Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16—, četrtletno Din 9 —, Inozemstvo Din 64'—. Foštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 6. Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, '!• strani Din 250 —, 'h t strani Din 125 —, Mali oglasi vsaka beseda Din V—,
JNS (Jugoslovanska nacionalna stranka) je po duhu in delu v neskladju in pro-tivnosti s katoliškimi resnicami in načeli. Njen evangelij ni krščanstvo, marveč lažnivo svobodomiselstvo in napred-njaštvo. Njeni kolovodje se kot liberalci ne zmenijo ne za božje ne za cerkvene zapovedi, ki jih smatrajo samo kot ovire za svojo svobodo in njeno udejstvovanje. Vera, ako jo priznajo (mnogi med njimi so namreč popolni brezverci), jim je neko »sveto čustvo«, ki počiva nekje v nekem skritem kotičku notranjega človeka, ki pa je brez moči na razum, voljo in življenje. Čim bolj se kdo v življenju oddaljuje od Boga, vere in cerkve, tem večji naprednjak je po njihovem mišljenju. Za ljudi takih nazorov pravila krščanske morale, katoliški življenjski predpisi ne obstojajo. Kot častilci in izvrševalci načela: »namen posvečuje sredstvo«, smatrajo vsako sredstvo kot dobro, samo da jih vodi do cilja. Takšna je zlasti njihova politična praksa. Laž, kleveta, ovaduštvo jim je vsakdanje sredstvo. Eden izmed prvih očakov modernega liberalizma, brezverski francoski pisatelj Voltaire, jim daje ta-le spodbudni nasvet: »Lagati moraš kot hudič, ne s strahom, ne včasih, marveč nesramno in zmiraj. Lagajte, moji prijatelji, lagajte!« In res JNSarji lažejo po vzoru prvega lažnivca, brez strahu, brez sramu, brez prestanka. Koliko grdili laži, nesramnih klevet in podlih denuncia-cij je JNS nagromadila samo na ubogo Slovenijo in naše ljudstvo!
Liberalci so si v svesti, da to, kar uganjajo, ni katoliško, marveč direktno nasprotje katolicizma. Zato pa proglašajo vsak pojav katolicizma v javnosti ln vsak prodor katoliške vere v javnem življenju kot klerikalizem. Borimo se ne zoper katoliško Cerkev, marveč zoper klerikalizem: tako slove njihov znani izgovor. Kako je ta izgovor docela lažniv, dokazuje prav jasno njihovo sedanje nastopanje zoper konkordat = pogodbo, ki jo je sklenil rimski papež z našo državo, odnosno z vlado naše države. Tu ne gre za noben klerikalizem, tu gre za obstoj in življenjske pravice katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Za to gre, da postane katoliška Cerkev dejansko deležna enakopravnosti, katero ji na papirju zajamčuje ustava, da postane v resnici deležna tistih pravic, ki jih je nc.ša država s posebnimi zakoni že priznala pravoslavnim, muslimanom, Židom in protestantom. Neurejeni odnosi s katoliško cerkvijo bi mogli ustvariti in v
resnici ustvarjajo velike težave v notranjem življenju države, kakor tudi v zu-nanje-političnem oziru. Vprašanje kon-kordata je torej velevažno državno vprašanje. Katoliška cerkev ne zahteva za sebe nobenih predpravic, ona ni na poti kakšni drugi verski zajednici, ona samo zahteva, naj bo v tej državi tudi za njo pravica, ker je prepričana, da s svojim delom krepi temelje države. Pokojni kralj Aleksander je smatral vprašanje kon-kordata kot eno najvažnejših. Zato je naročil vladi, ki ji je načeloval Jevtič, naj čimprej dovrši pogajanja s sveto stolico ter z njo sklene konkordat. To se je zgodilo. Ko je Jevtičeva vlada padla, je prva Stojadinovičeva vlada, v kateri je bil general Peter Živkovič kot minister vojske, sprejela konkordat ter poslala pravosodnega ministra dr. Auerja v Rim, da konkordat podpiše. Na tem vladinem odloku se nahaja podpis vseh ministrov, torej tudi g. Petra Živkoviča.
In JNS?! Pozabila je na sporočilo rajnega kralja Aleksandra, zatajila svojega sedanjega podpredsednika Jevtiča, ki je sklenil ta konkordat, zatajila svojega predsednika Petra Živkoviča, ki je kot minister glasoval za to, da dr. Stojadinovičeva vlada podpiše konkordat. Vse to je zatajila ter uprizorila strastno borbo zoper potrditev konkordata od strani našega parlamenta. JNS je tista kuhinja, v kateri so se, kakor je dognala beograjska policija, zvarili tisti letaki, ki kažejo strupeno sovraštvo ne samo zoper vlado, marveč tudi zoper katoliško Cerkev.
In še več je storila. Zagrešila je namreč to, kar nam lažnivo očita, ko nas dol-ži klerikalizma: potegnila je pravoslavno cerkev v politično borbo. Narodni poslanec I. Ružičič, ki je po poklicu pravoslavni duhovnik, je na seji parlamenta dne 21. julija JNSarjem povedal v obraz, da so razplamtili borbo zoper konkordat v namenu, da bi dosegli čim večje politične koristi. Kje pa so bUi ti ljudje takrat, ko je objavil Jevtič pred vso javnostjo, da so pogajanja za konkordat zaključena? Zakaj se takrat niso za konkordat zanimali? Ko pa so uvideli, da nimajo nobenega izgleda za uspeh med narodom, menijo sedaj, da je treba uporabiti čas, da nahujskajo predstojništvo srbske pravoslavne cerkve in da nastopijo proti kon-kordatu. Z borbo proti konkordatu so JNSarji razgalili svojo katoliški Cerkvi sovražno dušo. Slovensko ljudstvo je nad temi političnimi zločinci že davno izreklo smrtno obsodbo. Čim prej se to zgodi tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije, tem
bolje bo za našo državo.
•
Po večdnevni in mestoma jako ostri razpravi je narodna skupščina v petek, dne 23. julija ob pol sedmih zvečer sprejela zakonski predlog jugoslovanskega konkordata. Glasovalo je 296 poslancev. Za je gjasovalo 167, proti 129. S tem je bil konkordat v narodni skupščini konenove-Ijavno odobren. V naslednjem zasedanju pride zakon o konkordatu tudi še pred senat.
Nova vlada na Čehoslovaškem. Zadnjič smo poročali, da je odstopila vlada dr. M. Hodže, ker je podal ostavko finančni minister dr. Kalfus. Predsednik republike dr. Beneš je poveril sestavo nove vlade zopet dr. Hodži. Nova vlada dr. Hodže je bila imenovana 21. julija. Vlada je ista kot prejšnja, samo finančni minister dr. Kalfus je izpadel in vodi začasno finančno ministrstvo prosvetni minister dr. Franke. Politika druge dr. Hodžejeve vlade ostane na vseh poljih neizpremenjena.
Pomoč nove čehoslovaške vlade kmetom. Nova čehoslovaška vlada dr. Hodže. iz
katere je izpadel finančni minister dr. Kalfus, je imela 21. julija svojo prvo sejo. Na prvi seji se je bavila vlada z vprašanjem žitnih cen, radi česar je prišlo tudi do vladne krize in izmenjave finančnega ministra, ki je bil proti pomoči kmetom iz državne blagajne. Vlada je določila nakupno ceno za rž na 135 Kč za 100 kg (lani 117 Kč). Monopolna prodajna cena pa ostane neizpremenjena, namreč 136 Kč za 100 kg. To pomeni, da se rženi kruh ne bo podražil. Nakupna cena za pšenico je določena s 160 Kč za 100 kg (lani 146 Kč). Prodajna cena pa je določena s 182.50 Kč (lani 176 Kč). Po novih cenah bo torej češki kmet žito bolje prodajal družbam, ki imajo monopol na izvoz. Te monopolne družbe bodo pri rži prav malo zaslužile (1 Kč pri 100 kg).
v narodni skupščini
JNSarko protikatoliško iitifskanfe sramotno propadlo.
SLOVENSKI GOSPODAR
BiMBMM—8MB—Bll'1111MB—8
To izgubo pa bodo mogli kriti: 1. pri nakupu pšenice, kjer bodo prodajalcu pri 100 kg odtegnjene 4 Kč od osnovne eene, in 2. da bodo podpore kmetijstvu nekoliko zmanjšane. Država zahteva 20.000 vagonov železne rezerve pšenice in rži v vojaške namene. Obenem je bila izvozna družba pooblaščena, da izvede naredbo vlade od lanskega leta, ki predpisuje zmanjšanje posetvene ploskve. Kmetje, ki bi se te naredbe ne držali, bodo morali 20 odstotkov ceneje prodajati svoje žito.
