Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžičem (SLA 204) Jožica Škofic IZVLEČEK: Fonološki opis govora kraja Lom1 (Slovenski lingvistični atlas, točka št 204) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega lomskega/lomenskega govora (gre za fonetični prikaz fonemov). V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/ razporeditve fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem deluje prikazan izvor fonemov in prozodemov. ABSTRACT: The phonological description ofthe local speech in Lorn pod Storžičem (SLA 204) brings the presentation of the phonological level of this Gorenjsko speech (i.e. the phone ticalpresentation of the phonemes). The firstpartpresents an in ven tory of phonemes (vo weis and consonants) and prosodemes, the second part shows the distribution of phonemes, allophones and prosodemes, and the third part discusses the origin of phonemes and prosodie features. 1 INVENTAR 1.1 1.1.1 Samoglasniki Dolgi naglašeni samoglasniki i: u: e: o: e: o: a: Fonološki opis je nastal na osnovi zapisa govora kraja Lom po vprašalnici za SLA, ki ga je zapisal Tone Pretnar leta 1967 in je shranjen v gradivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem 1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki & u N O a C* 1.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki O 1.1.3.1 Prednaglasni samoglasniki N e ^ 1.1.3.2 Ponaglasni samoglasniki ?3 u e o ^ 1.1.3.3 Izglasni samoglasniki e o 1.2 Soglasniki 1.2.1 Zvočniki v/u m 1 r n i 1.2.2 Nezvočniki p b f t d C s z č š ž k g x 142 Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem 1.3 Naglas 1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah - naglasno mesto je svobodno. 1.3.2 Govor pozna kvantitetno opozicijo (dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene zloge). 1.3.3 Govor pozna tonemsko opozicijo na dolgih zlogih: rastoči naglas (akut) in padajoči naglas (cirkumfleks). 1.3.4 Na kratkih naglašenih zlogih je naglas le jakostni. 1.3.5 Akut je vedno dolg, včasih se zaradi redukcije akcent skrajša in postane padajoč/jakostni (ma:t- 'mat 'mati'). 1.3.6 Terciarnega premika naglasa ni (oko: foko', meso.). 1.3.7 Inventar prozodemov torej zajema tri naglase ( V:, V:, 'V) in nenaglašeno kračino ( V). 2 DISTRIBUCIJA 2.1 Samoglasniki 2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki 2.1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so mogoči v katerem koli besednem zlogu. 2.1.1.2 Samoglasniki /o:/, /o:/, Iu:l večinoma niso mogoči v vzglasju - pred njimi je protetični Ivi (vo:gle 'oglje', vö:kan çokno', vü.sta 'usta'). 2.1.1.3 Samoglasnika /e:/, /o:/ se govorita le v (izvorno) predzadnjih besednih zlogih (že:na, no:ga). 2.1.1.4 Pred istozložnim /u/ ima /o:/ alofon /o:/ (spo:ut*spoved') - enako velja tudi za kratki loi pred lui. 2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki 2.1.2.1 Ti so mogoči le v zadnjih ali edinih besednih zlogih. 2.1.2.1.1 Kratki naglašeni loi + ///je mogoč v edinem ali zadnjem besednem zlogu ('porst, 'tort), v del. -1 nekaterih glagolov (npr. 