Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžičem
(SLA 204)
Jožica Škofic
IZVLEČEK: Fonološki opis govora kraja Lom1 (Slovenski lingvistični atlas, točka št 204) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega lomskega/lomenskega govora (gre za fonetični prikaz fonemov). V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/ razporeditve fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem deluje prikazan izvor fonemov in prozodemov.
ABSTRACT: The phonological description ofthe local speech in Lorn pod Storžičem (SLA 204) brings the presentation of the phonological level of this Gorenjsko speech (i.e. the phone ticalpresentation of the phonemes). The firstpartpresents an in ven tory of phonemes (vo weis and consonants) and prosodemes, the second part shows the distribution of phonemes, allophones and prosodemes, and the third part discusses the origin of phonemes and prosodie features.
1
INVENTAR
1.1
1.1.1
Samoglasniki
Dolgi naglašeni samoglasniki
i:
u:
e:
o:
e:
o:
a:
Fonološki opis je nastal na osnovi zapisa govora kraja Lom po vprašalnici za SLA, ki ga je zapisal Tone Pretnar leta 1967 in je shranjen v gradivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
& u
N
O a
C*     1.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
O     1.1.3.1 Prednaglasni samoglasniki
N e
^ 1.1.3.2 Ponaglasni samoglasniki ?3 u
e o
^     1.1.3.3    Izglasni samoglasniki
e o
1.2 Soglasniki
1.2.1 Zvočniki
v/u m
1       r       n
i
1.2.2 Nezvočniki
p      b      f t       d
C s        z
č š       ž
k      g      x
142
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
1.3        Naglas
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah - naglasno mesto je svobodno.
1.3.2 Govor pozna kvantitetno opozicijo (dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene zloge).
1.3.3 Govor pozna tonemsko opozicijo na dolgih zlogih: rastoči naglas (akut) in padajoči naglas (cirkumfleks).
1.3.4 Na kratkih naglašenih zlogih je naglas le jakostni.
1.3.5 Akut je vedno dolg, včasih se zaradi redukcije akcent skrajša in postane padajoč/jakostni (ma:t- 'mat 'mati').
1.3.6 Terciarnega premika naglasa ni (oko: foko', meso.).
1.3.7 Inventar prozodemov torej zajema tri naglase ( V:, V:, 'V) in nenaglašeno kračino ( V).
2 DISTRIBUCIJA
2.1 Samoglasniki
2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so mogoči v katerem koli besednem zlogu.
2.1.1.2 Samoglasniki /o:/, /o:/, Iu:l večinoma niso mogoči v vzglasju - pred njimi je protetični Ivi (vo:gle 'oglje', vö:kan çokno', vü.sta 'usta').
2.1.1.3 Samoglasnika /e:/, /o:/ se govorita le v (izvorno) predzadnjih besednih zlogih (že:na, no:ga).
2.1.1.4 Pred istozložnim /u/ ima /o:/ alofon /o:/ (spo:ut*spoved') - enako velja tudi za kratki loi pred lui.
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
2.1.2.1 Ti so mogoči le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
2.1.2.1.1 Kratki naglašeni loi + ///je mogoč v edinem ali zadnjem besednem zlogu ('porst, 'tort), v del. -1 nekaterih glagolov (npr. 'doru, c'voru, u'moru, 'žaru) in v nekaterih samostalnikih pa tudi v nezadnjem zlogu (npr. 'boru, 'čoru).
2.1.2.2 Govor nima kratkega naglašenega lil.
2.1.2.3 V položaju pred istozložnim // se lal ne pojavlja - namesto njega govorijo [e], kije alofon fonema lel ('dej fdaj' - vel., 2. os. ed.).
2.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 Govor ima v prednaglasnem položaju sedem samoglasnikov, dva od nj ih (le!, loi) sta posledica oženja v prednaglasnem položaju (torej še lil, lel, lal, lui, hI) - v tem položaju loi ni mogoč, v ponaglasnem položaju jih ima pet (lui, lel, loi, loi, lal - ni ///), v izglasnem pa šest samoglasnikov (lil, lui, lel, loi, loi, lal).
2.1.3.2 Samoglasniki loi, loi, lui večinoma niso mogoči v vzglasju - pred njimi je protetični Ivi.
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
^ 2.1.3.3 V položaju pred istozložnim // se lal ne pojavlja - namesto njega govorijo
^ lel oz. [e] (le:tej, sto.pei).
^ 2.1.3.4 V prednaglasnem položaju ni loi, namesto njega je tu loi ali lui (zobè:,
^ bo'got, otrô:k/utrô:k).
^ 2.1.3.4 V prednaglasnem položaju ni lel, namesto njega je tu lel (plenkca,
O besè:dâ).