Kdo je atentator na predsednika vladne stranke na Poljskem? Zadnjič smo poročali, da je raztrgala bomba atentatorja v trenutku, ko jo je hotel vreči skozi okno vile, v kateri stanuje polkovnik Koc, predsednik in organizator poljske vladne stranke. Policijska preiskava je dognala, da se piše napadalec Wojoczek Bieganek, ki je brezposelni delavec in član velike nacionalno demokratične stranke. Nacionalni demokrati, ki so predvsem razširjeni v zapadni Poljski, kjer predstavljajo večinsko stranko, so največja stranka opozicije, ki je že pokojnemu maršalu "Pilsud-skemu delala težave in povzroča skrbi tudi sedanjemu režimu, za katerega je ravno polkovnik Koc organiziral posebno stranko nacionalne skupnosti, M pa na zapadnem Poljskem ini naletela na prisrčen «prejem. Poljska vlada bo najbrž izkoristila izjalovljeni napad na Koča in bo razpustila ter prepovedala nacionalistično stranko, kot je to nameraval že Pilsudski, ki je leta 1930 večino njenih Voditeljev poslal v trdnjavsko internacijo 7 Litavski Brešč.
fitednja francoskega finančnega ministra. EVancoski finančni minister Bonet je izjavil, da radi velikega primanjkljaja v izrednem proračunu ne bo predpisal novih davkov, pač pa je sklenil, da bo znižal izdatke za dobo do 1. januarja 1938 za šest milijard frankov, izdatke za dobo od 1. januarja do 1. aprila 1938 pa za 25 milijard frankov.
Srdite borbe za špansko prestolico Madrid. Vrhovni poveljnik nacionalnih čet je »bral na madridski fronti 250.000 mož in tisoč bombnih in lovskih letal. S to silo je pričela 20. julija v dosedanji državljanski vojni najbolj srdita bitka. Boji so izbruhnili zapadno od Madrida, kjer so nacionalistične čete otvorile ofenzivo za posest treh vasi: Brunete, Quiona in Villanuova del Pandilo, ki so jih bile zasedle rdeče Čete v zadnjih napadih pred desetimi dnevi. Nacionalistično topništvo je ponoči začelo s strahovitim ognjem, ki je trajal šest ur. Potem ko je topništvo tako rekoč razdejalo vse nasprotnikove postojanke, so napadli tanki, po številu 60, za njimi pa je udarila pehota. Razvila se je silno krvava bitka na nož in so bile na obeh straneh strašne izgube. Vas Brunete, katero so zažgale ognjene bombe iz letal, je zgorela. Nacionalisti so zmetali iz topov in letal na rdeče postojanke 400 ton streliva. Spored-no s topovskim napadom na rdeče postojanke zapadno od Madrida se je razvila tudi letalska bitka, v kateri je sodelovalo 160 letal. Nacionalisti so v tem boju izgubili 14, republikanci pa štiri letala. Na Odseku Brunete ee je umik rdečih čet pretvoril v popolen pobeg. Rdečim so povzročile hude izgube strojnice nacionalističnih letal. Predor rdeče obrambne črte so za-
držali rdeči šele tedaj, ko so poslali nad Francove prodirajoče čete mednarodno brigado. Nacionalisti trdijo, da s li-oiji položaj ni več nevaren na madridski fronti za generala Franca, ker rdeči nikakor ne bodo vzdržali strahovitega topniškega ognja nacionalistov, neprestanih napadov iz zraka in jurišev na nož.
Kaj je s kontrolo velesil nad Španijo? Parkrat smo že poudarjali v našem listu, da se je nadzorstvo velesil nad uvozom v Španijo razbilo, ker sta odpoklicali svoji brodovji Italija in Nemčija. Kontrolo vršita samo še Anglija in Francija. To okrnjeno nadzorstvo pa je naperjeno samo še proti generalu Francu in ne tudi proti rdečim. Po mnenju odločilnih krogov v Parizu bosta tudi Anglija in Francija morali prenehati z zaprtjem ali blokado, ker sicer bo pristransko postopanje prisililo Italijane in Nemce, da bodo začeli z morske strani s svojimi ladjami blokirati Va-lencijo in Barcelono, ki sta glavni obmorski oporišči rdečih.
De Valera zopet izvoljen za predsednika Irske. Irski parlament je z 82 proti 52 glasovom zopet izbral dosedanjega predsednika De Valero.
Rdeči brani tel j Madrida odstavljen. — Rdečega branitelja Madrida generala Mi-ajo so odstavili in je bil na njegovo mesto imenovan general Antonio Trige-Mairal. General Miaja se je moral umakniti, ker mu ni uspela njegova velika ofenziva proti vasi Brunete, za katero je žrtvoval 20.000 mož mrtvih, ranjenih ter pogrešanih. Od tega napada, ki je povsem izpodletel, je pričakovala rdeča vlada v Valenciji odločilen preokret v državljanski vojni. Ker je general Miaja dosegel nasprotno, kar je obljubljal, ga je rdeča vlada odstavila, dasi je do odpoklica uspešno kljuboval vsem neštetim navalom nacionalističnih čet na Madrid.
Dva ruska letalca ujeta od nacionalistov. Po vesteh iz nacionalnega mesta Sa-lamanca na Španskem so sestrelili Fran-covi letalci nad Madridom celo vrsto rdečih letal. Prisilili so na pristanek letalo, v katerem sta bila dva ruska letalca, katera so ujeli nacionalisti. Izpovedala sta, da sta prispela 20. julija iz Leningrada v francosko luko Le Havre. Iz pristanišča sta se odpeljala v avtomobilu v Pariz, odkoder so ju poslali skupno s 15 ruskimi letalci v Valencijo, kjer je sedež rdeče
Tretjeredniški tabor v Šmarju pri Jelšah je bil pripravljen z duhovnimi vajami, ki so se nanašale na molitev, petje, sv. mašo in poklekovanje pred sv. Reš-njim Telesom. Cerkvene govore sta imela g. p. Ladislav Hazemali iz. Celja in g. p. Odilo Hajnšek iz Ljubljane. V soboto zvečer se je razvila po hribu Sv. Roka procesija z gorečimi bakljami. Procesijo je vodil preč. g. dekan Franc Gomilšek. G. monsignor Vreže, ki se je za tabor posebno znimal, je dal na hribu postaviti štiri velike goreče križe. Na vse štiri vetrove so ti križi kazali, da so se zbrali pri Sv. Roku otroci velikega ljubitelja križa, otroci sv. Frančiška, ki je bil za-
vlade. V Valenciji sta prejela letalo, s katerim sta se podala v boj nad nacionaliste in sta radi zadetka prišla v ujetništvo.
Nenadno premirje na Kitajskem. Oči vsega sveta so bile zadnje dni uprte na severno Kitajsko, kjer so se bili brez napovedi vojne zgrabili Japonci in Kitajci. Kitajci so hoteli spor poravnati na miren način; a so Japonci odklonili vse njihove predloge. Časopisje je razglasilo, da je Japonska proglasila splošno mobilizacijo in bo spravila pod orožje pet milijonov mož. V resnici so pa že bili Japonci poslali iz domovine 100.000 mož broječo novo armado kot pomoč njihovim stalnim četam v Mandžuriji. Tudi Kitajska je že bila odredila mobilizacijo, od katere si je obetala armado 500.000 moderno oboroženih mož. Japonsko topništvo je že celo uro obstreljevalo kitajske postojanke pri Vanpingu. Kitajci so izvedli protinapad, toda so se morali umakniti, ko je začelo streljati japonsko težko topništvo. Boj je trajal približno eno uro, nakar so kitajski topovi utihnili in sta se oba tabora zopet pomirila. Ponovno streljanje se je začelo ob polnoči, in sicer od japonske strani. Nastopile so težke strojnice, ki so poldrugo uro regljale okrog Vanpinga, nato pa zopet utihnile. Tudi v okolici Pekinga samega, ki so ga Japonci od treh strani ta-korekoč že obkolili, je prišlo do manjših bojev, v katere so posegle strojnice in lahko topništvo. V jutranjih urah so pripeljali v Peking okrog sto ranjencev, kar dokazuje, da so morale biti borbe precej ostre. Nenadno pa je bilo po zgoraj opisanih spopadih iz neznanih razlogov sklenjeno začasno premirje. Prišlo je do pogajanj med zastopniki japonskih in kitajskih vojaških oblasti v ponedeljek 19. julija dopoldne in je bil sklenjen krajevni dogovor ter so bile sovražnosti ustavljene. Po poročilih iz japonske prestolice Tokija presojajo v japonskih krogih položaj na Daljnem vzhodu zopet nekoliko mirnejše. Do napovedanega vkorakanja japonskih čet v pokrajino Hopej ni prišlo, ker še vedno računajo, da bodo pogajanja med kitajsko in japonsko vlado vendarle dovedla do mirne rešitve nastalih sporov. Zato je japonska vlada zavzela stališče čakanja. Tak je bil položaj na severnem Kitajskem 21. julija in je bilo upanje, da bo prišlo do vsaj nekaj časa trajajoče poravnave potom pogajanj.
znamovan z ranami Križanega. Nato so nastopili Veliki Križarji sv. Frančiška iz Ljubljane in so dovršeno lepo igrali versko igro »Sv. Tarcizaj, mučenec presv.. Evharistije«. Lepšega odra za igre na prostem si ni mogoče misliti, kot je stopnišče pri Sv. Roku. Ker je Sv. Rok ena najprivlačnejših točk v šmarskem okraju, je upati, da se bodo take verske igre večkrat ponavljale. Med dejanji je ljudstvo prepevalo evharistične pesmi. V nedeljo se je do 10. ure na hribu zbralo kljub neugodnemu vremenu okoli 4000 ljudi. Jutranji vlaki so pripeljali tujce. Celo Ljubljančanov je več prišlo. Dobro so bili zastopani Celjani in tretjeredniki iz Laškega. Iz bližnjih sosednih far je bilo mnogo ljudi. Celo iz daljnih Buč in iz Pilštanja so prišli. Ob 10. uri je zado-nela pesem iz tisočerih prs: »Bog Oče, ki v nebesih ...« Slavnostni cerkveni govor
je imel g. dekan Franc Gomilšek od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Poudarjal je socialni pomen III. reda sv. Frančiška. Po pridigi je ljudstvo zapelo himno sv. Frančiška. Sv. mašo je daroval šmarski rojak, varuh Sv. Roka, preč. monsignor Janez Vreze iz Maribora Slovesnost je povzdignilo ubrano in močno ljudsko petje. Peli so vsi: mladi in stari. Ljudsko petje je bila največja privlačna sila tret-jerednega tabora pri Sv. Roku. Saj sploh ne vemo, kako bi se slični tabori obnesli brez skupnega petja! Takoj po sv. maši je sledilo zborovanje na istem prostoru kot služba božja. Otvoritveno besedo je imel provincialni komisar III. reda p. Odi-lo Hajnšek iz Ljubljane. Govorili so g. urednik Terseglav iz Ljubljane, g. župan Mihelčič iz Celja in neki mlad dijak Iz Ljubljane. Popoldne je bila sklepna pridiga in slovesna procesija s presv. Reš-njim Telesom ter zahvalna pesem. S prelepega tabora, čigar ponovitev se iskreno želi, so tretjeredniki odšli s tem-Ie trdnim sklepom: Tretjeredna misel naj prešinja našo javnost! Zastavi Kristusovi smo prisegli zvestobo, nikdar je ne zapustimo! V boju za sveto stvar bomo vedno v prvih vrstah!
