči prizadetemu- Kozjanskemu. DELEGAT V SAMOUPRAVNI DRUŽBI Delavska univerza v Brežicah bo v prvi polovici septembra organizirala seminar za člane predavateljskega aktiva, ki bodo vodili izobraževalno akcijo „Delegat v samoupravni družbi". Seminar bo organiziran tako, da bodo udeleženci sodelovali v skupni razpravi o družbenopolitični ureditvi in družbenopolitičnem sistemu, ostale teme pa bodo obravnavah bolj stjokovno po skupinah. AMD BREŽICE MED PRVIMI Po zadnjem poročilu Avto-moto zveze Slovenije je brežiško Avto-moto društvo med najbolj delavnimi v republiki, po številu članstva pa najmočnejše v Zasavju in Posavju. Ta čas ima vpisanih 716 članov in razen tega še 33 podmladkaijev. Društvo pripravlja za jesen spet tekmovanje v motokrosu, za članstvo pa izlet, ki ga bo tokrat organiziralo kar sedem društev skupaj. Glavni organizatorji so letos Samoborčani. Neverjetno, koliko je mogoče storiti z dobro voljo in iznajdljivostjo. Kot nam je povedal predsednik izvršnega odbora trebanjske temeljne izobraževalne skupnosti Roman Ogrin, so se starši in učenci predlani odpovedali brezplačno svojim učbenikom, ki bi jih morda prodali za majhen denar sosedom ali pa bi celo obležali neizkoriščeni kje na podstrešju. Razredniki so knjige zbrali ob koncu šolskega leta, jih z otroki pregledali (kar ima tudi dober vzgojni pomen) in jih spravili do jeseni, ko so jih nato njihovi mlajši vrstniki dobili v roke. Temeljna izobraževalna skupnost je nato samo nado- Takole „srce“ se je pred meseci odprlo na betonski plošči viadukta avtoceste v Ponikvah pri Trebnjem. Še pred poletjem so cestarji naredili nove priključke pri Jezeru in Štefanu, Trebanjci pa so s strahom čakali, kaj bo, če bi skozi ozke mestne ulice spustili ves promet z avtoceste. Na srečo, kot vse kaže, jim bo v pasjih dneh prizaneseno vsaj s tem. Koliko časa pa bo most ostal tak? Gradili 14 let Cestar Franc Kotnik, do nedavnega gospodar dobmiške lovske družine, gasilski predsednik in še marsikaj, je z vrstnikom iz Vrbovca še edini preživeli od devetih (enega so izključili!), ki so pred 14 leti pričeli graditi lovski dom na Ojstrem vrhu. Dobrničani pravijo, da bi bil njihov dom, če bi stal v vasi, vreden najmanj 200.000 dinarjev. Pravi lovec tihega kotička seveda ne bi zamenjal za noben denar. Od tod tudi zagrizenost med dolgotrajno gradnjo. Minulo nedeljo so dom lahko slavnostno izročili namenu. V njem je petero lepili prostorov. Sedaj bodo lahko govorili tudi o možnostih lovskega turizma! „Ni dolgo tega, kar smo na mrhovišče z verigami in jeklenimi žicami priklenili 4 zaklana goveda. Medvedi so jih hitro pospravili. Da so nevarni? Kje pa! Ce skrbi zanje, da niso lačni, kadar sami ne najdejo dovolj hrane, če nimajo mladičev, niso nevarni,“ pove svoje mnenje o teh mrcinah 'France, izkušen lovec. „Postavili smo tudi lepo prežo,“ je dopolnil svojo pripoved. Gostje bodo ta del Suhe krajine kmalu odkrili. Kakšen dinar lovski blagajni tudi poslej ne bi škodil. • -rfVfiČ & mestila z novimi p knjige ali nove izdaj • . Tak način dela ^ T« razvitim gorenjski«1 banjska temeljn ^ dap1/hii, skupnost nima možno koristno dejavn°s . jeto si ? * poseben denar. Vsako ^ trgajo od rednih nemalo truda ^nRomana Offi* vanja. Po besedah tt f. največja nevarJčbeniki s^o oskrbovanja z u . ^juje ,0 draževanje knji£> . 10°. ^ novih in novih iz ’ Za^Jj boliše in tudi ne nuj iz kart, če bi mor^ v žep za nove izd Jokupovg.^’ Za letos so za ,ov, predvideli I50 [ eie oe P3 is0iC5' v glavnem *e obiski* ni tako da n^ ob 0a j gli PTldai^os vsaak A Zfci Iz kraja v krat UA ^ DOBRNlCANIs°^oijS | * I lahko °gledfie l80dinM § Cena prevoza £ y MeicS t * ve še spremaj na vini ah pri Kog J ^ a V" XtUob?.^s sSS * Cel da? vnediUza otroke le en din dinaije. inarje. Svo" > f-J®? Solidarnost tudi tokrat ni odrekla | Zakaj zemljiška skupnost V krški občini pomoč prizadetemu Kozjanskemu hitro priteka V krški občini, ki je neposredna soseda od potresa prizadetih kozjanskih predelov, se zavedajo, da bodo njegove posledice dosti hujše, kot so mislili, in da je za njihovo odpravo treba resnično hitro pomagati prizadetim. SZDL in ga vodi njen predsednik Lojze Štih, se je zbiranja pomoči lotil z vso resnostjo. Uspehi, ki so jih doslej dosegli, so res spodbudni Seveda pa jih ne bi bilo, ko ne bi delovnih ljudi preveval občutek, da morajo pomagati prav vsi. Po zadnjih podatkih, ki nam jih je koordinacijski odbor posredoval ob koncu minulega tedna, so v krški občini zbrali doslej že okoli 72 milijonov starih dinarjev. Po oceni naj bi bila obvezna vplačati v sklad za odpravo potresnih posledic okoli 87 milijonov, to sc pravi, da bodo „uradno" določeno vsoto prav kmalu dosegli. Sicer pa koordinacijski odbor deluje v treh smereh: preko organizacij združenega dela, ki vplačujejo enodnevne zaslužke zaposlenih, v krajevnih organizacijah SZDL, kjer pri- Koordinacijski odbor, ki so ga ustanovili pri občinski konferenci KRŠKE NOVICE ZNOVA IZLET - Krško hortikulturno društvo odlikuje v zadnjih letih živahna dejavnost, v katero uvrščajo tudi izlete. Tokrat so člani društva obiskali Dunaj, kjer so si minulo soboto ogledali svetovno cvetlično razstavo. Na dvodnevni izlet so se popeljali z avtobusom. TRIGLAV VABI - Člani delovnih kolektivov iz krške občine so lansko jesen prvič organizirano odšli na našo najvišjo goro Triglav. Vzpon bodo ponovili tudi letos v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, in sicer med 30. avgustom in 1. septembrom. USPEHI - SPODBUDA - Pionirji, plavalci krškega „Cclulozarja“, so z nastopi na republiških prvenstvih dokazali, da postopno ponovno prodirajo v vrh slovenskega plavanja. Zato se je vodstvo kluba odločilo, da pošlje na tri pionirska državna prvenstva, ki bodo še ta mesec, dokaj močno zastopstvo. SE PRAPOR - Prizadevni kosta-njeviški jamarji so v nedeljo razvili klubski prapor. Pokrovitelj slovesnosti, ki je bila na prostoru pred kra-ško jamo, je bila krška občinska skupščina. TRI IMENOVANJA - Pred začetkom novega šolskega leta so delegati vseh treh zborov občinske skupščine imenovali za ravnatelja krške osnovne šole „Jurija Dalmatina" Slavka Smerdela, za ravnatelja ko-stanjeviške pa Lada Smrekarja. Krika „Posebna šola“ bo imela zaenkrat le vršilca dolžnosti ravnatelja, ker se na razpis za to delovno mesto doslej ni nihče javil. KRŠKI TEDNIK DOLENJSKI LIST apevajo pomoč kmetje in obrtniki, poleg tega pa priporočajo še poseben prispevek, ki naj ga vplačujejo tisti, ki imajo za to možnosti. Prav to obliko želijo čim bolj spodbujati, saj je posebna občinska delegacija, ki je obiskala prizadeto Kozansko, od tamkaj prinesla res verodostojno sliko velikega razdejanja in apel za čimprejšnjo izdatno poinoč! Ž. ŠEBEK — * — ~Z r bodo Franc Valant, predsednik izvršnega odbora KZS: »Ce n® tavili poklicnega tajnika, bom odstopil^ Sevniška kmetijska zemljiška skupnost je taka, kakršna ne bi smela biti. Že lep čas je potekel od njene ustanovitve. Ima sicer statut, občinska skupščina je sprejela tudi odlok, ki naj bi ji zagotavljal osnovne vire za dejavnost, rešili so tudi že lep kup prošenj, kar jim nalaga zakon ... pa konec. ČIMPREJ HOTEL! Na levem bregu Save v Krškem bodo zgradili nov hotel. Zanj se mudi predvsem zaradi tega, ker bodo v mesto prihajali strokovnjaki za gradnjo jedrske elektrarne. Prenočišč v Krškem primanjkuje, pogrešajo pa zlasti hotelov boljše kategorije. Načrt za novi hotel je že napravljen. Objekt bo imel 140 ležišč, konferenčno dvorano, kegljišče, nočni lokal, frizerski salon in druge potrebne prostore. ŠPORTNE IGRE ZA VSE DELAVCE 1 Občinski sindikalni svet v Krškem si bo prizadeval, da bo vključil v delavske športne igre čimveč zaposlenih. Ta organ podpira tudi iskanje nove lokacije za graditev počitniških objektov, ker v Poreču za širjenje ni več prostora. Delovnim organizacijam priporoča, naj izločijo vsaj 10 odstotkov vsote za regres izgradnji objektov za letovanje. PREMALO ZDRAVNIKOV V krški občini ugotavljajo slabo zdravstveno varstvo delavcev, vzrok zanjo pa je nezadostna kadrovska zasedba zdravstvenih delavcev. Pomanjkanje medicinskega kadra tako posredno podaljšuje izostanke z dela, marsikdo pa je v staležu brez upravičenega razloga. „Nimamo niti svojega proračuna," je potožil presednik izvršnega odbora skupnosti, upokojenec Franc Valand iz Sevnice. Ob pogovoru sem imel ves čas občutek velike prizadevnosti in želje po večjih uspehih, ki bi jih rad dosegel v dobro kmetijstva občine, vendar se čuti pri tem za vsem odborom nemočen. Smo zopet samo nekaj ustanovili, da bi zadostili črki zakona? Niti politične organizacije, še- manj pa strokovnjaki kmetijskega kombinata, niso pokazale posebnega zanimanja za delo in težave skupnosti. Morda bo kaj po dopustih, vendar: kmetijstvo ni nekaj, kar bi lahko porinili na zapeček, na dopust. Ni nam treba listati niti po občinskem odloku (ki je za nekatere vprašljiv, če je sploh zakonit glede olajšav in drugega) in statutu, celo med sklepi kongresa slovenskih komunistov najdemo jasno začrtane bistvene naloge skupnosti. Sevničani radi gledajo čez mejo k Posavcem. V preostalih občinah so sf&ss ifi 14 V P<2*S B0ŠtaSn^J PRISPEVEK ZA REKREACIJSKI CENTER Prcbivalci brestaniške krajevne skupnosti so se lani na referendumu odločili, da bodo v treh letih zbrali 1,2 milijona dinarjev samoprispevka za zgraditev rekreacijskega centra. Na odločitev občanov je med drugim vplivala ugotovitev, daje na šoli veliko otrok z deformacijami hrbtenice in kolčnimi obolenji, najboljše zdravilo proti temu pa je plavanje. Zato bodo najprej zgradili dva bazena: enega za šolsko in predšolsko mladino ter olimpijskega za odrasle prebivalce. Center bo obsegal nato še igrišča in druge prostore, ki sodijo k temu objektu. Gradnja bo potekala v dveh etapah. Računajo, da bo center odprt v štirih ali petih letih. Adam Vahčič, novi predsednik, občinskega sindikalnega sveta v Kr&em: „Sindikat se bo zavzemal proti vsakovrstnim poskusom odtujevanja samoupravljanja od gospodarjenja. Naša stalna naloga je spodbujati večjo produktivnost in ekonomičnost, pri čemer ne smemo pozabiti na humanost medsebojnih odnosov.