2.2 Soglasniki
2.2.1      Zvočniki
2.2.1.1 Zvočnik /// ni mogoč pred zadnj imi samoglasniki - govor pozna švapanje (jjbü.'va 'čebula', ra/s'las').
2.2.1.2 Zvočnik Ivi se pred sprednjimi samoglasniki govori [v], pred soglasniki N in v izglasju pa [u] (čvo:uk 'človek', taprà:u 'pravi', vo:u 'vol', krà:u > 'krav' - R mn. ž. sp., urà:t 'vrat').
*8 2.2.1.3 V skupini ere, zre j e /t/ navadno izpadel (z'bol ' žebelj ', ž'be ' žrebe ', žč:boc « 'žrebec', če:vol 'čevelj', ee/öfo 'čreda', eVo: 'črevo', čpi:na 'črepinja',
^ ee/5w'čreslo').
^ 2.2.1.4 V zaimkih za drugo osebo in povratnosvojilnih zaimkih se Ivi (morda po analogiji z zaimki za 1. osebo) ne govori (to.jga 'tvojega', sô.jga 'svojega').
^    2.2.1.5    Znano je analogno menjavanje med /// in /k/ (gvalè: 'glave', ce.rkle ' cerkve ', mortle: 'mrtve ' ). 2.2.1.6    V vseh položajih - tudi pred samoglasniki se govori lil (ié:tka, iâ:buk, ^ vo.jonce, žla:if).
°    2.2.2      Nezvočniki
2.2.2.1 V izglasju so možni le nezveneči nezvočniki - zveneči nezvočniki imajo tam svoje nezveneče pare (wo:š'mož', stà:rt 'strd', mè:t 'med', žele:s 'železo', z/;r^zid', xri:p 'hrib').
2.2.2.1.1 Soglasnik /Z?/ in navadno tudi /pl se ne pojavljata v izglasju, na njunem mestu je If (ro.f 'rob', go vô.f 'golob \jé:rof fjerob, skrbnik', nastrô.f lna stro.p 'na stropu', otro.f 'otrobi').
2.2.2.1.2 Igl se ne pojavlja v izglasju, na njegovem mestu je 1x1 (dro:x cdrog', kro:x 'krog', ro:x 'rog', bo:x 'bog').
2.2.2.1.3 V predlogih (in predponah) od, pred, pod, med je možen le nezveneči pripornik Ixl (ox vasi: 'od vasi', prexnočjo: 'pred nočjo', prex 'porsom 'pred prsmi', pox stre:šno 'podstrešna', ox ko:t 'od kod', poxp'vat 'podplat', uxpré:t 'odpreti', pox mi:zo 'pod mizo', pox lipo 'pod lipo') pred zvenečimi nezvočniki pa zveneči pripornik [y] (mey zobmi:, poy goro: 'pod goro', mey 'doruma 'med drvmi',prey dnè:m 'pred dnem', oy do:ma 'od doma', oy de.ieč'od daleč', oy bli:s 'od blizu').
2.2.2.2 Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku -asimilacija po zvenečnosti (gné.jst 'gnezdo', soz'ga 'suhega', us'xot
144 'vzhod').
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
2.2.2.2.1 Pred zvenečimi nezvočniki (npr. /g/) ima izglasni 1x1 alofon [y] (snè:y g're 'sneg gre').
2.2.2.2.2 Pred zvenečimi nezvočniki ima I čl alofon [j\ (jbü.'va 'čebula', tâgga 'takega', 3bè:va 'čebela').
2.2.2.2.3 Id in Iti se pred /ki ne pojavljata, pač pa sta asimilirana v Ixl (svax'ka 'sladka', ré:xka 'redka', pô.xku 'podkev', réixku 'redkev', si:roxka 'sirotka').
2.2.2.2.4 Id se pred /p/ navadno ne pojavlja, na njegovem mestu je Ixl (poxp'uat 'podplat').
2.2.2.2.5 /ki se pred I p/ navadno ne pojavlja, na njegovem mestu je Ixl (xpù.jem 'kupujem').
2.2.2.2.6 Soglasnika /b/ in Ipl se ne govorita pred I ki - na njunem mestu je If (ro:fkat'robkati, ružiti', po:fkar*žepni nož').
2.2.2.2.7 Soglasnika I bi in Ipl se navadno ne govorita pred Ici - na njunem mestu je If (xvà.fca 'hlapca').
2.2.2.2.8 Soglasnika / bi in Ipl se navadno ne govorita pred Iti -na njunem mestu je Ixl ( oxté.sat ' obtesati ').
2.2.2.4 Pred sprednjimi samoglasniki se /kt, Igt, Ixl navadno ne pojavljajo - govor pozna sekundarno palatalizacijo velarov/mehčanje mehkonebnikov.