Zakonski ubežniki dobili brco. Zadnji čas se je jako pomnožilo število tistin oseb, ki so prestopile v muslimansko vero, da bi mogle skleniti nov zakon. Muslimani se teh verskih »prišlekov« nič ne veselijo, ker dobro vedo, da je nagib za spremembo vere ne vera, marveč ženska. Zakonski ubežniki so namreč računali s tem, da bodo muslimanska verska sodišča razvezala njihov zakon, ki je bil sklenjen po predpisih druge veroizpovedi, ter jim dala možnost, da sklenejo nov zakon po predpisih muslimanske veroizpovedi. V mnogih primerih se je to tudi zgodilo. Sedaj pa je zakonskim ubežnikom pot v muslimanski zakonski raj ustavljena Vrhovno duhovno muslimansko sodišče v Sarajevu je namreč po večdnevni razpravi storilo sklep, da moški, ki so sprejeli muslimansko veroizpoved, ne morejo ločiti zakona s svojimi ženami, ki je bil prej sklenjen po predpisu kakšne druge veroizpovedi. Zakonci, ki so postali muslimani in bi se radi ločili od svojih žena, s katerimi so sklenili zakone v cerkvah ali uradih kakšne druge veroizpovedi, morajo prej te ločitve izvesti tam, kjer so bili zakoni sklenjeni. Nove zakone z mu-slimankami morejo skleniti samo takrat, če so ločili svoje zakone v prejšnji svoji verski zajednici. Muslimani (po domače: Turki) se torej branijo takih novih »vernikov«, ki sprejmejo muslimansko vero samo radi tega, da se morejo ločiti od prejšnjih zakonskih žen ter skleniti novo zakonsko zvezo. Ako pa pogledamo »starokatoiičane« v naših krajih, opazimo dejstvo, da je velika večina njihovih »vernikov« pribežala v »starokatoliško cerkev«, ker so pobegnili svojim zakonskim ženam, da bi mogli z drugimi ženskami skleniti »zakon«. V tem ozira stojijo torej »Turki« višje, kot tako zvani »starokatoličani«.
Markom kot katoličan. Dne 20. julija je umrl italijanski iznajditelj Markoni, ki se je proslavil pred svetom s svojimi iznajdbami na področju brezžičnega telegrafa, radija itd. Markoni je bil globoko-veren katoličan. Nedavno pred smrtjo je
izjavil napram časnikarjem naslednje: »Sama znanost ne more razložiti mnogih stvari. Ne moro pojasniti eno največjih tajnosti: tajnost našega vznika. Kdo smo mi? Odkod smo? Kako pridemo v življenje? Odkar je človek začel misliti, se njegovemu duhu nudijo v preiskavo razna vprašanja, ki jih ni mogel raztolmačiti. Ponosno izjavljam, da verujem ter da sem katoličan. Verujem v moč molitve. Verujem v to ne samo kot iskren katoličan, marveč tudi kot človek znanosti.« Besede tega svetovno-slovečega učenjaka in iz-najditelja stavljajo v primerno svetlobo tiste duševne pritlikavce, ki dvigajo zoper Boga, vero in cerkev ne toliko svojega duha, ki ga je v njih prav mala količina, marveč svoj od strasti in hudobije podpihani jezik in svoje v ošabnost in lažnivost pomočeno pero.
Osebne vesli.
Novo predstojništvo minoritske province. Od 19. do 22. julija se je vršil v Ptuju pod predsedstvom p. generala mi-noritov dr. Bede Hessa provincijalni ka-pitelj. Za provincijala jugoslovanske province je bil izvoljen p. dr. Bonaventura Burič. Novi g. provincijal je Dalmatinec in se je rodil 1873 v Kaštel Lukšiču. Za tajnika province je bil izvoljen p. dr. Ladislav Glavina, za kustosa p. Ambrož Vlahov in Bernard Kuhe, za definitorja p. Marko Kraljevič in p. Serafín Grškovič. Gvardijan v Ptuju je postal p. Mirko Go-dina, v Št. Vidu pri Ptuju pa p. Konstantin Ocepek.
Kesreče.
Posestnik ponesrečil s kolesom. Na kolesu se je peljal od Sv. Jakoba v Slov. goricah proti Mariboru 57 letni posestnik Jožef Ketiš. Na strmini mu je odpovedala zavora in začel je brzeti navzdol. Da bi vsaj nekoliko zmanjšal nevarno naglico, je skušal zavirati z nogo, kar je pa bilo zanj usodepolno. Vrglo ga je s kolesa in je obležal nezavesten z razbito lobanjo. Hudo poškodovanega so spravili v mariborsko bolnišnico.
Dva poškodovanca se zatekla v bolnišnico v Ptuj. V Rapečah se je razletela puška, s katero je streljal na lisico 20 letni posestnikov sin Ivan Bedrač. Eksplozija je povzročila strelcu hudo poškodbo na levi roki. — V Majskem vrhu pri št. Vidu sta napadla dva moška 59 letno vi-ničarko Ano Stumberger in sta jo hudo .poškodovala. Zgoraj omenjena se zdravita v ptujski bolnišnici.
Trčenje tovornega vojaškega in osebnega avtomobila. V Ljubljani se je zgodila 22. julija na križišču Vodovodne in Dravske ceste huda avtomobilska nesreča. Vo-
Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, listje za rože, papirni servijeti, namizni prti, papirni krožniki, torten-papir — na malo in veliko — v Cirilovi Maribor-Ptuj.
jaški tovorni avto, katerega je šofiral vojak in poleg njega je sedel neki podporočnik, je pripeljal do križišča. V tem trenutku je pripeljal po Vodovodni cesti iz smeri Kleč proti Ljubljani osebni avto, last nekega ljubljanskega industrijalca. Oba avtomobila sta se zaletela drug v drugega in se močno poškodovala, šoferju-vojaku in industrijalcu se ni zgodilo nič hudega. Podporočniku je pri nesreči odrezalo nos in so ga koj prepeljali v Vojaške bolnišnico. Ko je videl vojak-šofer častni-kovo poškodbo, si je hotel končati življenje, a so okoli stoječi preprečili samomor.
železniški delavec povožen od avtomc bila. V Gorjah pri Bledu se je zgodile 21. julija prometna nesreča. Železniškega delavca Franca Černe, doma iz Krnice, j na povratu proti domu povozil avtomob' g. Janka Bačarja. Povoženi je dobil p: škodbe na glavi in na znotraj ter so g-predali v ljubljansko bolnišnico.
Otrok utonil v potoku. V Zaborštu 1 občini Dol je utonil v potoku Mlinšic štiriletni Gostinčarjev Jožek. Voda je ne sla otroka kakih 800 metrov daleč do za tvornice tovarne »Jub«, kjer ga je dela vec potegnil na suho. Poklicani zdravnil: otroku ni mogel več pomagati z umetnin dihanjem.
Razne požarne nesreče. Med nevihto ki je divjala po Mislinjski in Paški dolini, je udarila strela v gospodarsko po slopje posestnika Martina Drea pri Sv Andražu nad Velenjem. Poslopje je uni čil požar s hlevi, orodjem in s krmo z: živino. Škoda znaša dobrih 75.000 din. -Dne 20. julija ob pol dveh zjutraj se j pojavil rdeči petelin v vasi Krka pri Nc vem mestu na velikem kozolcu-dvojnik na šest oken, ki je bil last posestnika Fi Jermana. Kozolec je pogorel do tal in njim vred v njem spravljena pšenica, rž ječmen, 30 voz krme ter detelje, štirje vozovi in razno poljedelsko orodje. Na pomoč pribrzeli gasilci so preprečili, da se podtaknjen ogenj ni razširil na v bližini stoječa poslopja. Škoda znaša 60.000 din. — Iz neznanega vzroka se je pojavil ogenj na njivi, na kateri je bilo zloženo snop je, lastnina posestnika Antona Črnko v Lim-bušu pri Mariboru. Gasilcem iz Studencev je uspelo, da so požarno nesrečo, katera je uničila precej snopov, zajezili. — V drugič je zgorela po nesreči v Konjiški vasi stanovanjska hiša posestniku Plev-niku. Nad pečjo,-v kateri je pekla hčerka
60 letnico je obhajal g. Nace Brvar, župnik na Bizeljskem.
kruh, so bile deske, ki so varovale krmo od dima in isker, med deskami je nastala vročina, ki je zanetila ogenj. Škoda je občutna.