“(Foto: J. T.) im. riic“JC i° Jc ?,laftnse Že »krat V* vali naziva - uA'inis0 0bčaic'po Sedaj imajo boštanjski gasilci tudi prapor, pod katerim bodo lahko prisegli novi člani. Ob petdesetletnici društva minulo nedeljo so prapor okrasili s spominskimi trakovi družbenopolitičnih organi zacij in društev (na sliki). Težko bi našli občana v krajevni skupnosti, ki ne bi prispeval za prapor zlatega žebljička, kar je lep doka razumevanja za prostovoljno gasilstvo. (Foto: Železnik) k k«r). *S»-+iA Ši Letos prebrali še enkrat več knjig Člani 11 sindikalnih podružnic si lahko brezplačno izposodijo knjige septembra tudi za ostale bralce nič več izposojevalnine, KOČEVSKE NOVICE »Sosedska klet« pomaga vsem PRIMOSTEK VODI - Mala anketa med Belokranjci, ki poznajo vsa kopališča ob Kolpi, je pokazala, da so si vsi enotni v tem, da je najboljše kopališče ob tej reki v Pri-mostku, ki ga je uredila semiška ..Iskra“. Brez dovoljenja si je prodajalec južnih sadežev postavil zasilno prodajalno na Mestnem trgu v Metliki in vneto prodajal. Kupčijo pa sta hitro prekinila medobčinski tržni inšpektor Janez Škof in davčni inšpektor Egon Petrič. (Foto: B. Podobnik) metliški tednik Počitniška domova zasedena Iztržijo le za vodo, elektriko in čiščenje, ker je letovanje poceni in vsakomur dostopno Nada Blatnik, tajnica Počitniške skupnosti Ribnica, nam je na naša vprašanja o letošnjem letovanju ribniških delavcev povedala: „Imamo počitniška domova v Novigradu in Malinski, v katerih je skupno 20 sob s 50 posteljami, od tega v Novigradu 9 sob in 26 postelj. Vse postelje so v juliju in avgustu popolnoma zasedene, delno pa so bile tudi že v juniju oziroma so rezervirane v septembru. Oba domova sta v glavnem dovolj za potrebe naših, ribniških delavcev. Letos smo zunanje interesente odklanjali, da smo lahko ugodili našim delavcem. Za širjenje domov ni potrebe, pa tudi prostora ni. ker so vse parcele okoli domov že prodane. Tudi ni pri domovih prostora za taborenje, čeprav preživlja vedno več ljudi letni dopust pod šotori. Vendar smo oziroma bomo poskrbeli v domovih za nekatere izboljšave, kot čajne kuhinje, roštilje, police za perilo v sobah, toplo in mrzlo vodo itd. Prenočišča so za delavce oziroma njihove svojce zelo poceni. Z iztržkom lahko plačamo le vodo, elektriko in čiščenje obeh domov. Zmanjkuje pa denarja za beljenje in razna popravila ter izboljšave. Tako bi radi v Malinski prizidali k domu še kuhinjo in jedilnico. To bo mogoče le, če bodo sindikalne podnižnice prispevale Počitniški skupnosti kaj denarja. Le tako bomo lahko še naprej organizirali delavcem udoben in cenen dopust." STROŽJE PRI MLEKU Veterinarski inšpektor je na območju ribniške občine izločil letos 134.000 1 mleka, ki So ga pripeljali kmetje v odkup, kot manjvredno. Od tega je bilo kar 108.000 I izločeno v juniju. Inšpekcija ne popušča, zato si bodo morali vsi, ki qddajajo na dan vsaj 40 1 mleka, kupiti hladilnike. Ostali pa si bodo tnbrali omisliti hladilne naprave skupno s sosedi. Hladilnikov je dovolj na razpolago; KZ jih prodaja na posojilo. Takoj je treba položiti 1.000 din, za ostali znesek pa se dobi posojilo za dobo treh let z 2,5-odstotnimi obresti. POMAGAJMO KOZJANSKEMU! - Ste brali v Delu 13. avgusta o „soju raket'1 v Portorožu? In da so bili nekateri še razočarani, ker ni bilo tako kot lani. V ognjemetu je manjkal še ognjeni napis POMOČ KOZJANSKI, pa bi vsi razumeli. Letos bi prav lahko izostala „Portoroška noc“ v dobro potresni kozjanski noči. Pomagajmo vsi! Stanovanja za upokojence Predsednik Merhar, tajnik Prezelj Ribniški upokojeni* so si na nedavnem občnem zboru izbrali novo vodstvo, za predsednika podružnice pa Franceta Merharja iz Prigorice. Imenovali so tudi več komisij, ki naj bi poživele društveno življenje. Zelo pomembni bosta prav gotovo komisija za kulturo in rekreacijo tfcr komisija za zdravstveno in socialno varstvo, l udi stanovanjska komisija bo imela odgovorno posredovalno vlogo pri reševanju stanovanjskih zadev upokojencev. Sklenili so tudi, da bo z novim letom znašala letno članarina 20 din, ker so večji izdatki za vzdrževanje novih društvenih prostorov. Velika pridobitev zadnjih dveTi let so nova enosobna stanovanja za upokojence, ki že vrsto let čakajo na primerna stanovanja. Se vedno pa upokojenci ne morajo pravilno rešiti vprašanja društvenega predsedstva, v katerem naj bi bili člani iz Ribnice, da bi lažje in hitreje reševali vsa nujna vprašanja. Glavni funkcionarji so še vedno iz okolice. Blagajnik je ostal Marko Logar, ki že dolgo let opravlja to dolžnost in kateremu vsi zaupamo. Tudi za tajniško mesto nikakor ne moremo dobiti novegsi človeka. Upokojenci pričakujemo, da bo* novih prostorih zaživelo novo življe nje. V. P — So Ribničanje protestirali, da je podražitev vode od 1.20 na 2 din za kubik prehuda in je ribniška delegacija glasovala proti. - Pri nas na Slemenih sni° bili tudi proti podražitvi vode na 3 din za kubik, potem pa tU*' smo zbrali dovolj za plačil0 ^ elektrike za črpalko in nmn Je 1 ELEKTRO odklopU tok. /M plačujemo kubik vode 4 tlin 115 smo veseli, da jo imamo. 0RTNEŠKI POROČEVALEC UPOKOJENCI ZA KOZJANSKA - Na 19. občnem zboru ribnišku) upokojencev je bil govor o ponio^l kozjanskim nesrečnikom. Sklenil* so, naj vsi člani in nečlani prosto; voljno prispevajo vsak po svoji vest* in svojih finančnih močeh ob ura* dnih urah ob sredah od 9. do l'1 ure. Zavedajte se, da tudi nas lahk° doleti nesreča in bomo tudi mi P°* trebni pomoči! DVE KOMISIJI - Upokojenci so ustanovili komisijo za varstvo in p0-moč bolnim in socialno ogroženi^ upokojencem in komisijo za razvoj športa in rekreacije. VODOVOD - Ve likopolj unski vodovod kar lepo napreduje. Pr*1''* kar so začeli graditi velik zbiralnik, ki bo zagotavljal rezervno zalogo vode in dopolnjeval stare zbiralnike. Okoli 100 kubikov vode je kar lepa zaloga, ki bo vaščane varovala zasto- v ja ob suša - in morebitnih požarih. SODRAZANI NA MORJE - v nedeljo, 25. avgusta ob 6. uri, se od- Peljemo iz Sodražice po hitri cesti v iran na sonce in morje. S seboj vzemite sončna očala, daljnoglede, fotoaparate, kopalke in polno mošnjo denarja, pa bo vesefo! Tudi godec naj ne manjka. RESET0 Bolj bogati a še - skromni Telesna kultura v črnomaljski občini bo imela letos na voljo okrog 700 tisočakov - Prednost množičnosti - Nova igrišča V skupni kleti je vino prebivalcev treh vasi - Liter sposojenega vina velja liter in pol vrnjenega - Izkupiček namenijo za pomoč Število knjig, časopisov in revij se je v kočevski knjižnici v zadnjih dveh letih močno povečalo. Večja izbira je privabila preko 1.200 novih Članov. Izposoja na dom je porastla od 23.940 knjig v vsem letu 1971 na 24.068 knjig v prvem polletju letos. Odločili smo sc za nov način poslovanja. Namesto izposojnine bodo bralci od 1. septembra letos plačeva- li le članarino, potem pa bodo lahko prebrali neomejeno število knjig brezplačno. Dodatno bo potrebno plačati le za knjige, ki ne bodo vrnjene v štirinajstih dneh oziroma strokovne v tirdesetih dneh. Doslej smo zaračunavali od posamezne knjige 2 do 3 odstotke kupne vrednosti, zato je bila pri sedanjih cenah knjig izposojnina že precej visoka. Na mladinskem oddelku je bila članarina uvedena pred tremi leti. Medtem se je pokazalo, da je ta oblika poslovanja bralcem bolj všeč. sa^. Občinska drvarnica. (Foto: Bras) sk je v tem oddelku izposoja zelo hitro večala. Tudi v bodoče bomo sodelovali s sindikalnimi organizacijami, ki bodo odslej prav tako plačevale le članarino. Tako bodo njihove finančne pridružile še nove. Letos imajo brezplačno izposojo člani sindikalnih organizacij: TRIKON, LIK, MELAMIN, TRGOPROMET, ZKGP-direk-cija, ZIDAR, NAMA, ZKGP-Cvišler-ji, SDK, KOVINAR in ZKGP-Li-vold. Največ bralcev je v TRIKONU, potem pa vse manj do ZKGP-Livold. Jeseni bo knjižnica tudi kadrovsko na boljšem, zato bomo lahko občan vprašuj« L. \ odgovarja — Zakaj si kočevski turisti, ki potujejo v Italijo, nič več ne ogledujejo poševnega stolpa v Pisi? — Ker imajo v središču Kočevja še bolj poševno občinsko drvarnico, ki bi se že podrla, če je ne bi hišnik podpiral s skladovnicami drv. posvetili več časa bralcem. Oba oddelka knjižnice bosta odprta hkrati, ... in sicer ob ponedeljkih in četrtki * od 9. do 13. ure, ob torkih, sredah in petkih pa od 14. db 19. ure. Vsak član bo ob vpisu prejel poslovnik knjižnice, kjer bo vse natančneje razloženo. Bralce, ki jim je stari, utečeni način poslovanja morda bolj pri srcu, prosimo za razumevanje in upamo, da bodo sčasoma spoznali * prednosti novega načina dela. EMA ŠTRUMBELJ Drobne iz Kočevja IZLETNIKI SMETIJO - Kmetje in lastniki parcel ob asfaltiranih cestah se pritožujejo, da jim avtomobili do roba gozda zapeljejo kar preko travnikov in detelje. Ob jasi se lepo utaborijo, iz avtomobila pa navlečejo vse, kar je za' udobno uživanje potrebno. Takih prostorčkov je ob cesti nešteto, njihova skupna značilnost pa je, da ostanejo po uporabi zasmeteni, ožgani in kažejo kaj žalostno sliko kulture izletnikov. MEDU BO PRECEJ - Hoja medi in čebelaiji imajo obilo dela. Tistim, ki so čebele spomladi hranili s sladkorjem in si tako vzredili močne družine, je sedaj bogato poplačano. Nekateri so ga „navrtili”, kakor čebelarji temu rečejo, že preko 300 kg, kar se bo pa gotovo podvojilo, ker hoja v višjih legah še vedno medi Letos še nismo slišali, da bi čebelnjake napadali medvedje, kakor sojih prejšnja leta. BOMBE IN POŽARI - Požari v mestu so zadnje tedne kar pogosti Morali bi dati navodila lastnikom plinskih štedilnikov, kako naj ravnajo s plinskimi bombami. Če bi zajel požar tudi kuhinjo, bi namreč prišlo gotovo do eksplozije. V mestu je že < • toliko plinskih štedilnikov, da bi bilo v večjem bloku kar precej pokanja poleg požara samega. LETALO NAD MESTOM - Letanje reaktivca tik nad hišami mesta občane zelo razburja in je neprijetno. To se ponavlja že tri dni. Smatramo, da mesto ne more in ne sme biti poligon za učenje letenja, posebno ne tako nizko, tik nad dimniki. Če pilotira kak domačin, ga prosimo, naj preneha, ker bi lahko prišlo do velike nesreče, kar je njemu verjetno bolj jasno kot nam. Pred kratkim je v Bračičevi ulici v Kočevju pričela poskusno obratovati nova kemična čistilnica, ki _jo je odprla Marija Polajnar. Doslej je bila v mestu le ena čistilnica, ki je bila preobremenjena z delom. (Foto: F. Brus) SPET NA DELU - Pretekli teden so se s kolektivnega letnega dopusta vrnili zaposleni v „Kometu”. Kako dobro so si odpočili, se bo kmalu pokazalo v uspehu pri vsakdanjem delu. PREMALO PARKIRNIH PROSTOROV - V Metliki običajno ni težko najeti parkirnega prostora. V zadnjih dneh pa ni bilo tako. Številni prehodni gostje so napolnili vsa parkirna mesta, ki sicer skozi vse leto čakajo na jeklene konjičke . .. „Najprej moramo okrepiti organiziranost telesne kulture v občini, nato doseči potrebno masovnost in šele potem bodo ustvarjene možnosti za kakršnekoli športne tekmovalne uspehe,“ je med drugim povedal.tajnik TTKS v Črnomaljski občini Stevo Vidovič.