'doru, c'voru, u'moru, 'žaru) in v nekaterih samostalnikih pa tudi v nezadnjem zlogu (npr. 'boru, 'čoru). 2.1.2.2 Govor nima kratkega naglašenega lil. 2.1.2.3 V položaju pred istozložnim // se lal ne pojavlja - namesto njega govorijo [e], kije alofon fonema lel ('dej fdaj' - vel., 2. os. ed.). 2.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki 2.1.3.1 Govor ima v prednaglasnem položaju sedem samoglasnikov, dva od nj ih (le!, loi) sta posledica oženja v prednaglasnem položaju (torej še lil, lel, lal, lui, hI) - v tem položaju loi ni mogoč, v ponaglasnem položaju jih ima pet (lui, lel, loi, loi, lal - ni ///), v izglasnem pa šest samoglasnikov (lil, lui, lel, loi, loi, lal). 2.1.3.2 Samoglasniki loi, loi, lui večinoma niso mogoči v vzglasju - pred njimi je protetični Ivi. Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem ^ 2.1.3.3 V položaju pred istozložnim // se lal ne pojavlja - namesto njega govorijo ^ lel oz. [e] (le:tej, sto.pei). ^ 2.1.3.4 V prednaglasnem položaju ni loi, namesto njega je tu loi ali lui (zobè:, ^ bo'got, otrô:k/utrô:k). ^ 2.1.3.4 V prednaglasnem položaju ni lel, namesto njega je tu lel (plenkca, O besè:dâ). 2.2 Soglasniki 2.2.1 Zvočniki 2.2.1.1 Zvočnik /// ni mogoč pred zadnj imi samoglasniki - govor pozna švapanje (jjbü.'va 'čebula', ra/s'las'). 2.2.1.2 Zvočnik Ivi se pred sprednjimi samoglasniki govori [v], pred soglasniki N in v izglasju pa [u] (čvo:uk 'človek', taprà:u 'pravi', vo:u 'vol', krà:u > 'krav' - R mn. ž. sp., urà:t 'vrat'). *8 2.2.1.3 V skupini ere, zre j e /t/ navadno izpadel (z'bol ' žebelj ', ž'be ' žrebe ', žč:boc « 'žrebec', če:vol 'čevelj', ee/öfo 'čreda', eVo: 'črevo', čpi:na 'črepinja', ^ ee/5w'čreslo'). ^ 2.2.1.4 V zaimkih za drugo osebo in povratnosvojilnih zaimkih se Ivi (morda po analogiji z zaimki za 1. osebo) ne govori (to.jga 'tvojega', sô.jga 'svojega'). ^ 2.2.1.5 Znano je analogno menjavanje med /// in /k/ (gvalè: 'glave', ce.rkle ' cerkve ', mortle: 'mrtve ' ). 2.2.1.6 V vseh položajih - tudi pred samoglasniki se govori lil (ié:tka, iâ:buk, ^ vo.jonce, žla:if). ° 2.2.2 Nezvočniki 2.2.2.1 V izglasju so možni le nezveneči nezvočniki - zveneči nezvočniki imajo tam svoje nezveneče pare (wo:š'mož', stà:rt 'strd', mè:t 'med', žele:s 'železo', z/;r^zid', xri:p 'hrib'). 2.2.2.1.1 Soglasnik /Z?/ in navadno tudi /pl se ne pojavljata v izglasju, na njunem mestu je If (ro.f 'rob', go vô.f 'golob \jé:rof fjerob, skrbnik', nastrô.f lna stro.p 'na stropu', otro.f 'otrobi'). 2.2.2.1.2 Igl se ne pojavlja v izglasju, na njegovem mestu je 1x1 (dro:x cdrog', kro:x 'krog', ro:x 'rog', bo:x 'bog'). 2.2.2.1.3 V predlogih (in predponah) od, pred, pod, med je možen le nezveneči pripornik Ixl (ox vasi: 'od vasi', prexnočjo: 'pred nočjo', prex 'porsom 'pred prsmi', pox stre:šno 'podstrešna', ox ko:t 'od kod', poxp'vat 'podplat', uxpré:t 'odpreti', pox mi:zo 'pod mizo', pox lipo 'pod lipo') pred zvenečimi nezvočniki pa zveneči pripornik [y] (mey zobmi:, poy goro: 'pod goro', mey 'doruma 'med drvmi',prey dnè:m 'pred dnem', oy do:ma 'od doma', oy de.ieč'od daleč', oy bli:s 'od blizu'). 