Razne novice.
Naš ban obiskal Mursko polje. V Stari Novi vasi pri Križevcih si je nabavilo gasilsko društvo ob priliki 30 letnice novo motorno brizgalno. Blagoslovitev je opravil g. kanonik Weixl od Sv. Križa, kumo-val ji je g. ban dr. Natlačen, ki je bil ob prihodu na slovesnost prisrčno sprejet in pozdravljen od ljudskih množic, veržejske garde in gasilskih društev. Po blagoslovitvi je g. ban govoril o pomenu gasilstva. Iz Stare Nove vasi se je peljal g. ban v Ljutomer, od tam pa v salezijanski zavod v Veržej, kjer so ga pričakovali ter pozdravili poleg predstojnikov zavoda več odličnih prijateljev, kot g. kanonik Weixl, soboški kirurg dr. Vrbnjak, član banskega sveta g. Bajlec iz Sobote, načelnik gasilskih društe / g. Snoj in g. Joža Hrastelj iz G. Radgone. Pred odhodom si je ogledal visoki gost zavod, kapelo in gospodarsko poslopje. Kjerkoli se je g. ban pojavil na Murskem polju, povsod je bil deležen prisrčnih in navdušenih pozdravov.
»Kmetski list« se obrača na katoliško cerkev. Ni postal spokornik, ker volk ostane volk, čeprav obleče ovčja oblačila. Obrnil se je na cerkev za to, da naj načelo svobode prizna tudi našemu »izmučenemu slovenskemu ljudstvu« ter naj mu s svojo podporo pomaga do svobode. To bi bilo nekako priznanje katoliški cerkvi, da je zaščitnica svobode. Da je to priznanje neiskreno, je pri takšnem liberalcu kot je »Kmečki list« samo po sebi umevno. Neko drugo priznanje pa je treba ugotoviti, ki ga je »Kmetski lst« izpovedal nevede in nehote, kakor se večkrat zgodi kakšnemu krivcu. To je priznanje krivde JNS, ki je vzela kmetu in vsemu ljudstvu svobodo ter ga s svojo nesrečno politiko spravila v »izmučeno stanje«.
Dobro, da se poznamo. Narodna obrana v Studencih je v zvezi z Narodno obrano na Pobrežju in s »starokatoliško cerkvijo« priredila 18. julija pri Mariborski koči na Pohorju »starokatoliško« službo božjo. Dobro, da je krinka padla, imamo vsaj jasen položaj, da še vemo v bodoče ravnati!
Dosedaj je bila letos Slovenija po uradnih centvah oškodovana po toči in od po-vodnji za 12 milijonov dinarjev. Največ škode je povzročilo letos strahovito neurje, ki je opustošilo 12. junija s točo in po-Vodnijo: Gornji grad, Kamnik, Konjice, Kranj, Krško, Slovenjgradec ter Maribor
dalekcatreLno topove posedajo Angleži za obrambo važni?, obmorskih postojank.
Indijec Kuda Bux se vozi z zavezanimi očmi po najbolj prometnih ulicah Londona na kolesu in
vzbuja občo pozornost, ker se spretno izogiba.
Romun Mihael Nae je visok 2.30 metra, tehta 140 kg in bo nastopil kot boksar. Na sliki ga vidimo skupaj s tovarišem.
Bogatim brazllijansklm farmerjem v Južni Ameriki je preostalo od lanskega leta 13 milijonov vro4 kam katero mečejo sedal v morje radi tega, da bi ne padle cene letošnjemu pridelku.
levi breg. Mnogim posestnikom so odnesli ta dan z bliskavico narasli hudourniki vso zemljo, izpodkopali hiše, odnesli iz hlevov živino ter odplavili drva in les. Samo v občini Zreče pri Konjicah je bilo omenjeni dan 70 posestnikov oškodovanih za en milijon dinarjev. Potok Dravinja je 30 m daleč prestopil svojo strugo, v dolžini štirih kilometrov je raztrgal občinsko cesto; samo ta škoda je bila ocenjena na 100.000 dinarjev. Žagam je voda odnesla ves les, zasula je polja z gruščem, odnesla je vse mostove, vsi hudourniki so strahotno uničevali gorske soteske in tihotne gorske vasice.
Najden utopljenec. Poročali smo, da je utonil 9. julija v Paki nekoliko slaboumni Poklač Boltažar iz Sel. Sedaj so našli njegovo že precej razpadlo truplo v Paki.
Srečni najditelji velikega zaklada. Neprestano se piše po časopisju o skritih zakladih, ki so bili zakopani in čakajo na dvig. Malokdaj pa prodre v javnost vest, da bi bili te zlate zaklade res našli ter dvignili in se z njimi osrečili. Sedaj se je pa vendarle enkrat razneslo po svetu iz mesta Panama v osrednji Ameriki, da so naleteli v pokrajini Kirčikvina trije iskalci zlata na zlati zaklad, ki predstavlja vrednost tri milijone dolarjev. Od trojice najditeljev je eden Nemec, drugi Francoz in tretji Američan. 3000 kg težak zaklad je bil odkrit v votlini v dveh podzemskih rovih in spravljen v 120 zlatih palicah. Na vseh palicah je vtisnjen pečat stare kraljeve krone. Obstoja domneva, da je zlato iz dobe, ko so Španci osvajali Ameriko, pa ga oni, ki so ga skrbno skrili, pozneje niso mogli odnesti. Ko se je zvedelo, da je najden omenjeni zaklad, ni nikdo prav verjel, da je to tudi resnica. Panamska vlada je poslala na mesto najdbe svoje uradnike, ki so se prepričali na lastne oči, da ne gre za kako časnikarsko izmišljotino, ampak da je bila ogromna teža skritega zaklada resnično najdena. Uradno poročilo pravi, da si je tamošnje domače prebivalstvo od roda do roda pripovedovalo o zakopanem zakladu, vendar
Novomašnikom — lepo darilo 1 Slovenski obrednik, brevir, mali misale, križ, kip, škropilnik, pridigarske knjige — vse to so trajni in najprikladnejši spominki. Največja izbira v Cirilovi Maribor-Ptuj.
ni znal nikdo, kje bi ga bilo treba iskati. Zgoraj omenjena trojica iskalcev je bila dolgo časa na delu, preden so našli zlato, o katerem so govorili domačini že par sto let.
Administrativni adresar dravsko banovine v
založbi Tiskovne založbe, r. z. z o. z. v Mariboru vsebuje nad 2500 krajev naše banovine. Pri vsakem kraju so priobčenl sledeči podatki: samoupravna in katastralna občina, ljudska šola, sodnija, pošta, telegraf, telefon, župnija, železniška postaja (razdalja v kilometrih), carinarnica, finančna in davčna uprava, orožnlSka postaja, srednje šole itd. Adresar vsebuje tudi seznam najpomembnejših institucij Ljubljane in Maribora. Vsi podatki so priobčenl v obliki zgoščenih tabel v knjigi in nudijo izvanredno preglednost ln točnost pri minimalni izgubi časa. Adresar je pravi priročnik za poslovnega človeka, uradnika, trgovca, obrtnika itd. Pripravljen je po oficielnih podatkih do X. julija 1937. Vzlic obširnemu pripravljalnemu delu, stroškom tiska in sestavljanja seznamov je cena knjigi dolo čena na samo 50 din. Knjiga se radi potrebe in koristi sama najbolj priporoča. Nobeden poslov ni človek bi je ne smel pogrešati, v vsakem uradu in pisarni je nenadomestljiva. Naroča se pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva 26.
Obžalovanja vredni slučaji.
Obupal radi živčne bolezni. Maribor je doživel 21. julija izreden obup nad življenjem. 59 letni Nikolaj Pfeffer, industrijalec iz Reke, se je vrnil z Dunaja od zdravnika k svoji sestri, ki ima v Mariboru na Glavnem trgu s svojim možem g. Klesičem znano »Veliko kavarno«. Iz poslopja »Velike kavarne«, in sicer iz četrtega nadstropja se je radi živčne bolezni opoldne omenjenega dne pognal na dvorišče Pfeffer ter je obležal s polomljeni-m udi na mestu mrtev. Nesrečnež si je pred skokom z britvijo še prerezal vrat.
Obupi nad življenjem na dnevnem redu. Tekom 23. julija je doživel Maribor kar
štiri eamoumore, oziroma poskuse. — 8 dravBke brvi se je pognala v Dravo 18 le4« na tovarniška delavka Alojzija Lešnik, Potapljajoče se je opazil ribič, skušal Ji ta priskočiti na pomoč ln jo rešiti, a mu j« žrtev obupa Drava prehitro odnesla. Oba« panka je zapustila dve poslovilni pismi« V enem je navedla kot vzrok smrti — nesrečno ljubezen. — V Danjkovi baraki A v Magdalenskem predmestju so našli zastrupljeno in v nezavestnem stanju 64 letno mestno revo Jožefo B. Prepeljali so jo v bolnišnico. — V bolnišnico je bila oddana 27 letna Frančiška K. iz Bistrice pri Limbušu v okolici Maribora, ker si je i« samomorilnega namena prerezala žile na levi roki. — V Framu pri Mariboru si je pognal v levo stran prsi kroglo 21 letni mesar Anton V. Krogla je izstopila na hrbtu. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico. Vzrok obupa je že zopet razočaranje v ljubezni.