- Od prispevkov zaposlenih, ki da- rov za balinanje. Drug denar bodo porabili za pomoč športnikom predvsem tistim, ki se ukvarjajo s športnimi panogami, v katerih se udejstvuje veliko število mladih. V Črnomlju sedaj krepijo obstoječe športne organizacije in ustanavljajo nove. Organizirali so že občinsko strelsko zvezo, osnovali taborniško organizacijo, ustanovili šahovski klub. Vso pozornost pa bodo posvetili tudi TVD Partizan. ^ „Mislim, da smo na pravi poti, da telesno kulturo v občini dobro razvijemo. Pri tem pa bi še zlasti pohvalil številne amaterske telesnokultur- jejo za potrebe telesne kulture v občini vsak mesec 0,51 odstotka svojih bruto osebnih dohodkov, se bo letos zbralo za te namene okrog 700.000 dinarjev. Naj omenimo, da je bilo lani za telesno kulturo v občini namenjeno le 80 tisočakov. Letos se bo torej nabralo mnogo več denarja, kar pa ne pomeni, da ga bodo razmetavali. „Sedanji način financiranja telesne vzgoje in športa je zares dober. Družba je tako pravilno ovrednotila pomen tega področja življenja. Vendar pa moramo tisti, ki nam je zaupano vodenje te dejavnosti, upravičiti odločitev delovnih ljudi, ki prispevajo za to dejavnost. Denarja ne bomo razmetavali Skromnost bo obstajala še naprej, prednost pa bomo dali izgradnji najnujnejših objektov, šolskim športnim društvom, tistim društvom, ki se ponašajo z množičnostjo, in tistim, ki bodo vključevala največ šolske in delavske mladine. Ravno to mladino naj bi bolj kot doslej pridobili za športno dejavnost in jo tako odvrnili od nekaterih škodljivih dejavnosti” Okrog 200 tisočakov bodo v občini letos porabili za razsvetljavo rokometnih igrišč v Črnomlju in Semiču, za ureditev strelišč za zračno in malokalibrsko puško ter za ureditev nekaj odbojkarskih igrišč ter prosto- POMOC KOZJANCEM V črnomaljski občini so zbrali doslej okrog 300 tisočakov pomoči za prebivalce šentjurske in šmarješke občine na Kozjanskem, ki jih je prizadel potres. Nekatere delovne organizacije denaija še niso prispevale, ker so bili zaposleni na kolektivnem dopustu, zato bodo to storile do konca avgusta. Koordinacijski odbor, ki vodi akcijo za zbiranje pomoči in deluje pri občinski konferenci SZDL, je organiziral zbiralno akcijo tudi med kmeti, upokojenci in obrtniki. Računajo, da bodo v občini do konca avgusta zbrali vso pomoč — okrog 400 tisočakov. nc delavce, ki zastonj, v anonimnosti opravljajo zelo pomembno delo.” B. PODOBNIK SEMIČ:/ PRAZNIK GASILCEV Gasilci iz Semiča so 20. julija svečano proslavili svoj praznik — 80-Ietnico delovanja društva. Po jutranji budnici je bila ob 9. uri svečana seja v prenovljenem gasilnem domu; na njej so spregovorili o zgodovini gasilcev v Semiču, najzaslužnejšim članom pa so podelili priznanja. Dopoldne so gasilci praktično pokazali, kaj znajo. V vajah so sodelovali podčastniki, ženska desetina in pionirji, ki so še zlasti navdušili številne gledalce. V slavnostnem sprevodu pa je sodelovalo več kot 200 gasilk, gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Potem so gasilci prikazali reševanje z višjega nadstropja s pomočjo prta, semiška „Iskra“ pa je poklonila gasilnemu društvu najsodobnejši gasilni avto. Praznovanje so gasilci zaključili z veselico. ČRNOMALJSKI DROBIR KLJUČ SO IZGUBILI - V vitrini jamarskega kluba so že zelo dolgo časa razstavljene iste slike. Najbolj poučeni vedo povedati, da je tako zato, ker so jamaiji izgubili ključ in svojega sicer bogatega slikovnega materiala ne morejo zamenjati... DiyjE RACE - Lovci so spustili v Lahinjo in Dobličico več sto divjih rac, ki pa se prav nič nc boje ljudi. Kar po kopnem se sprehajajo med ljudmi. Na srečo doslej menda tega zaupanja še nobena ni plačala z življenjem. VSI V ČRNOMELJ - Pouka na Talčjem vrhu ne bo več. Tako so sklenili občani. Zato bodo odslej obiskovali šolo v Črnomlju tudi učenci prvega in drugega razreda osnovne šole. Teh pa je le 11. V II. LIGI — Pred kratkim so ustanovili v Črnomlju šahovski klub. Njegovi člani pa bodo lahko že kmalu pokazali svoje sposobnosti na belo-črnih poljih: tekmovali bodo v II. slovenski šahovski ligi. Črnomaljci Matija Mravinec, Veljko Skukan in Ferdo Turk so pred kratkim prostovoljno očistili in uredili bregove ob sotočju Lahinje in Dobličice. Lepo bi bilo, če bi jih posnemali Se drugi občani in tudi predstavniki stanovanjske skupnosti. poročevafee Tri značilnosti ima prikupen kraj Božakovo v metliški občini. Zaradi svojevrstne geografske lege in lepote se ga je prijelo tudi ime „belokranjski Bled“, za drugo značilnost imamo lahko podatek, da živi v vasi kar okrog deset Nemaničev, tretja značilnost pa je stara že 122 let; to je vaica ali sosedska klet, v katero prebivalci Božakovega ter sosednjih vasi Rakovca in Želebeja vsako jesen v sode natočijo vina in si ga poleti sposojajo ali pa prodajajo. Sosedska klet leži sredi vasi. Ta zgradba je last vseh. Na njej je plošča, s katere je moč prebrati, da je bilo pred to zgradbo, ki je bila zgrajena 1852. leta, občinsko zbirališče Božakovo. Člani „sosedske kleti" so vsi prebivalci oziroma vsa gospodarstva treh vasi. In vsako gospodarstvo daje vsako jesen v sode SPREHOD PO METLIKI skupne kleti po 10 litrov vina ah pa toliko denarja, kolikor velja 10 litrov vina. Tako sc zbere v kleti precej nad tisoč litrov. Z njimi potem gospodari poseben odbor, v katerem so trije Nemaniči: Jože je predsednik, prvi Tone je blagajnik, drugi Tone pa kletar. Seveda imajo tudi vse potrebne knjige. Če kmetovalcem - to se pripeti le ob zelo slabih v in ograd ni škili leti-nah-v poletnih mesecih pijače zmanjka, si jo lahko sposodijo v kleti, a za en liter sposojenega vina morajo jeseni vrniti liter in pol. Tako so se dogovorili in tako je. Nihče ne tarna nad hudimi obrestmi. . . Nekaj vina pa kletar tudi proda. Izkupiček ostane v vaški blagaini. Kaj počno s tem detiaijem? Prebivalci mest bi se nad tem najbrž čudili, toda v teh krajih je na srečo medsebojna pomoč še zelo v navadi. Z izkupičkom „sosedske kleti” pomagajo svojcem umrlega tako, da plačajo les in izdelavo krste ter prevozne stroške, denar iz blagajne pa uporabljajo tudi ob akcijah, ki so pomembne za ves kraj. Ko so pred tot* napeljevali elektriko, so tudi segli v to skupno in vedno dobrodošlo blagajno. B. PODOBNIK GRADAC: VODE DOVOLJ Mnogo besed je bilo izrečenih na račun vodovoda v Gradcu. Zgradili so ga, cevi pa so bile največkrat suhe. Vsi, Metličani, Črnomaljci in prizadeti prebivalci Gradca so vztrajno iskali krivca, povedanih je bilo precej pikrih, celo razna namigovanja so se pojavila. Celo preluknjana vodovodna napeljava v Črnomlju je bila že „kriva". Pred kratkim pa so našli pravega krivca. In prebivalci Gradca imajo sedaj dovolj vode. Te bi bilo dovolj že prej, če ne bi nek lastnik hiše zato, da si je sam zagotovil vodo, zapiral vodovodno cev, po kateri naj bi voda tekla v Gradac . . . TO NI STVAR OBČANOV Most čez Kolpo pri Krasincu je. most dveh republik, do njega pa na naši strani pelje cestni odcep, za katerega morajo skrbeti občani v podzemeljski krajevni skupnosti. Cesta med Krasincem in Pravutino bi morala biti vsaj občinska. Ali bo? 18 DOLENJSKI LIST St. 34 (1309) *★ - 22. avgusta 1974 občani prenehala Restavracija kočevske NAME je zelo priljubljen lokal za staro in mlado. (Foto: J. Primc) Kopali se bomo čez pol leta Krajevna skupnost zaprosila za premostitvena posojila za bazen Kočevja gotovo zanima, kako potekajo za gradnjo plavalnega Kdaj se bo gradnja zato kdaj bo končana? “ smo predsednika krajevne Staneta Otoničarja. e: je prostor za bazen in si-Pn osnovni šoli in izdelana veči-Potrebne dokumentacije. Takoj bo izdelan glavni načrt, bomo javno tribuno, da bodo ob-o njem povedali svoje mnenje. Pa smo že doslej upoštevali občanov. Ce na javni tribuni načrt bomo zaprosili za gradbeno olj ugodnih pogojih se bo začela septembra, trajala pa mesece ali do spomladi prih odleta Edina resna ovira, da bi zavlekla, je pomanjkanje vendar te ovire ne sme biti. J^oprispevek je izglasovan, denar redno pritekal, zato nihče, ki smo ga zaprosili za premostitveno posojilo, ne bi smel odreči Vsi se moramo namreč zavedati, da bo gradnja najcenejša, če jo začnemo čimprej. Gradnja bazena in telovadnice bo veljala okoli 6,5 milijona dinarjev. • Za premostitveno posojilo smo zaprosili sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, Telesno kulturno skupnost Slovenije, Republiško izobraževalno skupnost in Ljubljansko banko. Na vse te smo naslovili prošnjo, ker bo bazen zgrajen za potrebe šolarjev, mladine, zaposlenih in vseh ostalih občanov. Občani so se na referendumu skoraj soglasno odločili za samoprispevek za gradnjo bazena. To je tudi najboljše poroštvo, da denar bo. Na referendumu so občani tudi povedali, kaj je v občini najbolj potrebno. To mnenje občanov so dolžne vse ustanove, ki razpolagajo z denarjem, upoštevati in pomagati, da bodo čimprej premagane začetne težave, ki se porajajo sedaj, ko se s samoprispevkom še ni zbralo dovolj denarja za kritje vse te investicije." J. PRIMC NOV GASILSKI AVTO Gasilsko društvo Kočevje je kupilo nov gasilski avto. Ker mu je manjkalo denarja, je 10.000 din prispevala se krajevna skupnost. Tako bodo lahko gasilci uspešneje posredovali v primeru potrebe. Za Kozjansko prepočasi Po nepopolnih podatkih zaposleni prispevali že nad polovico predvidenega denarja Otoničar: „Gradnjo mo- začeti čimprej, sicer se bo Podražilo. Zato nujno pojemo premostitveno poso-°‘ (Foto: J. Primc) Iz kočevske občine naj bi prispevali za prizadeto Kozjansko do avgusta 677.200 din, in sicer zaposleni 420.000 din', obrtniki 10.000 din, upokojenci 46.700 din, kmetje 500 din in iz solidarnostnega stanovanjskega sklada 200.000 din. Po podatkih občinske konference SZDL, ki pa gotovo niso popolni, so delovne organizacije iz kočevske občine prispevale do sredine avgusta 267.302,25 din: NAMA 13.782,10 din, Stanovanjsko podjetje 2.752 din, Zdravstveni dom 12.412 din, PETROL 3.000 din, AVTO 20.000 din, TRGOPROMET 13.500 din, SNEŽNIK 25.000 din, HYDRO-VOD 965,80 din, Gimnazija I.943,50 din, HOTEL PUGLED 5.000 din, Osnovna šola Kočevje II.030,40 din in ZKGP za območje občine Kočevje 157.916,45 din (za območje občine Ribnica pa še 25.449,15 din in občine Ljubljana-Vič-Rudnik 9.603,60 din). Na občinski konferenci SZDL smo zvedeli, da je prispevkov gotovo še več, ker so nekateri denar odvedli, vendar SZDL o tem niso obvestili. Razen tega so nekatere delovne, organizacije, katerih sedež je izven občine, denar odvedle tudi za enote oziroma poslovalnice v kočevski občini, vendar kočevske SZDL o tem niso obvestile. J. P. Upoštevali le svoje želje lovci bi morali upoštevati mnenje kupcev bo odloka o delovnem času v trgovinah ali dal pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma o razporeditvi ter začetku in koncu delovnega časa. Tak samoupravni sporaziim pa mora uskladiti interese trgovcev in potrošnikov, ne pa le ene strani. Med zdomci, ki se vedno vračajo na dopust in letni oddih v domovino, sta tudi mlada zakonca Rajka in Tone Njavro iz Fare ob Kolpi v kočevski občini, ki sta že več let na delu v Nemčiji. Pravita, da je sonce najprijetnejše na domačem vrtu. (Foto: Vilko Ilc) ’tavršni svet se ne strinja in 7* postopke, da