2.2.2.5 V sklopu Izdrl se Idi navadno ne pojavlja (z'roulzd'rou 'zdrav').
2.2.2.6 V sklopu I dni se Id navadno ne pojavlja (dopo:une 'dopoldne', opo.une 'opoldne').
2.2.2.7 V sklopu Itd seje Iti asimiliral z/d wen glas (pè:deset 'petdeset', še:deset 'šestdeset').
2.3 Naglas
2.3.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih.
2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki (razen ar) so možni le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
2.3.3 Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna.
2.3.4 Možne so zložene in sestavljene besede z več naglasi.
2.3.5 Govor ima dolgi (mlé:t, plé:t, začč:t, zapé:t, kleca:t, meša:t, pela:t, xo 'dat) in kratki nedoločnik ( 'nest, p'lest, kič:čat, mč:šat, pé:lat, xô:dsî).
2.3.6 Glagoli na -niti-nem so v sedanjiku pogosto končniško naglašeni (usax'ne, pQx'nè).
3 IZVOR
3.1 Samoglasniki
3.1.1      Dolgi naglašeni samoglasniki /;       <— i: (zi:ma, s vi:na, li:st)
<— staroakutirani / v nezadnjem besednem zlogu (lipa, ri:ba, xi:ša)
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
*~* <r- včasih ê: (xri:na-R ed., sxri:nam - O ed. 'hren')
^ <— izjemoma vë- (i:varca 'veverica')
u;      +- u; (vu:č' luč ', vü'.som 'luščim', vü:bje 'lubje')
<— staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu (kü.pa, kru:xa-^ R ed.)
C <— včasih lu:(gu:x 'gluh')
x e/      <— e; (pè;/; pé:tek, imè:, pè:t 'ped', vé:zem, plé:sem, pré:dem,
glè:dam, zé:be, spè:t, pë:si) q <— staroakutirani e v nezadnjem besednem zlogu (dé:tela,
poklé:kdnt)
,^ <— kratki ç, ki se je podaljšal (zé:i)
^ <— ë: (mlé:k, zvé.zda, své:câ)
<— staroakutirani év nezadnjem besednem zlogu (bré:za, ce:sta, N nevé:stâ)
> <— dolgi cirkumflektirani e; (/è;r?led', pè:c, mè:t 'med')
^ <— novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu (zé:le, zé:nska,
« zé:non)
& o:      <— q: (drô:x, krô:x, mo:s)
^ <— staroakutirani q v nezadnjem besednem zlogu (do:ga, ko:ča,
to:ča, gô:bâ)
<— dolgi cirkumflektirani o: (no:č, mo:č, ro:x, bo:x) <— novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu (vo:la, xo:ja, no:ša)
<— včasih stalnodolgi l:(do:bem 'dolbem') - toda tudi vo:uk\o\k* <— staroakutirani / v nezadnjem besednem zlogu (vo:nalvo:una 'volna')
<— včasih kratki naglašeni /— lahko skupaj z u(po:uxlpo:x 'polh',
pô.uxon 'poln',po:uš'polž') <— uo <r-lo:, lo: (po:t 'plot'; klo:plko:p 'klop', xo:t 'hlod') <— izjemoma u pred r(doxo:r* dihur') e:      <— e, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega naglašenega zloga (že:na, té:ta, če:u, né:serri) <— včasih e, ki je prišel pod naglas po poznem premiku naglasa s
končnega kratkega naglašenega zloga (gré:da, pé:ta, mé:xka,
té:ska, klé:cou)
<— é, ki j e prišel pod naglas po poznem premiku naglasa s končnega kratkega naglašenega zloga ( ve:ža, žre:u/že:u, uré:mè) o:      <— o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega naglašenega zloga (kô.tu, ko:za, vo:sa)
<— q: v posameznih primerih (mô:tdn, rô:kà)
<— včasih uo:±— lo: (go:dat*glodati')
<— včasih q:, kije prišel pod naglas po poznem premiku naglasa s končnega kratkega naglašenega zloga (mo:ščo 'moški', so:set) <— redko izpred u(mro:ula 'mravlja')
<— redko kratki naglašeni /- lahko skupaj z u (bô:xalbô:uxa
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
'bolha')
a:      <— a: (grà:t, prà:x, krâ:l, trâ:vâ)
<— staroakutirani a v nezadnjem besednem zlogu (krâ:va, brâ:ta-Red.)