Ovadba številne vlomilske družbe. Orožniki iz Selnice so ovadili mariborskemu državnemu pravdništvu 23 mlajših moških, ki so od leta 1934 naprej oškodovali 20 posestnikov in drugih oseb za 35.000 dinarjev. Kradli so po Dravski dolini, na Dravskem polju, po Slov. goricah in Savinjski dolini. Šlo je z njimi vse, kar jim je prišlo pod tatinske prste. Ukradeno obleko, čevlje in razne druge predmete so pod ceno prodajali po Mariboru.
Radi poškodbe na glavi v prostovoljno smrt. Ivan Prešiček, 51 letni upokojeni rudar v Trbovljah, je bil enkrat zasut, enkrat pa je dobil hud udarec na glavo v kamnolomu. Radi omenjenih nesreč se mu je mešalo in so ga našli na »Spitzbergu« pri Trbovljah obešenega. Pogrešali so ga že sedem tednov.
Iz neznanega vzroka si sam končal življenje. V samski hiši v Trbovljah je iz neznanega vzroka izvršil samomor 46 letni samski delavec Franc Kaplar. Obupani je bil že dokaj let zaposlen pri rudniku ter je bil mirnega značaja in vse se čudi, kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt.
Tako je nastopila komunistična mednarodna brigada!
Iz Madrida je prodrla vest, da je komunistična mednarodna brigada v areni za bikoborbe po kratkem sodnem postopanju ustrelila 320 anarhistov. Povelje za ustre-litev Je dal Bolgar Dl-mitrov.
Komornik — berač
V Varšavi so prijeli na cesti revnega berača, o katerem se je izkazalo, da je bil nekoč eden najbolj bogatih ruskih plemenitašev in dvorjanov, grof Zigmunt Dvorski. V dnevih revolucije mu je uspelo, da je pobegnil z velikim imetjem v zlatu ln dragih kamnih v inozemstvo, kjer je pa s ponesrečenimi špekulacijami večji del imetja iz-
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
29
Nekega dne je potrkal pri Cenci v Dobro vi j ah čeden mlad moški, v katerem je Cenca šele po kratkem besedovanju sem in tja spoznala svojega »poba«; potem pa ni vedela, ne kod ne kam, tako se je razveselila. Zavzela se je zanj pri grofu Kri-stalniku, ki ga je vzel za lovca in logarja.
Tako je postal »grofov jagar« ...
Odkar je bil spet v njeni bližini, se je Cenci vzbudila vest in jo jela strahovito mučiti. Večkrat mu je hotela povedati, čigav je in da še ni krščen; toda bala se je njegove jeze in ni spravila skrivnosti z jezika — do današnjega dne ne, ko ji jo je izvabila Veronika s svojo odločnostjo in bistroumnostjo ...
Veronika je bolnici dajala pogum, spodbijala vse njene ugovore in jo na kraju le nagovorila, da je bila voljna spovedati se. Privolila je tudi, da sme Veronika patru Valerijanu poprej vse razložiti.
Zdaj je šlo vse lepo svojo pot. Pater je prišel še isti večer in je ostal dobro uro sam z bolnico. Spovedal jo je, drugo jutro pa jo je prišel obhajat.
Ko je bilo vse končano, je ostala bolnica dalj časa sama v tihi molitvi, nato je poklicala delila, ob-
jela z obema rokama njeno desnico, jo stisnila in se začela krčevito jokati.
»Za božjo voljo, mati, kaj pa je? Kaj vam je?« je vprašala Veronika.
»Nič, čisto nič mi ni več,« je ihtela žena. »Duhovnik je vse vzel od mene, tako lahko mi je; zdi se mi, da bi kar umrla. Kar se spominjam, še nikoli nisem bila tako zadovoljna. Zdaj rada umrem, zdaj je vse dobro ... In vse sem tebi dolžna, tebi, tebi... Zapisala ti bom kaj v testamentu, moram ti kaj dobrega storiti.«
»Tega pa le ne!« je ugovarjalo dekle. »Z vami se veselim in to mi je plačila dovolj.«
»Ti si moj angel varuh.«
Proti poldnevu je prišel mojster Gašpar ves vesel in je pohvalil sestro, da se je spravila z Bogom. Cenca je bila danes prijazna z njim, rekla mu je, da mu je veliko dolžna, ker ji je pripeljal tako po-strežnico, da bi bolje ne bil mogel.
»Da,« se je namuzal Gašpar, »takle streliar se pač razume na to, kake strehe so za stare ženske: Lepe na pogled morajo biti, trdne in močne drže, blago pa mehko in voljno — in solidne okoli in okoli.«
Veronika, ki je narahlo zardela, mu je v šali popretila:
»Čakajte, sitnež, ko boste prihodnjič potrkali,
vam bom pred r"--—~> oklenila!«
Izpred sodišča:
Višek nepoboljšijivosti. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je dajal 21. julija odgovor 51 letni Franc Breznik s Slemena nad Selnico ob Dravi. Prisodili so mu 14 mesecev ječe, ker je 21. junija v Pesnici ukradel viničarju suknjo in telovnik v vrednosti 200 din. Obsodba se glasi radi tega tako ostro, ker je bil Breznik že 33 krat predkaznovan in je prebil pretežni del svojega življenja po zaporih.
Slovenska Kralina.
Visok obisk v Slovenski Krajini
Nenapovedano se Je pripeljal 19. julija v Soboto ban dr. M. Natlačen. UstavU se je z avtomobilom pred pisarno in stanovanjem odvetnika ln člana banskega sveta Bajleca, ki Je povabil visokega gosta k sebi na stanovanje. Pri Bajlecu se je g. ban nekaj časa razgovarjal z gimnazijskim ravnateljem g. Zobcem, z ravnateljem »Martinišča« g. Vogrinom, z župnikom g. Vojko-vičem in s Šefom Borze dela Kerecom. V Soboti si je ogledal g. ban novi Delavski dom, kjer je nastanjeno okrajno načelstvo. Po ogledu Delavskega doma, kjer so ga pozdravili: g. podnačel-nik Vertovšek, mestni podžupan Ceh in orožni-Ski kapetan, si je g. ban ogledal nove prostore Borze dela ter delavskega azila in prostore občinske uprave v gradu. G. ban se Je Izrazil pohvalno glede lepih prostorov ln Je naglasil priznanje delavnosti In napredku občine.
V bolnišnici Je bil g. ban pozdravljen od pri-marlja dr. Vrbnjaka, ki mu je razkazal nezadostne ter neprimerne prostore za toliko bolnikov. G. ban je uvidel, da Je soboška bolnišnica daleč premajhna za Slovensko Krajino ln je napovedal, da bo zgrajena v kratkem nova na že kupljenem zemljišču. Nova in moderna zgradba bo dovolj prostorna za bolnike Iz Slov. krajine.
Za bolnišnico Je posetil g. ban kmetijsko šolo v Rakičanu, o kateri se Je upravičeno Izrazil, da so njeni prostori mnogo premajhni. Načrt za zgradbo Sole Jo bil izgotovljen, preden je bil on postavljen za bana. Sicer je bila šola dograjena šele letos, a so kljub temu že zagotovljeni krediti za njeno razširjenje in dozidavo poslopja.
Pri ženah, ki trpe leta in leta radi težke stolice,
pokaže uporaba naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčlce, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Kmetijska šola v Rakičanu bo otvorjena v najkrajšem času.
Posebno odlikovanje za Rakičance Je bilo, da se je g. ban pomudil nekaj časa na primiciji g. novomašnika Rajnerja in je imel na navzoče pomemben nagovor, katerega so sprejeli vsi gostje s hvaležnim srcem. Posebno globok vtis so napravile na vse banove pohvalne besede, ki so bile namenjene kmečki hiši, ki Je bila med Slovenci že od nekdaj vir, ki je krepil narodove življenjske sile. Slovenska duhovščina, ki je izšla in še izhaja pretežno iz vasi, izpod kmečkih streh, je bila našemu narodu od nekdaj drago-
cen nadomestek domačega plemstva, saj je ple-menitila naš narod v verskem, kulturnem ln gospodarskem pogledu. Kmečki hiši se Imamo Slovenci v veliki meri zahvaliti za naS narodni obstoj ln razvoj, zato naj Bog živi ln blagoslavlja slovensko vas ln slovensko kmečko hišo!
Ko se Je visoki gost prisrčno poslovil od vseh na primiciji zbranih, mu je navdušeni narod klical: »Na skorajšnje svidenje!«
•
črensovcl. V Zabjaku pri Crensovcih je potegnil brodar Rok Erženjak v četrtek 22. julija iz Mure truplo leipo oblečene 20 do 22 let stare ženske. Na čelu Je Imela neznanka 8 cm dolgo ter zevajočo rano ln več potplutb po telesu. Truplo so prenesli v mrtvašnico pokopališča pri Sv. Martinu, kjer so ga pokopali. Obstoja sum, da je postala neznanka žrtev zločina.
Tešanovcl. Mali kazenski senat v Mariboru Je imel 20. julija opravka z 21 letnim požigalcem Aleksandrom Vaš, ki Je bil rojen v Betlehemu v Ameriki. Imenovani, ki Je po poklicu kovaški pomočnik, Je zažgal 2. maja gospodarsko poslopje Irme Kuhar v Cičečki vasi in Je povzročil pogorelki 4000 din škode. Vaš je bil obsojen na leto dni zapora.