je blagovni-JHMA v Kočevju mimo 6. julija z delom ob ob 15. uri,“ je med rečeno v pismu izvršnega občine Kočevje z dne VM^Usta ^e*avs^emu svetu smo že, da je bilo na se-julija, ki ga je sklical s pri-občinski sindikalni svet, naj trgovine napravijo na-prometa ob sobotah nato naj bi morda za-akcijo, da bi bile tudi trgovine ob sobotah po-zaprte. Pred dokončno pa naj bi svoje mnenje še krajevna skupnost in po-Njihovo mnenje bi namreč trgovci upoštevati analize, ki naj bi bila nare-25. julija, ni izdala, ampak ob sobotah ob 15. uri medtem ko TRGOPROMET posluje enako kot izvršnega sveta NAMI je rečeno, da veliko trgovin v dela v težjih pogojih z ozi-delovni čas kot delikatesni NAME, saj pri NAMI delajo drugod pa imajo tudi čas. ■«/v K,^bl bi,0» da b‘ lOZD Gradbeno podjetje ZIDAR Kočevje gradi za AVTO Kočevje novo ; cevj«. pa aga spremem- servisno delavnico, v kateri bodo tehnični pregledi, pralnica in upravni prostori. Gradbena dela naj bi končali v septembru, opremo za opravljanje pregledov in pralnico bodo prestavili iz starih prostorov. Novi prostori bodo merili 770 kvadratnih metrov, veljali pa bodo okoli 4,150.000 din. (Foto: F. Brus) Bevske nouice Smrad v kanale, prah s ceste Šmarjeta dobi kanalizacijo, zatem pa še asfalt - Žuli jih tudi narejeno vprašanje otroškega varstva in sodobna preskrba z živili Gnojnico in odplako, ki sta toliko let bodli v oči in silili v nos, bodo v Šmarjeti ukrotili. Za kanalizacijo so se odločili lani in jo te dni dokončujejo. Več kot 1000 m kanalskih cevi bodo položili od priključka blizu nove šole do konca vasi. .Kanalizacija je pogoj, da dobimo asfalt‘“ pravijo ljudje, katerih beseda v kraju največ velja. Kanalizacija bo veljala Šmarje to okoli 420.000 din. v dogovoru je črno na belem, da da krajevna skupnost 150.000 din, drugo pa delovne organizacije, ki imajo v Šmarjeti obrate ali izpostave: od Roga do MILIJON ZA KOZJANCE Za Kozjansko so v novomeški občini do konca minulega tedna zbrali okoli milijon dinarjev. Gospodarske organizaciji; so prispevale enodnevni zaslužek zaposlenih, druge delovne organizacije pa po 3,5 odst. od osebnih dohodkov delavcev. Večje število gospodarskih organizacij bo svoje prispevke nakazalo sredi meseca, ko bodo plačilni dnevi. Tedaj naj bi prišle tudi vsote od nekaterih največjih podjetij. Suhokrajinski drobiž VEČJA ZAPOSLENOST V NO-VOLESOVEM MIZARSTVU NA DVORU je za te kraje zelo dobrodošla, saj so dobili novi delavci doma kruh, ki bi ga sicer morali iskati drugje. ROČNE SIRENE ZA 22 VASI je nabavila žužemberška krajevna skupnost in tako zagotovila obveščanje za primer nesreče. Ker imajo | v treh krajih tudi električne sirene, I je sedaj preskrbljeno vse območje krajevne skupnosti Krajevna skupnost je razen tega nabavila tudi precej druge opreme za civilno zaščito. PRVI SILOKOMBAJN V SUHI KRAJINI je nabavila te dni žužemberška zadruga skupaj s kmetovalci kooperanti, ki se pripravljajo na ustanovitev kmetijske strojne skupnosti KLJUB NOVEMU OPORNEMU ZIDU je promet na odseku regionalne ceste Novo mesto - Ljubljana med vasmi Prapreče in Poljane pri Žužemberku še vedno nevaren. Oporni zid je namreč nezavarovan. O ASFALTU NA DESNEM BREGU - Danes zvečer bo v ribiškem domu zbor občanov desnega brega Žužemberka, na katerem se bodo pogovorili o možnostih asfaltiranja poti od brega proti „Ilovcu". Kot je pokazala anketa, je večina lastnikov hiš ob njej pripravljena prispevati zanj. STANOVALCI OB CESTI DVOR - KOČEVJE na Jami in na Laščah imajo stalno prah v stanovanjih, zato se upravičeno hudujejo, ker toliko odlašajo z asfaltiranjem te dokaj prometne ceste. Krajevna skupnost je odprla že vsa vrata, kjer o tem odločajo, vendar za letos ni upanja. Pogoj za asfaltiranje prihodnje leto pa je, občina zagotovi 50-odstotno udeležbo. Mercatorja in Industrije obutve. Končali naj bi v avgustu. Novogra-du, ki je ta dela prevzel, je veliko do tega, da roka ne bi prekoračili. Kanalizacija in kasneje asfalt, ki naj bi Šmarje to zvezal s svetom, bosta glavni pridobitvi ne le za kraj in okolico, ampak tudi za vso krajevno skupnost Poleg tega je krajevna skupnost financirala ureditev novega avtobusnega postajališča pri Prinov-cu, dala napeljati na krajevne ceste nad 1.000 m3 peska iz na novo odprtega peskokopa pri vasi Strelac, v NOVO MESTO: Dober prijem Domači in tuji ribiči marljivo namakajo trnke Novomeški ribiški družini de javnost letos lepo cvete. Do avgusta je iz ribolova iztržila okoli 200.000 din, kar je samo 20.000 din manj, kot je bilo vsega lanskega prometa. Domačih ribičev (turistov), ki so namakali trnke v Krki in drugih vodah, je bilo v prvih sedmih mesecih več za 42, tujih ribičev pa za 22 odstotkov. Večji je promet tudi v ribnikih. Po podatkih ribiške družine so samo v Vodrancu pri Gornjem Kronovem potegnili na suho še enkrat več rib kot lani Promet se je ribiški družini povečal, kljub temu da že tri leta ni spremenila cen. Tako velja dnevna ribo-lovnica za postrv 45 din za domačine in 60 din za tujce, za lov belih rib pa morajo domači ribiči odšteti po 30, tujci pa po 40 din. Dnevne ribolovne dovolilnice je dala novomeška ribiška družina v prodajo od Zagradca do Dobrave (dobe se v hotelih in gostilnah), naprodaj pa so tudi v Škocjanu in v Trebnjem. Znatni ^enaiji gredo vsako leto za ribji zarod. Letos načrtuje novomeška ribiška družina, da bodo vlaganja stala 350.000 din. Polovico načrta je že uresničila, druga polovica pride na vrsto jeseni. NAROČNIKOM Z OBMOČJA POŠTE STOPIČE! Naročnikom Dolenjskega lista z območja pošte Stopiče smo te dni poslali položnice za poravnavo naročnine za letošnje prvo polletje. Na tej pošti zaradi pomanjkanja poštnih delavcev naročnina ni bila pobrana. Zato prosimo vse, ki naročnine še niso poravnali, naj sami takoj nakažejo zapadli znesek. Prihodnji mesec bo zapadla v plačilo že naročnina za letošnje drugo polletje, zato naročnike v Stopičah in okolici posebej prosimo, naj sami uredijo svoje obveznosti do uprave lista s čimprejšnjim nakazilom. UPRAVA LISTA Z v r .:: V M • Hz T *6* 'sOfc • *•*’ ,V, T73&-±5 ’J'V' > , ** Več kot meter in pol globok ter okoli tri četrt metra Srok jarek za kanalizacijo v Šmarjeti so morali skopati delavci novomeškega Novograda. Promet skozi naselje je zaradi teh del oviran, prebivalci a vendar z zadovoljstvom opazujejo to, saj vedo: najprej bo v ale izginil smrad, potem pa pride v naselje tudi asfalt. (Foto: I. Zoran) načrtu je vodovod za posestvo tn vas Grič itd. Do jeseni morajo urediti tudi otroško varstvo, saj jih to vprašanje žuli iz leta v leto bolj, najbolj pa, odkar je Šmarjeta dobila dvoje industrijskih obratov (Roga in Industrije obutve), kjer je zaposlenih veliko mladih mater. MINI ANKETA: Ne več dolgo, in spet bo jesen nasula v koše polno ozimine in odela v pisane barve tokrat še zeleno rastlinje. Zategadelj smo še o pravem času povprašali Novo-meščane, kaj menijo o „zeleni obleki“ svojega mesta: Tomo LUZAR, dijak: „Nekateri imajo kar dober okus za ureditev okolja. To dokazujejo polna okna rož, ki še popestrijo starožitnost hiš, cest, najbolj pa Brega. Več kot na živce pa mi gredo papirčki in podobni odpadki na ulicah, ki bi bile lahko pometene/1 0 rožah in... Anica GREGORČIČ, šivilja: „V mestu je vse več sodobno grajenih stanovanj, ki velikokrat še za ljudi niso dovolj prostorni-, kaj šele za veliko rož. Zato pa ti bilo lahko več nasadov ali parkov. “ Marko POLENŠEK, dipl. pravnik: „Že razumem, da so posekali staro drevje na Loki zato, da so posadili mlada dreve- J sa, nikakor pa ne, zakaj so pose-" kali topole na Kidričevem trgu. Če zaradi avtomobilov, jih vzemi hudič. Avtomobile namreč. Ce ima kdo rad rože, bo pač na vrtu ali gredicah na oknih posadil rože, če pa rož nima rad, bo posadil tudi česen. Vse je odvisno od okusa, večje površine v mestu pa bi lahko načrtneje zasajali.“ Mojca DJAIP, dijakinja: „Ni treba dolgo buliti, še prehitro opaziš, daje v mestu premalo zelenja. Celo pravega parka ni, če izvzamemo Marof, kije že skoraj „avtocesta11 pa Ragov log ali Portovald. Toda tudi te bo kmalu oskubila jesen.“ D. R. Novomeška kronika ZGLED ZA GOSPODINJE - Tako lepo urejenega cvetličnjaka, kot ga ima tovariš Smrke pred stavbo Gozdnega gospodarstva na Grmu, nima nobena novomeška gospodinja. Ker zadnje čase veliko govorimo o čistoči in ureditvi našega mesta, vabimo vse gospodinje k tovarišu Smrketu, ki jim bo dal prav rad koristne nasvete. VRBA ŽAL.UJKA UMIRA -Vrba žalujka pred novomeško pošto je v tem delu mesta nedvomno lep okras. Iz Hortikulamcga društva so sporočili, dajo bodo morali podreti. Brazuspcšno so namreč poskušali zaustaviti drevesno bolezen -sušenje stebla. Ker suhe veje lahko poškodujejo mimoidoče, ali avtomobile, bodo drevo še ta teden posekali, na njegovo mesto pa posadili lipo, po vsej verjetnosti že v začetku jeseni. JESEN PRIHAJA - V našem mestu je prav gotovo znanilka jeseni pesem motornih žag. V prejšnjem tednu so po mestu žagali drva, delavci pa bi morali svoje delo opravljati hitreje, kajti marsikje so ovirali promet POGREBI - V 74. letu starosti je umrl Srečko Picelj, upokojeni računovodja, Nad mlini 44. TRŽNICA - Prejšnji teden je bila tržnica slabo založena, tako da so morale gospodinje marsikaj kupiti v zelenjavnih trgovinah, kjer so cene večkrat nižje kot na trgu. Cene: breskve po 8 do 10 dinarjev kilogram, belo grozdje po 8 do 14 dinarjev, jajca po 1 do 1,20 dinarjev, paradižnik po 3 do 8 dinarjev kilogram, slive po 5 do 7 dinarjev in hruške po 6 do 10 dinarjev kilogram. Ena gospa je rekla, da bi potočku na asfaltni cesti pred Šmihelom — če že počene cevi, iz katere izvira, ne morejo popraviti — dali lahko vsaj ime. „Malomarnost" bi bilo*kar primemo, kajne, možje od Vodovoda? tedensK6ledr S Četrtek, 22. avgusta - Marija Petek, 23. avgusta - Roza Sobota, 24. avgusta - Jernej Nedelja, 25. avgusta - Ludvik Ponedeljek, 26. avgusta - Aleksander Torek, 27. avgusta - Monika Sreda, 28. avgusta - Avguštin Četrtek 29. avgusta - Sabina «1? BRESTANICA: 24. in 25. 8. ameriški barvni film „Smrt trka na vrata“! BREŽICE: 23. in 24. 8. anglešjci barvni film „Don Juan je bil ženska*4. 25. in 26. 8. ameriški barvni film „Pojem pesem dominik“. 27. in 28. 8. angleško-španski barvni film „Ljubila sta se samo eno poletje*1! ČRNOMELJ: 23. 8. italijanski barvni film „Viva Džango“. 25. 8. italijanski barvni film „Skrij se“. 28. 1MIJ 8. ameriški barvni film „Upor kaznjencev11. KOSTANJEVICA: 24. 8. ameriški Jjarvni film „Past za morilca4*. 25. 8. ameriški barvni film „Diamantna džungla*4. 28. 8. ameriški barvni film „Peklenski komandosi**. KRŠKO: 24. in 25. 8. angleški barvni film „Kraljica za 1000 din44. 28. 8. ameriški barvni film „Kavboj brez miru44. MIRNA: 24. in 25. 8. „Čas herojev44. NOVO MESTO: od 23. do 25. 8. ameriški barvni film „Bolnica44. 