2.2.2.2 Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku -asimilacija po zvenečnosti (gné.jst 'gnezdo', soz'ga 'suhega', us'xot 144 'vzhod'). Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem 2.2.2.2.1 Pred zvenečimi nezvočniki (npr. /g/) ima izglasni 1x1 alofon [y] (snè:y g're 'sneg gre'). 2.2.2.2.2 Pred zvenečimi nezvočniki ima I čl alofon [j\ (jbü.'va 'čebula', tâgga 'takega', 3bè:va 'čebela'). 2.2.2.2.3 Id in Iti se pred /ki ne pojavljata, pač pa sta asimilirana v Ixl (svax'ka 'sladka', ré:xka 'redka', pô.xku 'podkev', réixku 'redkev', si:roxka 'sirotka'). 2.2.2.2.4 Id se pred /p/ navadno ne pojavlja, na njegovem mestu je Ixl (poxp'uat 'podplat'). 2.2.2.2.5 /ki se pred I p/ navadno ne pojavlja, na njegovem mestu je Ixl (xpù.jem 'kupujem'). 2.2.2.2.6 Soglasnika /b/ in Ipl se ne govorita pred I ki - na njunem mestu je If (ro:fkat'robkati, ružiti', po:fkar*žepni nož'). 2.2.2.2.7 Soglasnika I bi in Ipl se navadno ne govorita pred Ici - na njunem mestu je If (xvà.fca 'hlapca'). 2.2.2.2.8 Soglasnika / bi in Ipl se navadno ne govorita pred Iti -na njunem mestu je Ixl ( oxté.sat ' obtesati '). 2.2.2.4 Pred sprednjimi samoglasniki se /kt, Igt, Ixl navadno ne pojavljajo - govor pozna sekundarno palatalizacijo velarov/mehčanje mehkonebnikov. 2.2.2.5 V sklopu Izdrl se Idi navadno ne pojavlja (z'roulzd'rou 'zdrav'). 2.2.2.6 V sklopu I dni se Id navadno ne pojavlja (dopo:une 'dopoldne', opo.une 'opoldne'). 2.2.2.7 V sklopu Itd seje Iti asimiliral z/d wen glas (pè:deset 'petdeset', še:deset 'šestdeset'). 2.3 Naglas 2.3.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih. 2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki (razen ar) so možni le v zadnjih ali edinih besednih zlogih. 2.3.3 Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna. 2.3.4 Možne so zložene in sestavljene besede z več naglasi. 2.3.5 Govor ima dolgi (mlé:t, plé:t, začč:t, zapé:t, kleca:t, meša:t, pela:t, xo 'dat) in kratki nedoločnik ( 'nest, p'lest, kič:čat, mč:šat, pé:lat, xô:dsî). 2.3.6 Glagoli na -niti-nem so v sedanjiku pogosto končniško naglašeni (usax'ne, pQx'nè). 3 IZVOR 3.1 Samoglasniki 3.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki /; <— i: (zi:ma, s vi:na, li:st) <— staroakutirani / v nezadnjem besednem zlogu (lipa, ri:ba, xi:ša) Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem *~* <— dolgi cirkumflektirani e; (/è;r?led', pè:c, mè:t 'med') ^ <— novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu (zé:le, zé:nska, « zé:non) & o: <— q: (drô:x, krô:x, mo:s) ^ <— staroakutirani q v nezadnjem besednem zlogu (do:ga, ko:ča, to:ča, gô:bâ) <— dolgi cirkumflektirani o: (no:č, mo:č, ro:x, bo:x) <— novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu (vo:la, xo:ja, no:ša) <— včasih stalnodolgi l:(do:bem 'dolbem') - toda tudi vo:uk\o\k* <— staroakutirani / v nezadnjem besednem zlogu (vo:nalvo:una 'volna') <— včasih kratki naglašeni /— lahko skupaj z u(po:uxlpo:x 'polh', pô.uxon 'poln',po:uš'polž') <— uo (mo:i 'moji'), v D, M ed. sam., prid. ž. sp. (na w:c 'na roki', *c na mi:s 'na mizi', mé:n 'meni'), v O mn. sam. ž. sp. (zžli:cam « 'z žlicami'), v nedoločniku (nosi:tfno'soi), v glag. priponi -/- v ^ 3. os. ed. sed. (^p/r'hodi') Ps u - v prednaglasnih zlogih (t'le 'tule', tli:va 'tulila') - v ponaglasnih zlogih (pà.jsxa 'pazduha', vo:snek <— vo:sunek 'oselnik') ^ - v izglasju ( t'let 'le-tu', bli:s 'blizu' ; v končnicah D, M ed. sam. s m., sr. sp. (por brad "pri bratu',po temé:n 'po temenu', x telè:t 'h teletu', po me:st 'po mestu')) ^ ë - v prednaglasnih zlogih (sno: 'seno', olpo: 'lepo', čpi:na o 'črepinja', zdé: t 'sedeti', olsè:n 'lesen', jdi:t 'cediti', olno:ba ° 'lenoba', olsnkka 'lesnika', 6:rx 'oreh'; v prid. končnicah -ëga (soz'ga 'suhega') in -ëmu (an'mo 'enemu')) - v ponaglasnih zlogih (vô.rx 'oreh'; v prid. končnicah -ëga (usö:jga 'visokega', mö.jga 'mojega') in -ëmu (uso:čmo 'visokemu', mo.imo hiojemu'), v glag. priponi -e-v mn., dv. sed. (včr.čva 'hočeva', imo 'jemo') in v del. -1 v mn., dv. m. sp. ter ed., mn. ž. sp. (vkdva 'videla', vo:th 'hoteli')) e - redko v prednaglasnih zlogih (olti: 'leti' - 3. os. ed. sed.) o - v prednaglasnih zlogih (uvi:tJu'vot 'loviti') - v izglasju v I ed. sr. sp. - maskulinizacija nevter (če:u 'čelo', sté:gon ' stegno ', kolé:n 'koleno ', vi:n ' vino ') q - v prednaglasnih zlogih (zbo:ta 'sobota') a - v prednaglasnih zlogih (sni: 'sani') o - v prednaglasnih zlogih (zd'bor 'steber', 3'bor 'čeber', ^bè'.va 'čebela', s'mon 'semenj') - v ponaglasnih zlogih (do:ns 'danes'; v priponi -oc za zvočnikom ( vo:nc 'lonec', pà:uc 'palec', ko:nc 'konec') - za nezvočnikom polglasnik ostane (xlè:boc 'hlebec'); v priponi -ok(tö:rk'torek')). 152 Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem 4.2 Soglasniki O izgubi soglasnikov glej točke 2.2 in 3.2. Ob tem še: 4.2.1 zju- > zu- (zû:trei' zj utraj ' ) 4.2.2 V sklopu -rg- se je Igl včasih reduciral (perkše 'prgišče'). 4.2.3 V sklopu pt- seje /pl včasih reduciral ('toč 'ptič', ti:č 'ptiči'). 4.2.4 Pomožni glagol bom, bova, bomo se kot naslonka večinoma govori m, wa, mo, v 2. in 3. os. ed., mn. in dv. tega glagola pa se bo obrusi v u(u 'bo', uš 'boš', ujo 'bojo' ...). 4.2.5 V sklopu -ro- lahko izpade lil (kompi:r'\ixomx}'\f). 4.2.6 V sklopu -dv- lahko izpade Ivi (ledi:ce 'ledvice'). 4.2.7 V sklopu -čre-, -ire-je Irl praviloma izpadel (že:boc 'žrebec', žbe 'žrebe'; če:va 'čreva', čvo: 'črevo'). 4.2.8 V sklopu -px- (<—-&y-) lahko izpade /p/ (uxaji:u 'obhajil'). 4.2.9 V sklopu zdr- lahko izpade Idi (z'roulzd'rou 'zdrav'). 4.2.10 Izjemoma je sklop adv-> uf- (u'fentlo'fent 'advent'). RAZLIČNO Literatura LOGAR, T., Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora, obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, str. 29-33. SMOLE, V., Fonološki opis govora vasi Sentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1998, str. 73-88. ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1997, str. 175-189. ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Zgornje Gorje (SLA 198), Jezikoslovni zapiski 5, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1999, str. 183-195. 55 5.1 Metateza m-u> u-m (uma'tečfm\aXič\ ta umà:t'ta mlad'). 