¥
Pred odkritjem umora
V Bresternici v župniji Kamnica pri Mariboru je živela v hiši št. 137 na malem posestvu 56 letna Kristina Gselman. Gselmanova je biia ločena od svojega moža in je živela v skupnem gospodinjstvu z upokojenim podpolkovnikom Arturjem Imanič, ki je pred tremi tedni umrl. Ima-ničeva smrt je Gselmanovo tako hudo zadela, da je govorila napram sosedom o samomoru s skokom v Dravo. Treba je tudi to omeniti, da je životarila Gselmanova v zelo slabih gospodarskih razmerah.
Zadnjič so jo videli 16. julija ob peti uri zjutraj, ko je prinesla mleko do ceste in ga je vzel voznik v Maribor.
Ko je pa prišla k njej po mleko 16. julija ob tričetrt na šest soseda Kolmanič, je našla hišo zaklenjeno in gospodinje ni bilo nikjer videti.
umor.
Šele mukanje gladne živine je sosede opomnilo, da se je moralo z Gselmanovo nekaj zgoditi. Poslali so po domačega župana Lorenčiča in orožnike.
Prva komisija je hišo odprla ter jo skrbno preiskala, vendar gospodinje ni našla. Ugotovili so, da je Gselmanova izginila z doma, ne da bi bila zavžila pripravljeni zajutrek — žgance. Istotako ni odnesla v svinjak za svinje skuhane piče.
Radi pripovedovanja sosedščine, da je ženska najbrž šla iz obupa v Dravo, si je tudi prva komisija osvojila to domnevo in je bilo potrebno počakati, dokler ne bo Drava trupla naplavila.
Gselmanova je bila sestra žene gostilničarja Brusa pri Sv. Miklavžu pri Ho-čah. Ta je prišla po izginuli v poštev kot dedinja in je bila obveščena, naj se po-
Ko je mojster Gašpar odšel, je bolnica tiho obležala in se je ves dan smehljala mirno in spokojno.
Vse je bilo dobro, le en križ je še bil: jagru je bilo treba razodeti, kaj in kako je z njim.
Tudi to je prevzela Veronika.
Naslednji torek je spet prišel grofov jagar. Ko mu je Veronika odprla, mu je pomignila, naj ji Sledi, in ga je peljala na vrt zadaj za hišo. Tu je sedla na klop in je jagru pokazala na drugo sebi nasproti. Začudeno jo je pogledal.
Tedaj se je nasmehijala pa dejala resno:
»Anza, danes boš moral imeti veliko potrpljenja.«
»Veronika!« je vzkliknil željno.
»Mnogokaj ti moram danes povedati,« je nadaljevala. »Pa se ne smeš razjeziti, če bo morda kaj hudega.«
»Ti, Veronika, me ne moreš razjeziti,« je dejal.
»Na druge se tudi .ne smeš jeziti, najmanj na mater.«
»Zakaj bi se naj na mater jezil? Povej!«
»Čuj tedaj!«
Zdaj mu je jela pripovedovati vso čudno zgodbo njegovega življenja, kakor jo je čula od Cence: kdo da Bta njegova starša in posebej še o hudi nemarnosti njegovih rednikov, ki ga nista dala krstiti.
Ali Veronika se je zmotila: njeno razodetje jagra nikakor ni prijelo tako, kakor je ona mislila. Res da se je zdrznil, ko mu je povedala, da je po materi
grofovskega rodu, toda ogenj, ki se mu je v očeh zasvetil, ni bil ogenj jeze, temveč prej plamen komaj prikritega veselja. Za to, da še do te ure ni krščen, se ni mnogo zmenil. Očitno je bilo, da se niti zavedal ni, kaka škoda je zanj, ko še ni sprejel zakramenta svetega krsta. Zasmilil se je Veroniki.
»Anza,« mu je dejala napol za tolažbo, napol za pouk, »to je sicer velika, huda nesreča, da še nisi krščen; pa je tudi sreča v tej nesreči. Zdaj se boš mnogo laže spravil z Bogom in umiril. K spovedi ti ni treba.«
Zazijal je z usti in z očmi.
»Res,« je potrdila, »po krstu se izbrišejo vsi grehi. Po krstu si čist in nedolžen kakor pravkar rojen otrok.«
Srce mu je spreletel svetel žarek.
»Kaj moram tedaj storiti?« je vprašal in napeto čakal.
»Dobro poučiti se moraš v krščanskem nauku, Boga moraš za odpuščanje prosit' in potem sprejeti zakrament svetega krsta.«
»Kdo mi bo to storil?«
»S patrom Valerijanom sem že govorila o tem. Rad te bo poučil, potem pa pojdeš v Celovec, kjer se daš na tihem krstiti. Nikomur ni treba kaj izvedeti, da še nisi krščen.«
»Veronika,« je vzkliknil kar iz sebe, »res si co-prnica, ali dobra, dobra. Ti veš vedno, kako je prav, in zmeraj pomagaš.«
gubil. Iz Francije je odšel v Nemčijo, tam se je pa onemogočil in se j« moral Izseliti na Poljsko. Padal je čedalj« globlje in je živel nazadnje od beračenja.
Ubogi norec — grof Zeppelin
Nemški zrakoplovi se imenujejo »Zeppelini« po že rajnem grofu Zep-pelinu, ki Je žrtvoval vse, da je priboril tem zračnim velikanom prometno bodočnost. Dunajski gledališki Igralec dr. Tyrret pripoveduje o grofu Zeppelinu, ki je umrl pred 20 leti, to-le: Ko sem nastopil leta 1899 v dvornem gledališču v nemškem mestu Stuttgart, sem sedel pri skupnem obedu v hotelu Marquundt. V nekem hotelskem kotu Je vzbujal mojo po-
briga za gospodarstvo sestre. Brusova je dala oskrbovati živino in svinje.
Najdeno truplo pod senom
Brusov hlapec se je pripeljal 21. julija zjutraj na Gselmanovo domačijo po seno, ki je bilo shranjeno na podstrešju hiše št. 137. Ko je odprl vežna vrata in stopal na podstrešje, mu je udaril v nos neprijeten duh po gnilobi. 2e po prvih odgri-njanjih z vilami je zadel na precej razpadlo truplo Gselmanove. O najdbi je koj obvestil župana in ta orožnike, ki so dali truplo prenesti v mrtvašnico kamniškega pokopališča, kjer je bilo izvršeno sodno raztelešen je.
Kaj je pokazalo raztelešen je
Truplo Gselmanove je bilo sodno raztelešeno 22. julija zjutraj. Zdravnik je ugotovil, da je bila Gselmanova umorjena z zabodljajem v srce in je bila koj mrtva. Ker je bilo truplo že precej razpadlo, pri
Dekliški dan na Betuavi
Grad Betnava pri Mariboru je postal po zamisli in po dobroti p re vzvišenega g. škofa naš novi, osrednji dom dekliškega gibanja za lavan-tinsko škofijo. Mnogo deklet je že sprejel ta dom, že lani ob Slomšekovih dnevih in potem skozi vse leto ob priliki tečajev ali sestankov. Zlasti lepo je bUo na Betnavl ob liturgičnem tečaju v velikem tednu in pa v dneh 1., 2. in 3. maja ob priliki tečaja za voditeljice dekliških krožkov. In tudi sicer ob večjih ali manjših sestankih, ki se redno vrSe na Betnavi, nam je Betnava pokazala, da nam je res dom, prijeten dom. Vsako dekle, ki je enkrat prišlo, se rado vrača nazaj, ker ve, da bo na Betnavl vedno našla novih sil za svoj idealizem, lastno plemenito stremljenje in zr>, apostolsko delovanje, pa tudi vedno veselje, pesem in igro.
Dekleta! Sedaj se Betnava pripravlja na nov dogodek, na veliki »Dekliški dan« za Ma-
raztelesenju ni bilo mogoče dognati, če je morilec pred smrtonosnim sunkom z nožem žrtev še tudi davil. Zanimivo je tudi to, da v truplu Gselmanove ni bilo nobene krvi, ampak je vsa ztekla skozi rano.
Kdo je zločinec?
Sum krivde umora je padel na nekega starejšega mladoletnika, ki stanuje blizu domačije Gselmanove in je bil kljub 20 letom obsojen enkrat na osem mesecev, drugič na dve leti robije, katero je prestajal v mariborski kaznilnici in je bil lani v decembru pomiloščen. Osumljeni je sedaj nenadoma izginil in ga orožniki niso mogli izslediti. Upravičena je domneva, da je pobegnil kam v Avstrijo.
Poizvedovanja za pobeglim so dognala, da je pred dnevi vrnil svojemu bratu dolg 200 din z obrestmi vred. Osumljenega so videli večkrat pri Gselmanovi, kateri je pomagal pri raznih delih. Preiskava bo že dognala, ali je osumljeni res kriv.
rijin praznik 15. avgusta in vas pričakuje. Sprejeti hoče množice naših dobrih, idealnih deklet iz vse Škofije. Velik dan mora biti 15. avgust in na globoko mora zarezati v naše dekliško gibanje! Tisočem mora po škofu in drugih duhovnikih Cerkve poglobiti visoki ideal pravega dekll-štva! Vsa, predvsem mlajša dekleta, ste vabljene, ne le Marijine družbenice in članice prosvetnih društev, oziroma DKA, ne, vsa dekleta! Prav vsa, ki se veselite dekliške skupnosti, ki z veseljem prisluhnete besedi o našem dekliškem ponosu, o srečni prihodnosti, o pogumnem delu za širjenje kraljestva Kristusove ljubezni.