26. in 27. 8. ameriški barvni film „Revolveiji veličastnih sedem44. 28. in 29. italijanski barvni film „Skrivnostni vikend44. ŠMARJEŠKE TOPLICE: 29. 8. koprodukcijski barvni film „Vohunka brez imena44. SEVNICA: ruski film „Komandir srečne štuke44. RIBNICA: „Ljubezenska zgodba44. TREBNJE: 24. in 25. 8. ameriško-španski barvni film „Operacija kohinor44. Og SLUŽBO DOBI V UK SPREJMEMO dekle, ki bi se izučila za kuharico. Za stanovanje in hrano je preskrbljeno v domu. Pismene prijave pošljite do konca avgusta. Dom „Dušana Remiha44, Kočevje, Prešernova 9. TAKOJ ZAPOSLIM kvalificiranega avtokleparja, lahko tudi začetnika. Avtokleparstvo in ličarstvo Ludvik Kirar, Dolenji Boštanj 56 a, 68294 Boštanj. TRIČLANSKA DRUŽINA v Novem mestu išče enkrat na teden pomoč v gospodinjstvu. Plačamo dobro. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „Ugodno44. SLUŽBO ISCE IŠČEM SLUŽBO poklicnega šoferja, imam B,C in E kategorijo s kvalifikacijo. Naslov v upravi lista (2065/74). STANOVANJA ODDAM SOBO samskemu moškemu. Plačilo vnaprej po dogovoru. Božič, Milana Majcan 2, Novo mesto. IŠČEJrf SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2043/74). IŠČEM ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Plačam po dogovoru. Interesenti naj se javijo dr. Avguštinu, kirurški odd. novomeške bolnice, ali pustijo naslov v upravi lista. SAMSKO DEKLE išče neopremljeno sobo. Ponudbe pod „September44. PRODAM ENOSOBNO stanovanje s centralno kuijavo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2076/74). Motorna vozila UGODNO PRODAM fiat 750. Ogled vsak dan. Darko Mežič, Gržeča vas 22, 68273 Leskovec pri Krškem. ŠKODO S 100, letnik 1972, prevoženih 32.000 km, prodam. Naslov in informacije na upravi Dolenjskega lista. PRODAM karambolirano žabo ID 19. Prodam tudi po delih. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. • NUJNO PRODAM FIAT 850, letnik 1969. Ogled vsako popoldne od 14. ure dalje na naslov: Marija Reba, Partizanska 1* Novo mesto PRODAM osebni avto, karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1969. Rado Rajer, Brusnice 45. FIAT 620 B (1,5 tone) z novim mo-toijem in novim kasonom prodam. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. V račun vzamem tudi prašiča ali govedo. PRODAM ŠKODO Karavan z novim motorjem, zelo lepo ohranjeno, za gotovino ali za ček potrošniškega posojila. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. PRODAM NOV dvoosni traktor Mini, primeren za vrtnaije. Cena 18.000,00 din. Ponudbe pod „Priključki posebej44. PRODAM FIAT 1300, letnik 1969. Franci Gregorčič, Mokronog 68. NUJNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969. Marjana Kozine 53, Novo mesto, telefon 21-546. PRODAM AVTO AMI 8. Ogled po 16. url Grča, Mestne njive 11 /III.. Novo mesto. PRODAM FIAT 750, lahko tudi po delih. Janez Jakše, Škrjanče 4, Novo mesto. PRODAM PRODAM dvodelno omaro, dva kavča in vitrino. Ivan Lakner, Pod smreko 2/1, Črnomelj. PO UDOGNI CENI PRODAM ostrešje (grušt) za hišo in gradbeno parcelo z urejeno dokumentacijo in kanalizacijo. Avgust Bobič, Dobrava 28, 68275 Škocjan. PRODAM fotoaparat Polaroid 340. Naslov v upravi lista (2031/74). PRODAM dvobrazdni traktorski plug obračalnik v dobrem stanju. Lahovče 26, Cerklje pri Kranju. KOMBINIRAN italijanski otroški voziček ugodno prodam. Magnik, Zagrebška 6, Novo mesto. MATERIAL za peč 2x2x6 in otroško posteljico ugodno prodam. Koštialova 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM rabljena vrata in okna. Alojzija Ferko, Šmihel 34. Novo mesto UGODNO PRODAM večje količine sliv. Dostopno s tovornjakom. Alojz Kerin, Brezovska gora 7, Leskovec pri Krškem PRODAM rodovniške nemške ovčarje. Ljubo Jarc, Cvibelj 7, Žužemberk, ali telefon 84-105. ZELO POCENI PRODAM dnevno sobo s kavčem. Informacije vsak dan dopoldne na telefon 22-065 ali na naslov: Justi Potočar, Dol. Kamence 27. Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček. Jurca, Kristanova 28, Novo mesto. PRODAM žago garter z dicselskim motorjem. Naslov v upravi lista < 2062/74). UGODNO PRODAM par komatov in nerjaveč kombinirani štedilnik (plin, drva). Jože Ambrožič, Podgrad, Stopiče. UGODNO PRODAM 120-basno klavirsko harmoniko znamke Hohner-Atlantic IV v odličnem stanju in novo mikrofizo za harmoniko znamke Davoli. Milan Mihelič, Mrtvice 3, Stara cerkev. PRODAM LES za streho, vrata in dve okni. Volčičeva 39, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam stavbno parcelo v centru mesta ob mestni zelenici v velikosti 115 m2 z na njej stoječo starejšo hišo in sadovnjakom okoli hiše v velikosti 722 m2. Interesenti naj se zglasijo za informacije na naslov: Črnomelj, Mirana Jarca 068-76-148 5, telefon VIKEND z 28 ari vinograda, 5 km od Atomskih toplic, prodam. Ponudbe na upravo lista pod LAVA44. UGODNO PRODAM parcelo v Ljubnu za vikend in za vinograd ob cesti na sončni legi. Poleg je tudi elektrika. Naslov v upravi lista (2070/74). PRODAM 2.150 m2 zemlje 15 minut od Trebnjega, na lepi sončni legi. Naslov v upravi lista ODSTOPIM zazidljivo parcelo, urbanistično urejeno, v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (2046/74). MAJHNO KMEČKO HIŠO (lahko leseno) s sadovnjakom ali nekaj vinograda, dostopno z avtomobilom, kupim na relaciji Mačkovci-Raka. Naslov v upravi lista (2053/74)’ PRODAM vinograd z zidanico (soba 6 x 4), voda in elektrika, dostop z vsakim vozilom. Anton Remar, 68230 Mokronog 114. n LASTNIKI vinogradov v Ažentalu, Alojz Ratajc, Franc Breznik in Davorin Novak, prepovedujejo obračanje vozil po njihovem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan. TONE TRAMTE, Dobruška vas 3, Škocjan, prepovedujem igranje nogometa na mojih parcelah, ker« bom v nasprotnem primeru starše otrok sodno preganjal. Podpisana JOŽEFA HREN iz Zagorice 2, prepovedujem mojemu bivšemu možu Alojzu Hrenu prodajo premičnim in nepremičnim, ker on ni lastnik. V primeru katerekoli kupčije bo pogodba razveljavljena. ANA SAJE, Čemše 4, Mirna peč, prepovedujem hojo po parceli št. 1627, prav tako tudi povzročanje škode po ostalih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. PEPCA MIKLAVČIČ, Vinji vrh 36, Šmarješke Toplice, opozarjam vsakogar, ki bi obrekoval mojo hčerko Martino, da ga bom sodno preganjala. I^OBVESTILA I OPRAVLJAMO MONTAŽO VODOVODNIH in toplovodnih naprav ter toplotnih izolacij. Dela izvršimo solidno in v danem roku. Naročila za inštalaterska in steklarska dela sprejemamo na naslednjih naslovih: Montaža vodovodnih, toplotnih instalacij in toplotnih izolacij ANTON MR VIČ, OSOJNIK 16, 68333 SEMIČ, na Lobetovi 8, Novo mesto, in Steklarstvo FRANC HOČEVAR, Kolodvorska 22, Črnomelj. IZDELUJEM SPOMENIKE raznih vrst (marmor, teraco) in dostavljam na pokopališče. Jeremija Novakovič, Cankarjeva 6, 61330 Kočevje. KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV, NOVO MESTO, organizira dvomesečni začetniški tečaj za šolanje psov na vežbališču na Otočcu. Začetek 2. septembra 1974 ob 16. uri popoldne. Prijavo in plačilo 300,00 din je treba urediti ob začetku tečaja na vežbališču. Tečaj bo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure. RAZNO POROČNI PRSTANI! Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, v Ljubljani (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta! Sl ŽELITE z domačimi zdravili ozdraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti krčne žile in revmo? Pošljem Vam nasvet in navodilo, če priložite znamko za 120 par ip svoj čitljivo napisan naslov s poštno številko in opis bolezni. Pismo pošljite na naslov Smrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. iiiSMnsa Dragi sestri JOŽICI GRIČAR iz Ločne pri Novem mestu želi za njen 19. rojstni dan veliko sreče, zdravja in izpolnitev vseh skritih želja ter sestri Zdenki in Mariji vse lepo za njun praznik sestra Tončka. & MM Ob nenadni izgubi ljube žene in tete JOŽEFE GLOBOKAR roj. Kotnik ki je nepričakovano umrla zaradi zahrbtne bolezni, sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnice za vso skrb ter župniku za zadnje spremstvo. Žalujoči: mož Lojze, Stane z družino, Slavko z družino in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete NEŽE GORJANC iz Gor. Suhadola se zahvaljujemo vsem, ki so se v težkih dneh njene bolezni trudili, da bi ji olajšali trpljenje, zdravniškemu osebju pljučnega oddelka, dr. Vodniku, župniku za opravljeni obred ter tov. Mariji Jakše za poslovilne besede. Lepa hvala tudi tovarni zdravil „Krka**, tovarni „Labod**, članom ZB za podarjene vence ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine. Zasuta s cvetjem in venci, obdana s številnimi sorodniki, prijatelji in znanci. Žalujoči: hčerka Nežka, sin Slavko, hčerka Mihela, Vida, sin Ivan, hčerka Fani z družino in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta JAKOBA LUZARJA z Jugoija št. 2 se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v silno težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo notranji upravi, postaji milice in zdravnikom iz Novega mesta za njihovo požrtvovalno delo. Zahvaljujemo se kolektivu IM V in Zveze borcev Gabrje za podarjene vence, za govor pri odprtem grobu tov. Kuljatu, župniku pa za opravljeni cerkveni pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Albin, Franc, Martin in hči Antonija z družino ter drugo sorodstvo. Ob izgubi naše drage žene, mamice, stare mame MIMICE KRAUS iz Stare cerkve se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam pomagali, moškemu pevskemu zboru, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam pomagali in darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in drago pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Franci, otroci Nada, Vanda in Silvo z družinami ter drugo sorodstvo. Zahvaljujem se vsem zdravnikom, posebno dr. Baragi, dr. Novakovi in strežnemu osebju kirurškega oddelka aseptike splošne bolnice Novo mesto za pomoč po težki operaciji. Hvaležna pacientka Frančiška Šašek. a* UL!- '* Pretekli teden sov novomeški porodnišnici rodile: Mira Žerjav iz Češnjic — Roberta, Vesna Knez iz Gornje Straže - Nadjo, Magdalena Veselič iz Žuničev - Simono, Danica Popovič iz Škemljevca - Janka, Tatjana Petrič iz Prečne — Ireno, Pavla Pavlin iz Zaloke - Petra, Alenka Lokar iz Polja - Igorja, Danica Parkelj iz Prečne - Gregorja, Marija Vidmar iz Dobindola - Janeza, Tatjana Doljak iz Gornje Težke vode - Edvarda, Terezija Simonič iz Vrtače - Janeza, Jožica Klobučar iz Uršnih sel - Natašo, Darinka Drmaž iz Gornje Brezovice - deklico, Ana Spišič iz Preloke — deklico, Marija Jenškovec iz Dobravice - deklico, Ivanka Šuštarič iz Šmarje te - dečka, Slavka Grčman iz Velikega Dola - dečka, Marija Gazvoda iz Brusnic - dečka, Djurdja Ramič iz Bršljina - deklico, Ana Krevs iz Cerovca -dečka, Katarina Rogina iz Stare lipe - deklico % Štefka Proscnik iz Metlike - Antona, Marija Zupančič iz Podgozda — Urško, Marjeta Koncilja z Dvora - Matejo, Jelka Cesar iz Goriške vasi - Petra, Cvetka Tratar iz Trščine - Boštjana, Marija Zakrajšek iz Dolnjih Ponikev - Iztoka, Marija Božič iz Gabrja -Joškota, Rozalija Bojane iz Ragovega - Jožeta, Ivanka Adamič iz Črnomlja - Aleša in Andreja, Ivanka Weiss iz Črnomlja Bojana, Marija Felicijan iz Velikega Podloga Ervina, Marta Gole iz Malega Cirnika - Melito, Jelka Mrvar iz Žužemberka - Polonco, Cvetka Hiti iz Brezovice — Matejko, Štefka Sterk iz Kočevja - dečka, Nevenka Mihalič iz Trebnjega - dečka, Jožefa Lavrič iz Žužemberka dečka, Amalija Sedlar iz Mirne vasi - deklico, Marijna VVeiss iz Metlike - deklico, Marija Sjarič iz Straže -dečka - ČESTITAMO!-" ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, dedka, brata in tasta SREČKA PICLJA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Vinku Žabkarju za vsestransko pomoč, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem. Nadalje se zahvaljujemo Občinski gasilski zvezi, Gasilskemu društvu, Zavodu za požarno varnost, ZB Novo mesto in kolektivom Tovarne celuloze in papirja Krško, Skupnosti Zdravstvenega varstva Novo mesto ter Dolenjskega lista. Žalujoči: žena Rozalija in otroci z družinami. ZAHVALA Ob nenadni za nas tako tragični izgubi dragega sina, brata in strica ALOJZA GORENC soboslikarja iz Površja pri Raki se iskreno zahvaljujemo znancem, sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc kolektivom SGP Krško, IMV Novo mesto za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: ata, mama, brat Tomažek, sestra Anica z družino, Fanika in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice ROZALIJE ZAJC iz Občic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo GG Podturen, delavkam drevesnice, sindikatu TSP Novoles, ZB Dol. Toplice, župniku za opravljeni obred in zdravnijcom internega oddelka moške bolnice Novo mesto za zdravniško pomoč. Še posebej se za pomoč zahvaljujemo Cvetki in Borisu Pakar. Žalujoči: hčerke Olga, Milka, Adela in Marija z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica ALOJZA AVŽIN iz Dobove pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo ŽTP Ljubljana, ŽS Dobova, pihalni godbi iz Celja in vsem sosedom ter prijateljem za darovane vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama Frančiška, sinovi Ivan, Jože, Francelj z družinami in sestra Martina z družino Novo mesto, 19. avgusta 1974 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novomesto, Ribnica« Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (pied^cdaica^cla), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivifi UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Iv*0 Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna na* ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaj prej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9 . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določen* strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. VsaK mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od M* 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/'-od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oa prometa proizvodov . TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 —• Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni staveK, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 221 DOLENJSKI LIST Št. 34 (1309) - 22. avgusta RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI Jil SPORED - _^AK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 18.00, 19.30 in ob 20.00. Četrtek, 22. avgusta: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 "oročila - Turistični napotki za nase goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Mirko Accetto: “omen fitocenološke znanosti v gospodarjenju z gozdovi. 12.40 “ihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. ^1.40 Glasbeni nokturno. 22.15 “opevke in plesni ritmi. piaP£TEK’ 23- AVGUSTA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Počitniško 0 Psovanje od strani do strani. Turi *^fpe melodUe. 11.00 Poročila unstični hapotki za naše goste iz 01 's *2*30 Kmetijski nasveti -^tefula: Produktivnost dela v °reskovih nasadih. 12.40 Z jomačjmi ansambli. 13.30 „“P^očajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. v .... Glasbeni intermezzo. 16.00 in Jak“- 17.10 Solisti z opernih “L koncertnih odrov. 18.15 »5>ignalr. ji9.oo Lahko noč, 19.15 Minute z ansamblom Dovžana. 20.00 Stop pops 15. domačihCSede zvolci “ lo8ov ru?B0^A* 24- AVGUSTA: 8.10 ton .,ena matineja. 9.05 Pionirski 11-00 Poročila - Turistični 12 za 9.^ goste iz tujine. * 'f . Kmetijski nasveti - dr. krif?J Hočevar: Pogostnost pomanjkanja vlage v n ,yen,J*- l5.40 Čez travnike in 14 ni Priporočajp vam... ^ Pesmijo in plesom v novi Kn"' 15.30 Glasbeni intermezzo. ib OO „Vrtiljak14. 17.20 Gremo v 19 19.00 Lahko noč, otroci! "^ute z Zadovoljnimi fMHo- ®-00 Radijski radar. 22.20 ' NFnc? izselJence- . • 25- AVGUSTA: 8.07 ^aaijska igra za otroke - Holger “fldig: Sedem skodelic čaja. 9.05 Še pomnite tovariši! 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.20 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Humoreska tega tedna -Kusenberg: Prižigalci svetilk. 16.00 Radijska igra - Roger Leigh: Izbira je težka. 17.05 - 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 26. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dušan Terčelj: Kaj pripravlja vinski sejem za vinogradnike in kletarje. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Fanti treh dolin. 20.00 Stereofonski operni koncert 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 27. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Korošec: Sodoben sortiment krmnih koševin. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 „Na poti s kitaro". 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca. 21.33 Melodije v ritmu. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 28. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: Saditev beluša in rabarbare. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.20 Zvoki današnjih dni. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 29. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Čuden: Stroški pridelovanja na kmetijah v letu 1972. 12.40 Jrihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 22. avgust: 16.00 - 16.30 — Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB - 16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 24. avgust: 16.00 - 16.30 — Pol ure za pop glasbo - 16.30 — 17.30 — Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja, Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše - 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 25. avgust: 10.30 -Domače zanimivosti - Pred novo sezono Delavske univerze Brežice -Za naše kmetovalce: Jože Vovk -Novosti pri delu TOZD Kooperacija Agrarie Brežice - Mitja Guštin -Sprehod skozi Posavski muzej VI -obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 27. avgust: 16.00 - 16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Veseli hmeljarji - 16.15 - 16.40 -Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled - 16.40 - 17.00 - MLADINSKA ODDAJA - 17.00 - 17.30 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE RADIO SEVNICA NEDELJA, 25. avgusta 1974: 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 10.50 po domače - 11.05 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.20 dobra volja in notranji mir sta najboljša kozmetična sredstva (prave resnične lepote ne moremo priklicati na svoj m IflDUSTRUR fPTTORniH VOZIL novomESTo inDusTRijR moTonniH vozil novo mesTo ivo pirkovič: osvobodni republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku piparju bakšetu 6 so so P° prigazili štiije kuriiji, ki 0r ,e pod težkimi nahrbtniki. Na Hribu pri tent S0 v v^ns^cem hramu vojaškega refe-^1 a Franca Zagorca-Čičeta pripravili hrane in piipiavui mane m vi preliva. Vrnila seje tudi patrulja z Dobra-v Tw*n ,Vfha. Proti Gospodični in Vahti sta odšla Patruljo dva Gradiščana. SE ČRNI OBLAKI Hirajo 8°sta megla. Iz nje je naletaval droban $e Stražar pri križu na zahodni strani koče je nju r,r^nega jutra prisluškoval zamolklemu brne-jata ^ Novega mesta, kakor da se od daleč bliža prev a bombnikov ali tankov. No, ni si delal jih h h rt,i’ saj so zunaj PatrulJe- Tudi & doline nevamot8°tOVO PraVi čaS obvest^i’ če Pretila pr „V čeladah so, drugega v megli nisem mogel videti,“ lovi sapo Adam Srebrnjak i? Hrastja. „Zagledal sem jih šele, ko so se v strelcih skoro zaleteli vame.“ „Italijani! “ zakliče Čort. Bili pa so že pred kočo. Dva tisoč štiristo Italijanov iz polka modrih kravat novomeške divizije Isonzo je v varstvu goste megle obkoljevalo Miklavžev vrh in stiskalo obroč okoli Čortove četice. Natanko sto sovražnikov je prihajalo na vsakega partizana. Kolono kakih tisoč tristo vojakov je od Vahte mimo Gospodične vodil visok in močan kmečki fant z Dolža Janez Zelinger, ki se je bil povzpel od konjskega hlapca in gozdnega delavca do logarja. (Italijane in legiste je vodil tudi pozneje, v obraz z ličili) - 11.30 nedeljski intervju s Stanetom Kraljem - 11.50 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 28. avgusta 1974: 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje (Šoferski trim) — 16.55 disco klub brez imena - 17.30 Nekoga moraš imeti rad: Pa pride dan in vse, kar si čakala - 17.45 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 31. avgusta 1974: 16.00 sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za. . . - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marica Šavrič iz Malega Obreža-Kreša, Branka Celizič iz Luga-Maria, Erna Cepin iz Senovega-Karla, Anica Drenovec iz Malega Kamna-Matejko, Višnja Belak iz Samobora-deklico, Anica Kostrevc iz Globokega-Melito, Jožefa Preskar iz Boršta-dečka, Danica Grgič iz Sevnice-Slavka, Cvetka Redenšek iz Sevnice-deklico, Fanika Tomše iz Dobenega- deklico, Vlasta Škvarč iz Šentlenarta-Marka, Tatjana Mahovič iz Samobora-Lidijo, Magdalena Pavlovič iz Krške vasi-Ingrid, Milena Maluz iz Brezovice-dcčka, Bariča Oštir iz Brega-deklico, Ljudmila Volk iz Krške vasi-Matjaža, Terezija Škaler iz Rigonc—Marka, Anica Bogolin iz Gor. Skopic-Brigito, ✓ Nevenka Slemenšek iz Blance- Stanka -Čestitamo! BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Božič si je pri nakladanju drv poškodoval desno nogo; Drago Grubič je padel z lestve in si £ oškodoval desno nogo; Marica [inihofer je nekdo pretepel in ji poškodoval glavo; Vilma Sokler je padla s stana in si poškodovala levo roko; Janezu Arhu je drevo padlo in mu poškodovalo levo nogo; Stjepan Jakovina je padel s kolesom in si poškodoval glavo in hrbtenico; Franca Kovačiča je podrl mopedist in mu poškodoval glavo in prsni koš; Ivan Robek si je pri prometni nesreči poškodoval levo nogo; Franc Kostevc je padel z zidarskega odra in si poškodoval hrbtenico; Ivan Pirnat je padel na podu in si zlomil levo nogo. Četrtek, 2\ avgusta: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos do pribl. 