<— o:(dà:n, và:s, mà:x, và:s'laž', vâ:n'\an\ cà:st) <— novoakutirani ow nezadnjem besednem zlogu (ma:ša, sâ:ne, pâ:si 'pasji', va:ščo 'vaški') 3.1.2     Kratki naglašeni samoglasniki
u      <— kratki naglašeni -è7v del. -1 (ž'vu 'živel', m'iu 'miel') <— kratki naglašeni -//v del. -1 (pox'nu 'pahnil') <— kratki naglašeni -olv del. -1 (cvo'du 'cvetel', 'šu 'šel') <— izjemoma kratki naglašeni -7o v sam. sr. sp. po onemitvi izglasnega nenaglašenega -o (maskulinizacija nevter) in pomiku naglasa na zadnji zlog (go'ru 'grlo') e       <— kratki naglašeni e v zadnjem ali edinem besednem zlogu -novoakutirani e (kmet, z'rem, 'nest, p'lest) <— kratki naglašeni ç v zadnjem ali edinem besednem zlogu (ž'be 'žrebe')
<— kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu v
položaju pred istozložnim /i/ (fafe/'daj' - 2. os. ed. vel.) o      <— kratki naglašeni o v zadnjem ali edinem besednem zlogu -
novoakutirani o ('pot, škof, 'koš, kon, d'no) <— kratki naglašeni ç v zadnjem ali edinem besednem zlogu (sto'zo,
mog'wo- T ed., st'rok) <— kratki naglašeni u (preko s) v izglasju prid. v D, M ed. (t'mo
'temu')
<— kratki naglašeni a pred istozložnim u v zadnjem ali edinem besednem zlogu (p'rou, z'rou 'zdrav',p'lou 'plav', r'jou 'rjav') a <— kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu (b'rat, 'gat, fant, 'naš)
+— izglasni kratki naglašeni a(š'va 'šla')
<— staroakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ('mat 'mati')
<— stalno dolgi #-po skrajšanju (x'rast)
<— kratkonaglašeni c-pred m v končnici -om (O ed. sam. m. sp.)
(sp'sam 's psom') q       <— kratki naglašeni o v zadnjem ali edinem besednem zlogu ('pos,
'tdš, 'vos, '^'bet/bat') <— včasih kratki naglašeni é v zadnjem ali edinem besednem zlogu
('som 'sem')
<— kratki naglašeni / v zadnjem ali edinem zaprtem besednem
zlogu ('not, 'toč, moš, 'noč, 'sot, mor'loc), <— izglasni kratki naglašeni /v D, M ed. sam. ž. sp. (po sto'zo, 'no
'nji, njej') in v vel. za 2. os. ed. (ž'vo 'živi') <— kratkonaglašeni u v zadnjem ali edinem zaprtem besednem
zlogu (k'rox, kop, u'kop, g'ront)
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
<— izglasni kratki naglašeni u v D, M ed. sam. m., sr. sp. (p'so, na ura'te)
<— kratkonaglašeni e v zadnjem ali edinem besednem zlogu (x'ron) <— /-skupaj z r('porst'prst', terr'trd')
<— skupina soglasnik + Iii pred /// (v del. -1, m. sp. ed.) ali pred premorom skupaj z Irl ( 'doru ' drl', c 'voru ' c vrl ', u'moru ' umrl ', 'žoru 'žrl'; zd'bor 'steber') 3.1.3      Nenaglašeni samoglasniki
3.1.3.1 Prednaglasni samoglasniki
i       <— i (c vili: va, pisà:va, zidä.r, siroitâ)
u       <— u (plu vâ:t ' p lj u vati ', klucà: vonca, čuda:k)
<— pogosto o (kolé:nlkulé:n, kubi:va 'kobila', kuri:t, putkca, kumâ:r) - prednaglasno ukanje se opušča
<— uo-/-uo- <— lo-Z-lo- (ubâ:na 'lobanja', kubâ.sa 'klobasa') e       <— ë (levkca, pleni:ca, resni:ca)
<— e (zelé:n, ves è: va, besè:da, teléda, žele:s, nevé:sta, nebô.)
<— ç (pesti: 'pesti', mesô:lmesô: 'meso')
+— izjemoma o za r(precè:sialporcè:sia 'procesija') o       *— o (oko: 'oko', golo.p 'golob', ot'rok, kolé:n, polé:n)
<— q(zobè:-1 mn.)
<--uo- <— -lo- (kobü:k 'klobuk', go'bok 'globok', čove:šk
'človeški')
<— izjemoma nenaglašeni -av- (mrolkšel mroulkše 'mravljišče') e       <— izjemoma /pred r(še'rok) a       <— a(kazà:uc 'kazalec', bradavi:ca)
<— redko e (na bo:m-\ nikalnicah, an'ga 'enega' ...)
<— redko o (damù :*àomov\ go vari: t 'govoriti') - disimilatorično prednaglasno akanje o       <— o (mog'wa 'megla', poku 'pekel')
<— i (teši:, so'rok)
<— u (stedé:nc, so'sot, došo t)
<r- ë (testo.)
<r- prednaglasni /-pred soglasnikom skupaj z r(o+r) (porsti:- R ed. ž. sp.)
<— po onemitvi nenaglašenih samoglasnikov ob zvočniku (olsi:ca 'lisica', scr.nčonca 'sončnica', are/e'resje').