Marija nas čaka in nas vabi za svoj praznik, ob Njej se bomo v zborovanjih poglabljale. Za to gre, da se osrečimo ob viru prave sreče in še za to gre, da premislimo, kako bi nesle svojo srečo drugim.
Dekleta! Pridite, da se bomo veselile naše skupnosti! Pridite z vsem svojim veseljem in v vsej svoji pestrosti (narodne noše, vezene obleke, dečle)! Ne bojte se žrtev!
Spored. Na predvečer, v soboto po prihodu vlakov, ob 19.15 otvoritev, procesija z Najsvetejšim, s svečami, v parku. V nedeljo: obha-
jllno sveto mašo ob 6.30 bo daroval PrevzvlSeni, Po sv. maši skupno zborovanje, potem stanovsko razdeljena zborovanja za kmečka dekleta, za delavke in za inteligentke. Po okrepčUu popoldne skupno razvedrilo ln sklepno zborovanj« ter večernice. Govore čč. gg. duhovniki in dekleta. — Dekleta, na veselo svidenje I — Podrobnejša navodila dajejo č. župni uradi.
Obvestilo za gdčne učiteljice. Iskreno ste vabljene na ta »Dekliški dan«! Temu dnevu sledi od 16. do 19. avgusta na Botnavi tečaj za KA. Pišite takoj po program ln pojasnila na naslovi
Katehlstinje E. K., Betnava pri Mariboru. •
Selnica ob Dravi V nedeljo 1. in 8. avgusta bo pri nas nekaj izrednega. Ob 20 bo zunaj na prostem med cerkvijo in šolo predstava mogočne ljudske Igre »Slehernik«. Igra je polna pretresljivih, v srce segajočih prizorov. Vabimo ne samo domače farane, marveč tudi vse bližnje in daljne sosede: Sv. Ožbolt, Sv. Duh, Ruše, Kam-nico in Se dalje. V slučaju, če bi zvečer deževalo, predstava odpade.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naše prosvetno društvo pripravlja za 8. avgust priljubljeno in sodobno igro »Podrti križ«. Naslov igre nam sam pove, kako primerna in potrebna je ta igra za današnji čas. Poleg veselih prizorov nam kaže igra težke probleme sedanjih dni v jasni luči. Igra zasluži, da si jo vsakdo ogleda.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V našem fantovskem odseku se je začelo po celjskem taboru novo življenje. Prijetni so nedeljski popoldnevi v našem odseku. Kar naenkrat nam mine nedeljsko popoldne ob žogi ln gimnastičnih vajah. Zadnjo nedeljo so nas razveselili s svojim obiskom fantje iz Maribora Bratski smo skupno malo zapeli fantovske pesmi in igrali žogo. Želimo si še več takih obiskov. Sicer pa se shajamo tudi med tednom in se z vso žilavostjo pripravljamo na trojiški tabor koncem avgusta.
Marija Snežna na Velkl. Pri nas bodo imele dekliške Marijine družbe lenarške dekanije v sredo 4. avgusta svoj shod. Ob 10 pridiguje vlč. g. duhovni svetnik Drago Oberžan iz Maribora. Po sv. maši na prostem pri cerkvi tabor deklet z govori in petjem. Po odmoru večernice in razhod. Hribček Marije Snežne je najvišja točka Slovenskih goric, odkoder je na vse strani kra-
zornost živahen starejši gospod, ki je več častnikom nekaj razkazoval. Vprašal sem soseda pri mizi, kdo da je ta gospod. Vprašani Svab mi je odgovoril s pomilovalnim glasom: ,To je norec — grof Zeppelin, Dobri možek si domišlja, da se bo tehko vozil po zraku.'«
V šestih letih
Do Nemčija tako Izpopolnila svojo vojno mornarico, da bo imela več kot 58 vojnih ladij, in sicer tri okropne kri-žarke tipa »Deutsch-land« po 26.000, odnos-no 35.000 ton, dve veliki matični ladji za letela, 14 križark in 40 rušilcev. Vrh tega pa je treba prišteti Se večje Število podmornic.
»Tiho! — Pojdi zdaj k materi in lepo se pogovori z njo! Boji se te, da se boš jezil in ji ne boš mogel odpustiti.«
Skočil je pokonci in odhitel v hišo. Ko ga je Cenca zagledala, je na glas zaihtela:
»Moj Bog! Moj Bog!«
»Nikar si ne ženite k srcu, mati,« jo je miril; »vse je prav, je že vse prav.«
»Kaj? Ali že veš —?«
»Veronika mi je povedala.«
»Odpusti mi---Anza!«
»Rad, če je kaj odpustiti.«
Tedaj se je presunljivo razjokala. Jagar pa jo je že prijel za roke in jih obdržal v svojih.
»Anza, dober si, moj ljubi pob!« je ihtela. »Bog ti bo povrnil.«
Še isti večer je šel jagar v trg k patru Valeri-janu in je ostal precej dolgo pri njem.
Drugo jutro se je podal v Gradec h grofu Kri-stalniku, da bi ga poprosil za tri tedne dopusta. Grof je bil čez mero ljubezniv; menda je iz te ali druge besede jagrove spoznal, da ta ve, kdo je njegova mati. Rad mu je dovolil dopust ki mu je obljubil, da bo na njegovo mesto poslal za ta čas koga drugega v planino.
Ko se je jagar poslovil, mu je grof dal celo roko in dejal nenavadno prijazno:
»Če ti je kdaj kaj treba, vej, da sem jaz tu! Pridi, ne boš nikoli zaman trkal! Ali razumeš: zmeraj, če ti je treba! — Vidim, da si pameten, in mislim, da se boš vsake reči po pameti lotil in se ne boš nikoli prenaglil.«
Anza ie pokimal, da ga razume, in se je lepo zahvalil.
Naslednja dva tedna je ostal jagar v Dobrov-Ijah; ni pa stanoval pri Cenci, ampak dalje zgoraj v hribu pri nekih kočarjih, katerim je dejal, da mora biti zdaj blizu matere, da je pri roki, če bi se kaj hudega pripetilo.
Kakor slučajno sta se vsak dan sešla s patrom Valerijanom, ki je prišel sem gor na sprehod. Hodila sta med njivami gor in dol in Anza je pazljivo poslušal duhovnikove nauke.
K Cenci dol je pa šel ves ta čas le dva- ali trikrat, pa nikoli ni ostal dalje, kakor kvečjemu kake četrt ure, ki jih je prebil ob bolničini postelji. Obe, Cenca in Veronika, sta opazili, da je postal zelo resen in vase zatopljen. Z dekletom je spregovoril kako prijazno besedo, pa se hitro poslovil. Nekoč je rekel v durih:
»Veronika, ko bi bil prej vedel, kar zdaj vem, bi se marsikaj ne bilo zgodilo, tudi tisto tam nad Šmarskimi pečmi ne.«
»To kar pozabiva, Anza,« je odvrnila in glas ji
je bil mehek in vdan, kakor ga ni bila vajena.
(Dalje sledi)
m
sen razgled, obenem noai veličastno Marijino svetišče, v katerem se želi duhovno poživiti naša ženska mladina. Vabimo tudi dekleta lz jare-nlnske in ljutomerske dekanije, ki so v naši bližini. Podajmo si roke in združimo srca za veliko delo lastnega posvečenja in narodnega preroje-njal Hčerke Marijine, obmejna slovenska dekleta, na veselo svidenje tukaj 4. avgusta!
Prosveta v Konjicah priredi 8. avgusta tabor fantovskega konjiškega okrožja.
Tabor katoliške mladine na Polzeli. Dne 1. avgusta hočemo dokazati vsem prijateljem katoliške prosvete, da še živi katoliška mladina na Polzeli, in sicer še vse bolj navdušena ln odločna ter pripravljena za •■-ellke čase, katere nam je napovedal nepozabni vladika dr. Jeglič. Da ta duh ni zamrl, to hočemo dokazati ta dan s svojim nastopom. Zato lepo vabimo vse prijatelje našega gibanja, katerim je pri srcu sreča ln poštenje naše mladine, pridite na ta naš tabor, da se navdušimo skupno za nadaljne boje!
Tabor se bo začel ob treh popoldne.
*
Posavski prosvetni tabor v Rajhenburgu
Praznik katoliške prosvete v Posavju se bliža. Ta dan mora pokazati sadove našega dela, pa tudi naš ponos in našo zavest. Posavski prosvetni tabor mora biti v krogu ostalih taborov, ki se vrše letos širom Slovenije, veličastna manifestacija katoliške misli in prosvete v Posavju.
Prosimo vse, ki so prejeli okrožnice, da se ravnajo po navodilih v okrožnici. Vprašalne pole pa čimprej vrnite!
Spored tabora je sledeči: Dopoldne po prihodu vlakov sprevod po trgu v baziliko, kjer bo ■v. maša z ljudskim petjem. Peli bomo sledeče pesmi: »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Lepa si, lepa roža Marija«, »Pridi molit o kristjan«, blagoslovno »Glasno zapojmo« in pa himno »Povsod Boga«. Prosimo, da se udeleženci naučijo navedenih pesmi, kolikor jih še ne znajo, da jih bomo peli vsi. Po sv. maši bo na prostoru pred cerkvijo prosvetni tabor s sledečim sporedom: Državna himna; govori: »Slovenec ln vera«, govori g. prof. dr. Josip Hohnjec iz Maribora, ln »Naša katoliška prosveta«, govori g. prof. Bitenc iz Celja, himna »Povsod Boga«. — Ob pol štirih popoldne bo pri Slom-šekovem domu telovadni nastop naše mladine.