17.15 (EVR) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Svet v vojni, serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) — 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 J. Mach: Mavrica, TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Odiseja miru: Sfinga iz gradu el Prado (Lj) - 21.40 Likovni nokturno: Jože Spacal, barvna odd. (Lj) - 21.55 TVD (Lj) PETEK, 23. AVGUSTA: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos do pribl. 17.15 (EVR) - 17.45 Konzerva, otroška serija Bistrooki (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 TV kažipot (Lj) - 18.55 Barvna risanka (Lj) - 19.00 Cikcak (Lj) - 19.10 Dunaj: Vaterpolo Jugoslavija: Italija, barvni prenos (EVR) - 20.10 TVD (Lj) - 20.35 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.40 3-2-1 (Lj) - 20.45 Dnevnik sobarice, celovečerni film (Lj) - 22.10 TVD (Lj) - 22.25 Skoki v vodo, barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) SOBOTA, 24. AVGUSTA: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos (EVR) — 17.15 Nogomet Čelik: Dinamo, prenos, v odmoru ob 17.45 Obzornik (Sa. Lj.) - 18.45 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg) - 19.15 Kratek film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs, barvna oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Columbo, serijski barvni film (Lj) - 22.45 TVD (Lj) - 23.00 Vaterpolo Jugoslavija: ZRN, barvni posnetek z Evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) NEDELJA, 25. AVGUST - 8.55 DUNAJ: vaterpolo Jugoslavija: Španija, barvni posnetek (EVR) - 9.45 E. Zola: V KIPEČE LONCU, barvna TV nadeljevanka (LJ) - 10.40 LJUDJE IN ZEMLJA (LJ) - 11.40 OTROŠKA MATINEJA: Po neznani delti, Drumiža Smola (LJ) - 12.35 POROČILA (do 12.40) (LJ) - NEDELJSKO POPOLDNE (Moški pevski zbor Vres iz Prevalj, Evropsko prvenstvo v plavanju in skokih v vodo, Svetovno prvenstvo v lokostrelstvu) (LJ) - 18.00 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ) - 18.05 POROČILA (LJ) - 18.10 CELOVEČERNI FILM: Dunkirk (LJ) - 19.45 BARVNA RISANKA (LJ) - 19.50 CIK-CAK (LJ) - 20.00 TV DNEVNIK (LJ) - 20.25 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR (LJ) - 20.30 3-21 (LJ) - 20.40 ZNAMENITE PUSTOLOVŠČINE: Pivardiere — 21.30 MESTA: Šibeni, barvna oddaja (LJ) - 21.58 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ) - 22.00 ŠPORTNI PREGLED (LJ) - 22.30 TV DNEVNIK (BGD). PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Beograd) - 18.10 OBZORNIK (LJ) - 18.25 PO NEZNANI DELTI barvni film (LJ) - 18.55 MOZAIK (LJ) - 19.00 MLADI ZA MLADE (Skopje) - 19.30 KAJ HOČEMO -aktualna oddaja (LJ) - 19 45 BARVNA RISANKA (LJ) - 19.50 CIK-CAK (LJ) - 20.00 TV DNEVNIK (LJ) - 20.25 3-2-1 (LJ) - 20.30 G. Buchner: LEONCE IN LENA - predstava SLG Celje - 22.10 KULTURNE DIAGONALE (LJ) - 22.40 TV DNEVNIK (LJ). TOREK, 27. AVGUSTA - 16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (BG) - 18.15 BOZORNIK (LJ) - 18.25 OTROŠKI SPORED (LJ) - 18.30 OTROŠKI SPORED (LJ) - 18.45 RISANKA (LJ) - 18.55 MOZAIK (LJ) - 19.00 PRAZNOVERJE, 1. del (LJ) - 19.20 Strauss: KONCERT ZA OBOO IN MALI OKRESTER (LJ) - 19.45 BARVNA RISANKA (LJ).- 19.50 CIK-CAK (LJ) - 20.00 TV DNEVNIK (LJ) - 20.25 3-2-1 (LJ) - 20.35 FOTOGRAFI NOB (LJ) - 21.05 VVHITEOAKI IZ JALNE, barvna TV nanizanka (LJ) - 21.55 TV DNEVNIK (LJ). SREDA, 28. AVGUSTA - 16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (BG) - 18.10 OBZORNIK (LJ) - 18.25 DRUŽINA SMOLA - serijski film (LJ) - 18.55 MOZAIK (LJ) - 19.00 GLASBENA ODDAJA (BG) - 19.20 OD ZORE DO MRAKA: Žene Kostolca (L J) - 19.45 BARVNA RISANKA (LJ) - 19.50 CIK-CAK (LJ) - 20.00 TV DNEVNIK (LJ) - 20.25 3-2-1 (LJ) - 20.35 ZASEŽENA POSEST, barvni film (LJ) - 22.20 TV DNEVNIK (LJ). ČETRTEK, 29. AVGUSTA - 16.25 NOGOMET: Velež:Borac, prenos (SAR LB J) - 18.15 OBZORNIK (LJ) - 18.30 SVET V VOJNI - serijski film (LJ) - 19.20 MOZAIK (LJ) - 19.25 PAOLO MENGOLI, barvna oddaja (LJ) - 19.45 BARVNA RISANKA (LJ) - 19.50 CIK-CAK (LJ) - 20.00 TV DNEVNIK (LJ) - 20.25 KAM IN KAKO NA ODDIH (LJ) - 20.40 J. Mach: MAVRICA - TV nadaljevanka (LJ) - 21.20 ODISEJA MIRU (LJ) - 22.00 LIKOVNI nokturno (LJ) - 22.10 TV DNEVNIK (LJ). IflDUSTRUR mOTORniH VOZIL novo mESTo jeseni, ob požiganju Gaberij, pod Nemci pa je postal znamenit črnorokec domobranske čete v Kostanjevici.) Kolone so prodirale k Miklavžu tudi skozi Hrastje, druge skozi Orehovico in Cerov log na Kozeljevko. Vojska na težkih kamionih je zasedala Vrhpolje, Mihovo in Pleterje in zapirala obroč v Gorjance. Pri Miklavžu so se ob alarmu dogodki bliskovito vrstili. V koči so partizani popadli vsak svojo puško in drug za drugim šinili skozi zadnja vrata proti gozdu. Mitraljezec Ge je zgrabil vse štiri vogale odeje, na kateri je bil razdrl inčistil strojnico, in z veliko culo na hrbtu stekel za drugimi. Zadnji se je z ležišča pognal krepki Jože Čukajne iz Mihovega, ki je po naporni nočni patrulji kot ubit dve uri trdno spal. Še ves omotičen si je natikal čevlje, vlekel za seboj ovijače in gredoč snel s stene zadnjo, pokvarjeno puško; njegovo mu je nekdo že odnesel. Dohitel je malega Bena z Dobravice, mu izpulil mavzerko in potisnil v roko svoj pihalnik, ki ni bil za rabo. „Izgini!“ je komandir Pirkovič zunaj zaklical kurirju Vinku Štembergerju iz Šentjerneja. „Umik proti Pendirjevki in na desno v goro!“ je poveljeval četi. Kurir Vinko je z gorjačo in praznim nahrbtnikom, ki mu je opletal po hrbtu, stekel za cerkev in se z roba gore spustil v Pendirjevko. Pred njim so bežale srne. „Kar za njimi!“ si je mislil kurir, „če bi bili v dolini Italijani, bi jih živali čutile in se obrnile drugam.“ Za Štembergerjem je zginil v goščavo tudi gospodar planinskega gostišča, Nace Hudoklin. Komandir Čort je na skalnem robu gozda z revolverjem v roki stopil za debelo bukev. Za drugo se je pognal krepki Jože Čukajne, za tretjo dalje proti cerkvici krojač Ivo Galič, z vzdevkom Jovan, in naslonil puško k drevesu. Sovražnik je v oglušujočem grmenju pušk in strojnic navalil. Partizanski ostrostrelci so z naperjenim orožjem čakali. Italijani divje kriče in kot hudournik derejo proti gozdu. Ze so pred partizanskimi položaji. Odjekne Pirkovičeva Di-štola in najbližji napadalec v teku klecne. Cu-kajne podere drugega in že lovi na muho tretjega, ki se zbegan skrije za drevo. Tudi Galič strelja. Na košenici pred kočo ležita ob prvem spopadu dva Italijana negibna, tretji koplje v smrtnem boju z nogo. Ni videti, koliko je ranjenih. Po kratkem, silovitem ognju sc sovražni val ob hudih inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL nOVOfTIESTO izgubah ustavi in butne nazaj ob tiste, ki pritiskajo zadaj. Gosta megla se redči. Razgled po bojišču postaja boljši. Košenice so vse zelene Italijanov. Čort opazi, da se neki italijanski oddelki obračajo na levo, mimo Jezera proti Pendirjevki. Očitno nameravajo nevarno bojišče na čistini obiti in Časti partizanom v levi bok ali celo v hrbet. Raziti Italijani se preurejajo. Komandir, ki se mu je medtem revolver zataknil, se umika proti Čukajni in oba, v varstvu skal in drevja, po robu gozda proti cerkvici. Na Košenicah sta dva italijanska oficirja medtem s pištolama ustavila umikanje vojakov in jih gnala v nov napad. „Avanti, avanti,“ kriči major, dvakrat ustreli in se na čelu vojske požene proti cerkvici. Pri stari bukvi blizu Jezera je na svojem stražarskem mestu, kjer pride pot iz Pendirjevke, ali tam blizu ležal mladi sin šentjernejskega trafikanta Miha Rolih. Nanj so čisto pozabili. Tudi Italijani ga niso opazili, ko je od strani negibno meril na vihrajočega oficirja. Meril je kot na strelskih vajah in pritisnil na petelina. Majorje zakrilil z rokami in padel na obraz. Vojaki, ki so tekli za njim, so se ustavili in ga obrnili na hrbet. Za trenutek so se mu osupli zastrmeli v obraz in že tekli med streljanjem dalje. V gručo, ki se je zopet nabrala okoli padlega oficirja, je Miha še dvakrat ali trikrat ustrelil in zginil v gozd. Italijani niso med grmenjem orožja opazili, da so padli streli iz povsem nepričakovane strani. Tudi Galič seje umikal. Od drevesa do drevesa se je poganjal proti cerkvici in Pendirjevki. Hoteli so ga uloviti živega. Krojač se je nenadoma obrnil, se na skalah vzravnal in v loku zalučal narezano kragujevško bombo. Na Hudoklinovem gnoju je vrglo v zrak Italijana, ki je bil partizanu za petami. S presunljivimi krki „mamma mia, mamma mia!“ se je voj .k v fašistični črni srajci sesedel. Strašna bomba mu je razparala trebuh in raztrgala kolke. Še nekaj časa je ječal in utihnil, kot so ga slišali Hudoklinovi. PO BITKI Znamenita bitka treh partizanskih strelcev z italijanskim 24. polkom divizije Isonzo je bila končana. Trajala je mogoče dvajset minut. Bojišče je onemelo. Partizani niso imeli nobenih izgub, niti ranjenih niti padlih. DOLENJSKI LIST 23 Kratek stik velika škoda Bilpa 3 je pretrd oreh za arheologe Leži namreč 70 m visoko v navpični steni Meja je previsoka Nekateri razgrajajo in žalijo. Niko Viktorovski v takih trenutkih, ki jih po gostinskih lokalih in tudi v hotelu Bela krajina v Metliki ni malo, ostane zvest svojemu načelu, načelu dobrega gostinca. Ostane miren in dostojanstven. Narobe bi bilo, če bi kar takoj, nepremišljeno reagiral. Lahko bi storil napako. Pred 26 leti se je Niko rodil kmečkim staršem kot drugi sin. Za njim je mati povila še dva otroka. In tako kot Niko so vsi otroci odšli s kmetije v Vivodini. Preskromna je tista zemlja. Lažji je kruh, kupljen z mesečno plačo. In to si je hotel Niko, sedaj vodja družbenega gostinstva v metliški občini, čim hitreje zaslužiti. Končal je najprej poklicno in potem še višjo gostinsko šolo. In ker je slišal, da je v Sloveniji lepše in ker leži Metlika zelo blizu njegovega doma, se je preselil tja. Ni mu žal. „Za nekatere ljudi smo vse drugo kot ljudje. Podcenjujejo nas kot osebnosti, podcenjujejo pa tudi vrednost našega dela. Zato ni prav nič čudno, če se vse manj mladih odloča za poklice v gostinstvu. “ S svojim mirnim, prijaznim in odločnim nastopom je Niko doslej že mnogokrat spravil v zadrego kakega nevljudnega gosta. Kajti v Nikovem vedenju je spoznal obzirnost, pomešano z odločnostjo zrelega človeka, ki ga ne smeš in se tudi ne pu- sti žaliti. In izrek, da ima gost vedno prav, je Niko malce spremenil: gost ima prav le do meje, ki označuje dostojanstven stik med ljudmi. Kljub temu da živi Niko za svoj poklic, za napredek gostinstva in turizma v Beli krajini, to ne izpolnjuje