so bili na belem polju, in štiri take «modclnice» spopolnovale so šele 
jeden ornament. Gospodar mi je zatrjeval, da je bila pred davnim časom 
vsa peč iz takih kosov narejena. No, majolika-izdclkov se je ohranilo 
pri naših ljudeh vkljub neznosnemu pritisku judov in starinarjev še 
precej ; rabijo jih ljudje zlasti kadar se kdo previdi kot posode za 
gorko vodo. ,V. S. 
Stare kranjske hiše. Kakor se izgublja pri nas narodna noša, tako 
izginja čedalje bolj značilni znak naših kmečkih hiš. Bile so naše hiše, 
kakor nas uči zgodovina, po mestih in deželi pred par sto leti večinoma 
lesene; zidanih je bilo le malo. Najstarejše sedaj zidane hiše po deželi 
segajo najdalje tja v drugo polovico 17. stoletja. Okna pri starih hišah 
so majhna s kamnitimi podstavki, ter spodaj in zgoraj s počcznim kam­
nitim zidcem. Mesto sedanjega zidanega pročelja imele so hiše lesen paž, 
na katerem so bila na oba konca zaokrožena vrata in vsakikraj, kakor 
tudi zgoraj, značilne line. Stene so bile večkrat zunaj slikane. Vogali so 
bili olepšani s ponarejenimi kvadrOVCJ, gori ob strehi s strešnim obrobkom. 
V sredi stene, včasih tudi ob robu, je bila kaka sveta podoba («Zev-
nikova» hiša v Kožarjih, v dobrovski fari, ali pa «Vojska« ravno tam). Na­
sproti hiše bil je večjidel hlev in druga poslopja. Dvorišče samo je bilo pa 
zaprto, lesen plot je je obdajal ob obeh straneh. V pretečenem stoletju 
so rabili za slikanje le samo črno-sivkasto barvo, s katero so zaznamovali 
kvadrovce in druge okraske. Strop v hiši je bil lesen in neometan. Tlak 
v hiši je bil, ali lesen, ali «jcstcrlc» ; v veži na tla pa so radi devali, 
zlasli ob Savi, drobni' okrogle kamne, trdno zabite v malto. To so samo 
nekateri podatki. Morebiti se dobi kdo, ki bo ta nedostatek v kulturni 
zgodovini naši spopolnil s kakim korenitim sestavkom. M. s. 
Cesarica Maiija I.uiza v Ljubljani. Soproga Napoleona I., Marija 
I.niza, se je kot nadvojvodinja, vladajoča vojvodinja parmska, večkrat 
mudila v Ljubljani. Tako je bila v Ljubljani dne 'J. in .'1. septembra 1843. 1. 
in je stanovala v hotelu «Stadt Wien». Tedanji posestnik tega hotela, 
Andrej Malic, ji je zaračunil za ta dva dneva 157 gl, 30 kr., in licei 18 
stanovanji- (\'t sob) dO gl., za voščene sveče in ponočno razsvetljavo 
14 gl. 4U kr., za obed in kitih 58 gl., za zajutrek in za črno kavo 8 gl., 
za vino 15 gl. 'jo kr., za papir in perilo pa 1 gl. 30 kr. Kavno tako 
se je mudila Marija I.uiza v Ljubljani dne n. novembra 1847. I. in tudi 
oslala v hotelu -Stadt Wien-, Ob tej priliki je njen vrhovni dvorni 
mojster grol Bombelles pismeno naročil gostilničarju, naj pripravi priprost 
obed, toda porabiti ne sme pri pripravljanju jedij čebule, češnja, drob-
njaka, pomeranč in citron; tudi ne sme dejali v juho sira. r. i.rvrr. 
btlujc in nluga iMuiVJlko elrulivo /,i Kninbkn. 
1'Ukuln tu. i Kl.inni.iyi in Kt-il. ItmnlieiK v !.jiil>!j.iiii.