3.1.3.2 Ponaglasni samoglasniki v zaprtem zlogu u       <— l(ia:buk 'jabolko')
<— -ov- (gva:žuna 'glaževina')
<--ol- (vö.sunek'oselnik'), -ol- <—li- ('morzuca 'mrzlica')
e e (né:seni), ç (pâ:mei), ë(sô.set)
<— /v priponi -nik (vo.jternek *\o}trmk', ti.Tnek'tilnik')
<— a pred istozložnim i(dé:vei 'delaj' - 2. os. ed., vel.) o       <— o (lâ:kota), q (že:vot ' želod')
<— včasih a pred v(bradovi:ca 'bradavica')
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
<— a pred istozložnim u v del. -1 (dé:vou 'delal' - 3. os. m. sp.,    ^ del. -1) o
a a (ža:gat ' žagati ', dé:vat ' delati ') ^
<r- včasih o (za vo:knam-0 ed. m., sr. sp., uKo:var\ Kovor')     * 9       <— o(xlè:boc, pé:sok, pé:tok, pô.pok) KO
<— / (pre:šoč 'prašič', jé:zok 'jezik', zé:non 'ženin'), v sam. in prid. b. v končnicah -ix (M mn.), -im (D mn.) (x 'porsom, u porsox), glag. pripona -/-v sed., L, 2. os. ed. (xo:dom, grà:bom) <— u (tré:box, ko:žox) <— e(vi:doi)
<— o v O ed. sam m. sp. - če ne gre za izenačenje z množino (npr. s fa:ntom 's fantom', s ko:nom 's konjem'), v D mn., dv. sam. sr. in m. sp. v končnici -om (x telèdom 'k teletom') 3.1.3.3     Izglasni samoglasniki
y       <— včasih -ji(bo:žig'rof 'božji grob') ^
u -l(vo:gu 'vogel', ko:tu 'kotel', ka:šu 'kašelj'; 'doru, c'voru,    %r
umoru, 'žoru, 'boru- deležnik na -1 za r)
<--o v (pli: tu, pô:xku, cé.rku, brè:sku, bri:tü)
<— včasih -vo(kvâ:du 'kladivo')
<--lo (go:ru 'grlo', žna:bu 'žnablo, ustnica')
<--e/v del. -1 (vodu'hotel', vé:du'vedel')
<— -//v del. -1 (uzi:gnu 'vzdignil') <— izjemoma -elj (porià.'tu 'prijatelj') ^
e       <— e (po:le, mo:rje, né:se) ^
<— ç (té:le, mi:ze- R ed./I mn. ž. sp.; fa:nte-T mn. m. sp.) ^*
o       <— ç (li:po, mizo- T ed. ž. sp.; podmi:zo, li.po- O ed. ž. sp.) #       <— 5 (jâ:goda, gla:va, xru:ška, kra:va, so:ra-\ ed. ž. sp.) o       *— u( vo:kno, u kô:tlo- D, M ed. m, sr. sp.)
<— i (ko:th 'kotli' - I mn. sam. m. sp.; za urâ:tmo 'za vratmi/ vrati' - O mn. sam. sr. sp.; ta do:bro 'ta dobri' - D ed. ž. sp.)
3.2 Soglasniki
Soglasniki so nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošnoslovenskem sistemu. Razen tega:
3.2.1      Zvočniki
v wpred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki ( vi:n 'vino', voda
'volja')
<— kot proteza pred o, o, u v vzglasju (vo:kon 'okno', vo:sa bsa', vo.rgle 'orgle', vo:gon 'ogenj', vu:izda 'uzda', vognkše 'ognišče', vo:uca'ovca')
<— /pred zadnjimi samoglasniki - švapanje (và:s 'las', xva:če 'hlače', sAri/ra'skala'vo.nc'lonec', gva:va 'glava', vu:č*luč\ vü:som 'luščim', sva:ma 'slama', gva:žuna 'glaževina, steklo', že.vot 'želod')
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
u <— izglasni /v del. -1, m. sp. ed. (dé:vou 'delal', dà:u 'dal'); v samostalnikih srednjega spola po onemitvi nenaglašenega -o (če:u 'čelo', ši:u 'šilo', kadi.u 'kadilo')
4— wv izglasju in pred soglasniki (čvo:uk'človek', tapràiu 'pravi', zapô.ut'zapoved', usè.nca 'gosenica', u'sok'visok')
*— p pred š(ušenkca 'pšenica')
«— nenaglašeni bo- v naslonskih oblikah prih. glagola biti sem (u
'bo', urno 'bomo', uš*hos\ uta 'bosta' ...) <— /;skupaj z o:(vo.uk'volk')