vsega njegovega hotenja, preveč vitalen človek je. Njegova želja, da bi se uveljavil, ni bolestna, pač pa zdrava ambicioznost. Vsak svoj uspeh pa bi rad povezal z uspehom Bele krajine. Tako si je pridobil tudi zaupanje ljudi, svojih sodelavcev in drugih. Kljub temu da je šef, se do podrejenih ne vede vzvišeno. In dobre medsebojne odnose kolektiva hotela „Bela krajina“ občutijo tudi gostje. „Najprej se moramo dobro razumeti člani našega kolektiva, šele potem je moč pričakovati tudi pravi odnos do gostov. In mislim, da smo to dosegli, “ pravi sam. Niko se je aktivno vključil v življenje Metlike. Že drugo mandatno dobo zapored je član občinskega komiteja ZK, razen tega pa dela v več komisijah in odborih. Tako je bolje spoznal življenje v kraju. In bolj ko ga spoznava, trdnejše je njegovo prepričanje, da je meja med belokranjskima občinama mnogokrat previsoka. Tako pa misli morda tudi zato, ker ni Belokranjec? BRANKO PODOBNIK ••••••••••• REŠEVANJE ZADEVE V HITROTKALU V Hitrotkalu so ljudje že nekaj tednov godrnjali, da imajo majhne osebne dohodke, da se z dobljenimi parami ne da živeti pri tako podivjanih cenah in da ne bodo več prihajali za stroje, če se stvar ne premakne s slepega tira. Tla so postala vroča, zato so vodilni sedli v fotelje, srknili kavico, puhni- li dim pod bel strop in razpravljali. Ob koncu so ugotovili in sklenili, da bodo plače poskočile, hkrati s popravkom plač pa bodo spremenili tudi nazive za posamezna delovna mesta. Saj bi se krave po Repičevi dragi smejale, ako bi slišale, da prejema snažilka dva tisoč na mesec, da se baha pomivalka v kuhinji s tisoč osemsto dinarji, da ima frizerka nad tisoč devetsto dinarjev, da vlečejo šofeiji nad dva tisoč petsto. Pa so zaupali iskanje novih nazivov Jožiču Repiču, ki je napel izmozgane možgane, prvič v življenju prelistal Slovenski pravopis iz 1962. leta, prisluhnil ljudem, poiskal tuje vire in po mesecu dni potenja vrgel pred člane strokovnega kolegija zajeten sveženj popisanih listov. Tako je Jožič Repič predlagal, naj bi se snažilka po novem imenovala referent za odstranjevanje odpadnega materiala, navzven pa bi se podpisovala kot direktor čistilnega sektoija. Frizerka zveni preveč skromno, zato se bo v bodoče imenovala tehnik za lepšanje zaraščenih in plešastih glav, navzven pa bi se lahko predstavljala kot diplomirani tehnik za oblikovanje gornjega dela telesa. Za pomivalko v kuhinji je predlagal, naj ji vnesejo v kartoteko ime pomočnik direktoija za želodčne zadeve. Tudi na šofeije Jožič Repič ni pozabil. Najprej je mislil, da bi se njih delovno mesto lahko imenovalo inže-niiji za leve in desne ovinke, a je pozneje prevladalo mnenje, da bi bilo bolje, če bi imenovali šofeije direktorje za bencin in zavore. Vratar ne bo več vratar, ampak referent za vhodno in izhodno kontrolo, kurirju bodo po novem rekli direktor za prenašanje pošte in drugih obvestil, posebno reklamacij, mehanik bo po novem šef za rehabilitacijo strojev, elektri- čar pa referent za svetolobo in druga svetila. Tako je bila zadeva rešena. Repiča je hvalila vsa Repičeva draga, direktor čistilnega sektoija pa je še naprej vlekel metlo po Hitrotkalu, diplomirani tehnik za oblikovanje gornjega dela telesa je še naprej strigel betice Repičanom, inženiiji za leve in desne ovinke so še naprej opravljali privatne vožnje med delovnim časom, referent za vhodno in izhodno kohtrolo je še naprej dre-muckal v svoji vratamiški lopi, šef za rehabilitacijo strojev je še naprej smrčal v senci stroja in tako naprej. Zadeva je bila le v tem, da so prejemali večje osebne dohodke. TONI GAŠPERIČ v iuii,ai5nviu uuiaiu jv uuvs z-apv slenih 12 delavcev. Nekaj jih bodo zdaj zaposlili na žagarskem obratu, nekaj pa jih bo na izposojenem stroju nadaljevalo z izdelavo ladijskega poda. Direktor USLUGE Stane Lavrič je dejal, da bodo čim prej, vsekakor pa že do zime, obnovili pogorelo mizarsko delavnico, popravili stroje in spet začeli v njej redno proizvodnjo. FRANCE BRUS Kokoš s tremi nogami. Stari#” va Melita iz Malnov pri Trebe*' nem ima zelo rada svojo koko** ki ima tri noge: eno levo, kij* normalna, in desno, ki se v k° ku razcepi v dve nogi. Kokoš s* prav dobro počuti, le hodi n*8*; bolj nerodno kot njene sorodu1 ( ce. (Foto: Leopold Pavlin) _______________________________ ' \ MMC Ivan Kozole iz Krškega je prejšnji petek ujel v Krki 159 cm vebj^gj soma, ki je očiščen tehtal 29 kg. Rekorden ulov se mu je pf pri Kostanjevici, som pa je v poldrugi uri borbe vlekel nb* . čolnom 800 metrov daleč. Srečni ribič je dal glavo Pre.Pan^ je malo verjetno, da se mu bo na palico še kdaj obesila ““ riba .. . Dr. Franc Leben je nato dejal, da bo moral pa on kot vedno reševati čast arheologov in jamarjev ter da bodo zdaj videli, kaj se pravi takle sprehod do tiste luknje. Kot veverica se je pognal po lestvi in sipal šaljive pripombe tistim navzdol in tistim navzgor. Od polovice lestev naprej pa so bile njegove pripombe vse bolj redke in tihe, dokler ni nekje med 50 in 60 metri od tal tudi on omagal in se začel spuščati navzdol. .. In potem so vsi člani ekspedicije složno ugotovili, da je Bilpa 3 nekoliko pretrd oreh in da bodo tojamo prepustili v raziskovanje prihodnjim rodovom. JOŽE PRIMC Prof. Mitja Brodar Spet utopljen 15. avgusta proti večeru je pn vasi Dobrava v Krki utonil 23-letni Alojz Gorenc, doma iz Površja pri Raki. Mladenič je skočil v vodo, nakar ga je tok potegnil na sredo reke, kjer se je začel utapljati. Očividci so Gorencu takoj priskočili na pomoč. Po približno desetih minutah so ga potegnili iz vode in mu nudili prvo pomoč. Prišel je tud* zdravnik, vendar so bila zaman vsa prizadevanja, da bi ga obudili v življenje. Gorenc je bil menda bolj slab plavalec, vendar domnevajo, da ga je v vodi nenadoma zadela srčna kap. SAMO STO METROV JE ŠLO 18. avgusta ponoči se je na avtocesti pri Lešnici zgodila nenavadni nesreča. V avtu Zorke Zakonšek. i* Hrastnika se je kot sopotnik pejF Ivan Ramšak iz Loga. Močno vinje je začel v avtu razgrajati, zato s?, vsi potniki z voznico vred izstopu V Vinjeni Ramšak je nato vzel kljuje od avtomobila in se sam odpelpj dalje. Že po sto metrih vožnje Je trčil v vsek in se prevrnil na streh0-Gmotna škoda znaša 8.000 d«1-medtem ko je vinjeni Ram»* odnesel celo kožo. Pred mesecem dni smo poročali, da bo profesor dr. Mitja Brodar, strokovnjak za staro kameno dobo, ki je takrat izkopaval v Željnah, obiskal letos tudi jame pri Bilpi. Jamaiji so namreč v teh jamah, posebno v jami Bilpa 3, našli nekatere sledove, kot da so tam prebivali ljudje. V krajevni skupnosti Dobravice živi tudi skupina Romov. Že dolgo let prebivajo tu’ nekateri med njimi so zaposleni v Črnomlju, nekateri si zidajo hiše. Romi iz Dobravic živijo mirno življenje, zelo dobro sodelujejo z drugimi prebivalci, radi pomagajo pri kupnem prostovoljnem delu, zato v Dobravicah ni slišati prav nobenih pritožb zaradi njih. Če pa pridejo „na obisk“ drugi Romi, jih oni iz Dobravic običajno kar odslovijo, češ: „Boste kaj narobe naredili, pa bomo mi krivi.“ TATVINA NA DELOVIŠČU -13. avgusta je bil z delovišča Kleparskega podjetja Ljubljana, ki opravlja dela v Smarjeti, ukraden rezalni stroj. Podjetje je' oškodovano za 3.000 din. PONOVNO MEMORIAL - Na bazenu pri tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" je PK Celulozar v torek organiziral „Lilegov memorial" v počastitev spomina enega izmed ustanoviteljev kluba. Tekmovanje je bilo zadnja preizkušnja mlajših pionirjev pred državnim prvenstvom, ki bo v sredini prihodnjega tedna v Kranju. Ptice so »pot« do narave! Ljubljansko Društvo ljubiteljev ptic, ki uspešno sodeluje tudi na mednarodnih razstavah ptic in že vrsto let pripravlja dobro obiskano razstavo ptic na II. gimnaziji v Ljubljani, je tokrat pripeljalo svoje miljenčke v kletkah tudi v Novo mesto. Glavni namen razstave (odprli so jo v ponedeljek in bo trajala do nedelje) je po besedah Jožeta Goriška, rejca ptic in člana ljubljanskega društva, vzbuditi pri ljudeh zanimanje za te vrste ljubiteljstvo, ki prinaša v stanovanja košček narave. „Živžav" ali „čivčiv", ki prihaja iz skoraj petsto ptičjih grl in v teh dneh napolnjuje telovadnico novomeške gimnazije, dejansko potrjuje omenjeni smisel razstave in budi v obiskovalcu željo, da bi tudi sam imel doma pernatega prijatelja. Papige vseh velikosti in starosti, pa tudi imen (npr. Rozela, Jendaja, Mandar-ja), ki „govorijo11 in žvižgajo; kanarčki (med njimi ni vrvivcev, to je kanarčkov „lepopevcev", ki jih vzgajajo za ptičje „festivale"); liščki; muškatni ščinkovci in še veliko drugih vrst domačih ptic zoblje,, se koplje ali guga v kletkah in „pomežikuje“ radovednežem. Posebnost na razstavi, kjer so ptice razdeljene po barvah, velikosti in vrstah, so japonski golobčki in lizardi. Med razstavljenimi pticami, ki se v kletkah zvalijo, zrastejo in v njih najraje živijo, saj bi na prostem gotovo poginile, so na prodaj kanarčki, ki stanejo od 100 do 300 dinarjev, in papige (od 80 do 200 din), bodoči ptičerej-ci pa si hkrati lahko kupijo tudi kletke. D. R. / Nekateri vodijo na vrvici psičke vseh mogočih pasem, ribič Šime pa je nanj navezal skoraj 4-kilogramskega raka, ki ga je' ujel blizu Crikvenice. Pod pristaniškim pomolom ga je kazal radoveni množici domačih in tujih turistov, vsake toliko časa pa je plen spet „namočil“ v morje, tako da si je živega raka-velikana dopoldne ogledalo več jjj sto ljudi. (Foto: T. Gošnik) V torek, 13. avgusta, je okrog ene ure izbruhnil požar v mizarski delavnici podjetja USLUGA iz Rudnika pri Kočevju in povzročil za okoli 800.000 din škode. Komisija je ugotovila, da je prišlo do vžiga zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Pogorelo je ostrešje, nekaj izdelkov in več kubičnih metrov lesa. Popolnoma uničena je stropna betonska plošča in dva stroja, dva stroja sta delno poškodovana, dva pa potrebna manjšega popravila. Požar je prvi opazil čuvaj ITASA, ki je takoj dal znak s sireno. Na mesto požara so prišli gasilci iz Šalke vasi, Kočevja in Rudnika, ki so preprečili, da se požar ni razširil na sosednje objekte. Iz jamarskih virov pa smo pred kratkim zvedeli, da je podvig le delno uspel, ker, so se arheologi odločili, da si bodo ogledali le jame Bilpa 1, 2 in 4, jamo Bilpa 3 pa bodo pustili v raziskavo kasnejšim rodovom. V jame 1, 2 in 4 je namreč dostop preprost, v jamo 3 pa je treba plezati po lestvicah okoli 70 m visoko. ZGLEDNO SOŽITJE Z ROMI No, jamarji so se še kar ročno povzpeli v jamo 3 ter nato navezali in potegnili gor še sodelavko arheologov. Zataknilo pa se je najprej pri dr. Mitji Brodaiju, ki se je povzpel nekako do polovice 70 m visoke navpične stene, potem pa kljub pripombam in spodbujanju arheologa in predsednika Jamarske zveze Slovenije dr. Franca Lebna omagal in zaprosil za spust.