5.2 Disimilacija r-t> r-k(gâ:rkol). w 5.3 Disimilacija z-z> r-z(for'žou 'fižol'). ^ 153 Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem ^ Phonological Description of the Local Speech in Lom pod Storžičem ^ Summary N The article presents the Gorenjsko speech in Lom pod Storžičem. ^ The speech has a monophthongal vowel system, quantitative opposition (long o stressed, short stressed and short unstressed vo weis), the long vo weis ha ve tonemic & opposition (the stress on short vo weis is dynamic, the unstressed vo weis are always r ■ short). The long stressed vowels can occur in any syllable, the short ones occur Q mostly in the last or the only syllable, the exceptions being the -1 participle of some ^ verbs (e.g. 'dam, c'vsru, u'maru, 'žsru^ andsome nouns (e.g. 'bsru, xeyrw). Theshort ~2 stressed and also the unstressed vo weis are subject to strong reduction (especially I ^ il, as well as lel and lui). Typical of this speech is also the narro wing of I e/ (besè : da) and loi (bo'gst^ in the position before the stress. Before the back vowels in the N word-initial position (vô:ksn) the prothetic NI developed. > The consonant system is equal to that of standard Slovenian with the *v exception of the distribution. The sonorantlll does not occur before the back vo weis « - because the »sva«-assimilation is typical of this speech ßbu: va). The sonoranthl is pronounced both before the back and the front vowels; it is pronounced as lui in p\ the word-final position and before consonants. The sonorants Y l\] andn'Vnj have >-* lost their palatal character (po\\e 'polje', klü:ka 'kljuka', krâ:l 'kralj', zé:mla 'zemlja', vô:gon 'ogenj', svi:na 'svinja', ni:va 'njiva', znä:mne 'znamenje'). ^ Usually, Irl is no longer present in the former-ere- and-žre- groups (že:b9c 'žrebec ', a z!be 'žrebe',ce:\dL 'čreva', čvo: 'črevo'). Typical of this speech are also the dialectal palatalization of the velars Ikl, I gl, Ixl before the front vowels (či: sva 'kisla', na ^ nô : i 'na nogi ', šte : nže 'štenge, stopnice ', oré : š 'orehi ') and the remains of the 2ld o Proto-Sîa vie palatalization of the velars (ha ro : c 'na roki ', na poto : c 'na potoku '). ° The consonant group še changed into $ (vognv.še 'ognjišče', go: ša 'gošča'). The voiceless stops, affricates and fricatives assimilate to the following consonant. In the word-final position only voiceless stops, affricates and fricatives are pronounced. Another typical feature can be observed in the word-final position where the stops change into spirants, i.e. -g > -x (snè:x 'sneg'), -b > -f (lo.î 'zob '). Stops also turn into spirants in the middle of a word, i. e. b/p > f before c (xvà:fca 'hlapca ' -D sg. m.), before k (ro:fkat 'robkati, ružiti', po.fkar 'nožpopkar, pipec'). Rare are the changes^ > f beforee (vo:f,c9t 'ohcet'), d/t > x beforek (svax'ka 'sladka', ré:xka 'redka ', skroxka 'sirotka '), b/p > x before t (oxté:sat 'obtesati'). Various changes of consonants (assimilations, dissimilations, differentiations, methatheses and consonant reductions) occur frequently. 154