<— kratki naglašeni /skupaj z o: (po:ux 'polh', po:uxon 'poln') 1       <— rilj(nasti:la 'stelja',/?a7e 'polje', uô.gle'oglje', klû:ka 'kljuka', kra.l*kralj', zé.mla 'zemlja', klu:č'ključ', vo.ia 'volja', zé.Te 'zelje')
<— včasih kot vrinjeni    v skupini -vje- (gQrmo:le 'grmovje') <— po analogični menjavi med / in v (gvalè: 'glave', cé:rkle 'cerkve', msrtlè: 'mrtve') n       <— n'lnj (vo:gQn 'ogenj', svi:na 'svinja', lu:kna 'luknja', ni:va ' nj i va ', kâ:mne/kam 'ne ' kamenj e ', znaimne ' znamenj e ', cu:na 'cunja', kro.šna 'krošnja', ko:na 'konja' - R ed.) i       <— včasih kot prehodni Ijl pred sičniki in šumniki ( vu.izda 'uzda', pà.isxa 'pazduha',pvajš'plašč', gnéjst 'gnezdo', 'goist* gozd9) <— gpred sprednjimi samoglasniki - narečna palat. velarov (noje:
'noge', drù.iga 'drugega', na no:i*na, nogi') <— včasih kot proteza pred sprednjimi samoglasniki (ii:šem 'iščem') r       <— /-skupaj s o(gè:ru) 3.2.2      Nezvočniki
b       <— izjemoma/? (xvà.boc 'hlapec')
/      <— b/p v izglasju (zo.f 'zob', pog'refpog'rep  'pogreb', groß g'rop 'grob', otrô.f 'otrobi', govo.f 'golob', ié.rof 'jerob, skrbnik') - toda tudi: na ne.p 'na nebu' <— b/p pred c(xvà:fca 'hlapca' - R ed. m. sp.) <— b/p pred k(ro:fkat 'robkati, ružiti ', po:fkar 'nož popkar, pipec ') <— redko *pred c(vo.'fcot'ohcet, svatba') c       <— k - 2. praslovansko mehčanje mehkonebnikov (na ro:c 'na
roki', napotô.c 'na potoku') č      <— k pred sprednjimi samoglasniki - narečno mehčanje mehkonebnikov (uli.čeroče:'velikeroke', či:sva 'kisla', či:kla/či.kva 'kikla, krilo', šči.ra * sekira.9, pra.zonč 'prazniki', tâ.^ga 'takega') <— a/pred sprednjimi samoglasniki (če:/če:/'kje9) š       <— šč(na 'toš'na tešč', vogni.še 'ognišče', go.ša 'gošča', kle:še 'klešče',ku.šar 'kuščar', jkšem'iščem9, 'šep's<%?'ščep'',piša.u 'piščal', tu.ršca 'turščica, koruza') <— x pred sprednjimi samoglasniki - narečno mehčanje mehko-
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
nebnikov(mu:še'm\xhe\ ore.š'orehi', moše.r'mehur\pi:ršo 'pirhi')
ž       <— ^-pred sprednjimi samoglasniki - narečno mehčanje mehko-
nebnikov (šte:nže 'štenge') k      <— včasih tj (ta tre:k'trttjV, jfe/e'tjale') g      <— redko kot proteza pred u v vzglasju (gu:ni 'oni, tisti') x      <— t^- Jpredk(svax'ka 'sladka', ré:xka 'redka', re/*jfa/'redkev', po:xku 'podkev', poxko:vat 'podkovati', si:roxka 'sirotka')
<— p+- b pred t (oxté:sat 'obtesati')
<— izpred p (xpù:iemlkopu:jem 'kupujem')
<— izglasni -g(brč:x, kro.x, dro.x, sne:x)
<— leksikalizirano iz £pred r(xra:ste 'kraste, garje') Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih, nezveneči nezvočniki pa iz zvenečih po asimilaciji na sledeče nezvočnike.
J. J Naglas %r
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je kot v izhodiščnem sistemu, le s to razliko, da sta naglašena refleksa za ein o, ki sta bila prej pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: sé:stra, ko:sa.
3.3.2 Kvantiteta je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezadnjih    w besednih zlogih (krâ:va). ^
3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki po mladem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasna e'm o (sé:stra, ko:sa).
