so bili na belem polju, in štiri take «modclnice» spopolnovale so šele jeden ornament. Gospodar mi je zatrjeval, da je bila pred davnim časom vsa peč iz takih kosov narejena. No, majolika-izdclkov se je ohranilo pri naših ljudeh vkljub neznosnemu pritisku judov in starinarjev še precej ; rabijo jih ljudje zlasti kadar se kdo previdi kot posode za gorko vodo. ,V. S. Stare kranjske hiše. Kakor se izgublja pri nas narodna noša, tako izginja čedalje bolj značilni znak naših kmečkih hiš. Bile so naše hiše, kakor nas uči zgodovina, po mestih in deželi pred par sto leti večinoma lesene; zidanih je bilo le malo. Najstarejše sedaj zidane hiše po deželi segajo najdalje tja v drugo polovico 17. stoletja. Okna pri starih hišah so majhna s kamnitimi podstavki, ter spodaj in zgoraj s počcznim kam­ nitim zidcem. Mesto sedanjega zidanega pročelja imele so hiše lesen paž, na katerem so bila na oba konca zaokrožena vrata in vsakikraj, kakor tudi zgoraj, značilne line. Stene so bile večkrat zunaj slikane. Vogali so bili olepšani s ponarejenimi kvadrOVCJ, gori ob strehi s strešnim obrobkom. V sredi stene, včasih tudi ob robu, je bila kaka sveta podoba («Zev- nikova» hiša v Kožarjih, v dobrovski fari, ali pa «Vojska« ravno tam). Na­ sproti hiše bil je večjidel hlev in druga poslopja. Dvorišče samo je bilo pa zaprto, lesen plot je je obdajal ob obeh straneh. V pretečenem stoletju so rabili za slikanje le samo črno-sivkasto barvo, s katero so zaznamovali kvadrovce in druge okraske. Strop v hiši je bil lesen in neometan. Tlak v hiši je bil, ali lesen, ali «jcstcrlc» ; v veži na tla pa so radi devali, zlasli ob Savi, drobni' okrogle kamne, trdno zabite v malto. To so samo nekateri podatki. Morebiti se dobi kdo, ki bo ta nedostatek v kulturni zgodovini naši spopolnil s kakim korenitim sestavkom. M. s. Cesarica Maiija I.uiza v Ljubljani. Soproga Napoleona I., Marija I.niza, se je kot nadvojvodinja, vladajoča vojvodinja parmska, večkrat mudila v Ljubljani. Tako je bila v Ljubljani dne 'J. in .'1. septembra 1843. 1. in je stanovala v hotelu «Stadt Wien». Tedanji posestnik tega hotela, Andrej Malic, ji je zaračunil za ta dva dneva 157 gl, 30 kr., in licei 18 stanovanji- (\'t sob) dO gl., za voščene sveče in ponočno razsvetljavo 14 gl. 4U kr., za obed in kitih 58 gl., za zajutrek in za črno kavo 8 gl., za vino 15 gl. 'jo kr., za papir in perilo pa 1 gl. 30 kr. Kavno tako se je mudila Marija I.uiza v Ljubljani dne n. novembra 1847. I. in tudi oslala v hotelu -Stadt Wien-, Ob tej priliki je njen vrhovni dvorni mojster grol Bombelles pismeno naročil gostilničarju, naj pripravi priprost obed, toda porabiti ne sme pri pripravljanju jedij čebule, češnja, drob- njaka, pomeranč in citron; tudi ne sme dejali v juho sira. r. i.rvrr. btlujc in nluga iMuiVJlko elrulivo /,i Kninbkn. 1'Ukuln tu. i Kl.inni.iyi in Kt-il. ItmnlieiK v !.jiil>!j.iiii.