3.3.3 Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: V:     <— po podaljšavi starega akuta v nezadnjem besednem zlogu
(kra:va)
<— po podaljšavi novega akuta v nezadnjem besednem zlogu (ko:ža)
<— po mladem umiku naglasa s kratkega končnega zloga na prednaglasna ein o(sé.stra, go.ra) V:     <— stalno dolgi cirkumfleks (ll:st)
'V <— naglašeni samoglasnik v zadnjem ali edinem besednem zlogu - novi kratki akut v prvotno zadnjem ali edinem besednem zlogu ( kon, moš)
V      <— nenaglašeni samoglasnik (žele.s)
<— 'Vno umiku naglasa s končnega kratkega naglašenega samoglasnika (sé.stra)
4
IZGUBA GLASOV
Samoglasniki
Z       -  v prednaglasnih zlogih (šva:rjka 'šivanka', 3'gan 'cigan', toriè:
4.1
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
2Ü
ctrije',p'sanc'piščanec',poriàdu'prijatelj', u'soJcWsok', olskca ^ 'lisica', sno:u 'sinovi')
^ -  v ponaglasnih zaprtih zlogih (pri.dga 'pridiga', precèisia
^ 'procesija'; v priponah -ica (usè:nca 'gosenica', vo:špce
^ 'ošpice', tu.ršca 'koruza', padca 'palica', vi:ice 'vilice'), -ina
o (gva:žuna 'glaževina, steklo\pa:ična'pdijčina'), -nik(pra:zonč
& 'prazniki', ti dank 'tilnik', kù:rorjk 'kurnik'), -ika (Je: tka
r1 'jetika'), v prid. končnici za O mn. -imi (z uso:čmo ez
q visokimi'), v glag. priponi -/- v sed. mn. in dv. vseh oseb
(ume:tva 'mlativa', vi:tte 'vidite'))
- v izglasju v končnicah I mn. nekaterih sam. m. sp. (ko:n 'konji'), v I mn. sam. 2. žen. skl. (/m/s'miši'), v I dv. nekaterih sam. sr. sp. (re/é/r 'teleti'), v prid. b. v I ed. m. sp. (ta ni:sk
N 'nizki', korsten 'krstni', nebe:šk 'nebeški') in v I mn. m. sp.
> (mo:i 'moji'), v D, M ed. sam., prid. ž. sp. (na w:c 'na roki',
*c na mi:s 'na mizi', mé:n 'meni'), v O mn. sam. ž. sp. (zžli:cam
« 'z žlicami'), v nedoločniku (nosi:tfno'soi), v glag. priponi -/- v
^ 3. os. ed. sed. (^p/r'hodi')
Ps u       -  v prednaglasnih zlogih (t'le 'tule', tli:va 'tulila')
- v ponaglasnih zlogih (pà.jsxa 'pazduha', vo:snek <— vo:sunek 'oselnik')
^ -  v izglasju ( t'let 'le-tu', bli:s 'blizu' ; v končnicah D, M ed. sam.
s m., sr. sp. (por brad "pri bratu',po temé:n 'po temenu', x telè:t
'h teletu', po me:st 'po mestu')) ^ ë       -  v prednaglasnih zlogih (sno: 'seno', olpo: 'lepo', čpi:na
o 'črepinja', zdé: t 'sedeti', olsè:n 'lesen', jdi:t 'cediti', olno:ba
° 'lenoba', olsnkka 'lesnika', 6:rx 'oreh'; v prid. končnicah -ëga
(soz'ga 'suhega') in -ëmu (an'mo 'enemu'))
- v ponaglasnih zlogih (vô.rx 'oreh'; v prid. končnicah -ëga (usö:jga 'visokega', mö.jga 'mojega') in -ëmu (uso:čmo 'visokemu', mo.imo hiojemu'), v glag. priponi -e-v mn., dv. sed. (včr.čva 'hočeva', imo 'jemo') in v del. -1 v mn., dv. m. sp. ter ed., mn. ž. sp. (vkdva 'videla', vo:th 'hoteli'))
e       -  redko v prednaglasnih zlogih (olti: 'leti' - 3. os. ed. sed.) o      -  v prednaglasnih zlogih (uvi:tJu'vot 'loviti')
- v izglasju v I ed. sr. sp. - maskulinizacija nevter (če:u 'čelo', sté:gon ' stegno ', kolé:n 'koleno ', vi:n ' vino ')
q       -  v prednaglasnih zlogih (zbo:ta 'sobota') a       -  v prednaglasnih zlogih (sni: 'sani')
o       -  v prednaglasnih zlogih (zd'bor 'steber', 3'bor 'čeber', ^bè'.va 'čebela', s'mon 'semenj')
- v ponaglasnih zlogih (do:ns 'danes'; v priponi -oc za zvočnikom ( vo:nc 'lonec', pà:uc 'palec', ko:nc 'konec') - za nezvočnikom polglasnik ostane (xlè:boc 'hlebec'); v priponi -ok(tö:rk'torek')).
152
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
4.2 Soglasniki
O izgubi soglasnikov glej točke 2.2 in 3.2. Ob tem še:
4.2.1 zju- > zu- (zû:trei' zj utraj ' )
4.2.2 V sklopu -rg- se je Igl včasih reduciral (perkše 'prgišče').
4.2.3 V sklopu pt- seje /pl včasih reduciral ('toč 'ptič', ti:č 'ptiči').
4.2.4 Pomožni glagol bom, bova, bomo se kot naslonka večinoma govori m, wa, mo, v 2. in 3. os. ed., mn. in dv. tega glagola pa se bo obrusi v u(u 'bo', uš 'boš', ujo 'bojo' ...).
4.2.5 V sklopu -ro- lahko izpade lil (kompi:r'\ixomx}'\f).
4.2.6 V sklopu -dv- lahko izpade Ivi (ledi:ce 'ledvice').
4.2.7 V sklopu -čre-, -ire-je Irl praviloma izpadel (že:boc 'žrebec', žbe 'žrebe'; če:va 'čreva', čvo: 'črevo').
4.2.8 V sklopu -px- (<—-&y-) lahko izpade /p/ (uxaji:u 'obhajil').
4.2.9 V sklopu zdr- lahko izpade Idi (z'roulzd'rou 'zdrav').
4.2.10 Izjemoma je sklop adv-> uf- (u'fentlo'fent 'advent').
RAZLIČNO
Literatura
LOGAR, T., Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora, obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, str. 29-33.
SMOLE, V., Fonološki opis govora vasi Sentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1998, str. 73-88.
ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1997, str. 175-189.
ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Zgornje Gorje (SLA 198), Jezikoslovni zapiski 5, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1999, str. 183-195.
55
5.1 Metateza m-u> u-m (uma'tečfm\aXič\ ta umà:t'ta mlad').
5.2 Disimilacija r-t> r-k(gâ:rkol). w
5.3 Disimilacija z-z> r-z(for'žou 'fižol'). ^
153
Jožica Škofic: Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem
^ Phonological Description of the Local Speech in Lom pod Storžičem
^ Summary
N
The article presents the Gorenjsko speech in Lom pod Storžičem. ^ The speech has a monophthongal vowel system, quantitative opposition (long
o stressed, short stressed and short unstressed vo weis), the long vo weis ha ve tonemic & opposition (the stress on short vo weis is dynamic, the unstressed vo weis are always r ■ short). The long stressed vowels can occur in any syllable, the short ones occur Q mostly in the last or the only syllable, the exceptions being the -1 participle of some ^ verbs (e.g. 'dam, c'vsru, u'maru, 'žsru^ andsome nouns (e.g. 'bsru, xeyrw). Theshort ~2 stressed and also the unstressed vo weis are subject to strong reduction (especially I ^ il, as well as lel and lui). Typical of this speech is also the narro wing of I e/ (besè : da) and loi (bo'gst^ in the position before the stress. Before the back vowels in the N     word-initial position (vô:ksn) the prothetic NI developed.
> The consonant system is equal to that of standard Slovenian with the
*v     exception of the distribution. The sonorantlll does not occur before the back vo weis «    - because the »sva«-assimilation is typical of this speech ßbu: va). The sonoranthl is pronounced both before the back and the front vowels; it is pronounced as lui in p\     the word-final position and before consonants. The sonorants Y l\] andn'Vnj have >-*    lost their palatal character (po\\e 'polje', klü:ka 'kljuka', krâ:l 'kralj', zé:mla 'zemlja', vô:gon   'ogenj', svi:na   'svinja', ni:va   'njiva', znä:mne   'znamenje'). ^     Usually, Irl is no longer present in the former-ere- and-žre- groups (že:b9c 'žrebec ', a     z!be 'žrebe',ce:\dL 'čreva', čvo: 'črevo'). Typical of this speech are also the dialectal palatalization of the velars Ikl, I gl, Ixl before the front vowels (či: sva  'kisla', na ^    nô : i 'na nogi ', šte : nže 'štenge, stopnice ', oré : š 'orehi ') and the remains of the 2ld o    Proto-Sîa vie palatalization of the velars (ha ro : c 'na roki ', na poto : c 'na potoku '). °     The consonant group še changed into $ (vognv.še 'ognjišče', go: ša 'gošča'). The voiceless stops, affricates and fricatives assimilate to the following consonant. In the word-final position only voiceless stops, affricates and fricatives are pronounced. Another typical feature can be observed in the word-final position where the stops change into spirants, i.e. -g > -x (snè:x 'sneg'), -b > -f (lo.î 'zob '). Stops also turn into spirants in the middle of a word, i. e. b/p > f before c (xvà:fca 'hlapca ' -D sg. m.), before k (ro:fkat 'robkati, ružiti', po.fkar 'nožpopkar, pipec'). Rare are the changes^ > f beforee (vo:f,c9t 'ohcet'), d/t > x beforek (svax'ka 'sladka', ré:xka 'redka ', skroxka 'sirotka '), b/p > x before t (oxté:sat 'obtesati'). Various changes of consonants (assimilations, dissimilations, differentiations, methatheses and consonant reductions) occur frequently.
154