Na predvečer tabora naj' v vsaki župniji za-gore kresovi, ti znaki naše borbe lz davnih dni. Možje in fantje, pripravite jih!
V župnijah, kjer še ni prosvetnih društev aH fantovskih odsekov, naj pridejo fantje na okrašenih kolesih, da bodo nastopili v sprevodu. Pridite tudi na lepo okrašenih vozovih! Okrašeni vozovi bodo zaključili sprevod. Kdor Ima narodno nošo, naj gotovo pride v njej. Dekleta naj pridejo, kolikor mogoče, v dečlah.
Vsi udeleženci tabora naj imajo taborni znak ln nagelj. Taborne znake smo poslali vsem društvom, oziroma župnim uradom. Dobili jih boste pa tudi na dan tabora v Rajhenburgu. Taborni znak bo obenem vstopnica za stojišče za popoldanski nastop.
Kdor bi želel imeti naročeno kosilo, naj dru-Itva ali posamezniki javijo Število kosil prosvetnemu društvu v Rajhenburgu najkasneje do dne S. avgusta.
Obenem se tem potom obračamo na sosednja bratska društva izven vidomske dekanije, oziroma Posavskega fantovskega okrožja, da «e udeležijo tabora. Predvsem pa vabimo narodne noše, da pridejo na tabor, ker v Posavju ni narodnih noš.
Ostala navodila bomo še objavili. Bog živi!
Zagonetna smrt šoferja.
Ugotovitve pred smrtjo
Iz Celja v Zreče je peljal 51 letni celjski avtotaksler Alojzij Drofenik nekega gospoda, ki mu je naročil pri izstopu, naj počaka nanj. Avtotaksler ee je nekam odpeljal, ne meneč se za naročilo potnika.
Drugi dan za tem je stal Drofenik s svojim avtomobilom na običajnem mestu pred »Unionom« v Celju. Tovarišem se je zdel čuden in so ga vprašali, kaj da mu je. Razodel je le toliko, da ga vse boli, nato je sedel v svoj avto in se je med krikom onesvestil.
Na pomoč mu je priskočil drug šofer, ki ga je odpeljal v bolnišnico, iz katere pa je Drofenik zbežal naravnost v ulico dr. Žerjava, kjer se je ponovno onesvestil in so ga nato spravili na stanovanje k ženi, katera je poklicala takoj zdravnika.
Zdravnik je ugotovil na moževem telesu potplutbe in nevarne notranje poškodbe, katere mu je nekdo prizadjal z udarci s topim predmetom.
Zdravnik je prijavil zadevo policiji, ki je poslala k poškodovanemu detektiva, da bi ugotovil, kdo in kje je avtotakslerja napadel. Detektiv ni mogel iz Drofenika prav ničesar iztisniti in še napram ženi je trdovratno molčal.
Drugi dan opoldne se je zdravstveno stanje poškodovanega toliko poslabšalo, da je izdihnil.
Po sodnem raztelesenju
Dne 21. julija so v mrtvašnici celjskega okoliškega pokopališča Drofenikovo tru-
plo sodno raztelesili. Zdravnika sta ugotovila, da je imel šofer počeno lobanjo, zlomljeni dve rebri in tudi druge notranje poškodbe. Sodna komisija je bila mnenja, da je bil rajni najbrž napaden in obdelan s kakim topim predmetom.
Slučaj Drofenikove smrti je začela raziskovati policija in ima sporočilo, da ni bilo oni dan, ko se je mudil Drofenik v Zrečah, tamkaj v krčmah nobenega pretepa. Dognano je, da se je podal Drofenik iz Zreč na Brinjevo goro in se je vračal od tamkaj proti poldne. Kakih 100 korakov pod cerkvijo ga je našel neki kmet nezavestnega pod cesto. Kmet je spravil šoferja v neko gostilno v Zreče, kjer so videli, da ima rano na glavi in razne druge poškodbe.
Izpred te krčme se je Drofenik odpeljal s svojim avtomobilom in ker se ni več dobro zavedal, v povsem napačno smer. Ko je sprevidel, da se prav ne pelje» j® vprašal neznanca, ki mu je pokazal, kam mora zaobrniti, da se bo vrnil v Celje. Avtotaksler se je res pripeljal v Celje, je še tamkaj čakal na morebitne vožnje, ponoči se je podal domov ln drugo jutro je bil zopet na svojem mestu pred »Unionom«, kjer se je odigralo, kar
smo povedali zgoraj.
*
Tudi po sodnem raztelesenju in po poizvedbah policije je ostala Drofenikova smrt zagonetka, katera bo težko kdaj pojasnjena.
lice Hreillcne oddale umrl.
Veliki lznajditelj G. Marconi t
V starosti 63 let je podlegel 20. julija v Rimu srčni kapi Guglielmo Marconi, katerega lahko imenujemo očeta danes tolikanj upoštevane brezžične oddaje, brez katere si modernega prometa z letali niti predstavljati ne moremo.
Rajni se je rodil 25. aprila 1874 v Gri-fonu pri Bologni na Italijanskem. Že kot dijak se je lotil z vso vnemo raziskovanja brezžičnega brzojavljanja. Po dolgotrajnih poskusih mu je uspel prvi brezžični brzojav leta 1895, in to seve na zelo kratko razdaljo. Leta 1896 mu je Angleška patentirala njegovo izredno iznajdbo. Leta 1899 je poslal brezžično brzojavko preko tako zvanega »Kanala« ali morja med Anglijo in Francijo. Leta 1901 je že
brzojavil brezžičnim potom preko Atlantskega Oceana.
Kakor hitro mu je brezžični izum povsem uspel, se je čisto posvetil izboljšanju aparatov za brezžično oddajo. Naselil se je za dalje časa na Angleškem, kjer je osnoval brzojavno družbo. Za številne izume je prejel leta 1929 Nobelovo nagrado.
Italijanska vlada ga je imenovala za senatorja in zadnja leta je bil častni predsednik italijanske kademije znanosti in italijanski kralj mu je podelil plemenita-ški naslov.
Po vojni se je največ bavil z uvedbo brezžičnih oddaj na kratke valove. Na svoji jahti (ladji) »Elektra« je preizkušal svoje izume. Njegovo ime je spet zaslovelo, ko je pred leti s svoje jahte prižgal na svetovni razstavi v Melbourneju v Avstraliji vse luči in s tem tako rekoč razstavo otvoril. Marconi je zgradil tudi posebno radijsko oddajno postajo za Vatikansko državo.
Časopisje naglaša, da je Marconi slutil smrt.
Sv. oče Pij XI. izjavlja, da je bil Marconi v soboto 17. julija pri njem v avdi-enci brez posebnega razloga. Prosil je le papeža za blagoslov njemu in njegovi rodbini. Papež je mnenja, da je veliki mislec in iznajditelj Marconi predvidel, da bo kmalu umrl in ga je ta slutnja nagnila, da je prišel k njemu po slednji blagoslov.
Sv. očeta je zelo dirnila vest o njegovi smrti. Po državnem tajniku kardinalu Pacceliju je izrazil sožalje italijanski vla-
di, znanstveni akademiji in rodbini blago-pokojnega.
Truplo Marconija so takoj po smrti prepeljali v Farnesino, kjer je sedež Italijanske akademije znanosti, one 21. julija pa so prepeljali truplo v neko rimsko cerkev,
kjer je ostalo do 22. julija, nakar so ga prepeljali 23. julija v Bologno, kjer so ga pokopali z vsemi častmi. Pogreba v Rimu so se udeležili razni inozemski odličniki, zastopniki italijanske vladarske hiše in tudi sam Mussolini.
S t. Janž na Dravskem polju. Bog je poklical k sebi Romana Sel. Huda bolezen ga Je že dalje Časa mučila ln ga 17. Julija rešila vseh muk. Bil je globoko veren ln se nikdar ni sramoval pokazati svojega mišljenja. Proti vsakemu Je bil dober in pošten. Vsa okolica ga je poznala ln zdaj žaluje za njim. Bil je odbornik občine in dolgoletni član gasilnega društva St. Janž. Rajnemu večni mir, preostalim naše sožalje!
Hajdina. Dne 19. Julija je bil na Hajdinl k večnemu počitku položen cerkveni ključar Janez Pal iz Draženc. Sveto mašo zadušnico za blagega pokojnika je pel domači g. župnik, sprevod na pokopališče pa je vodil g. dekan, ptujski prošt Ivan Greif. Asistirala 6ta pri vsej žalni svečanosti g. gimnazijski profesor Cajnkar m kapucinski pater Inocenc. Vernega ljudstva se Je nabrala ogromna množica, da je z molitvijo in cvetjem tolažila žalujoče sorodnike. V Palovi
hiši so imeli naročene samo dobre liste, kakor »Glasnik«, »Slov. gospodar« ln druge, ker Je rajni gospodar modro vodil svojo družino k časni in večni sreči. Ravno radi tega pa je tam pesem bila doma in veselje, kakor malokje. Izmed božjih poti pa Je Pal najrajši obiskoval leto za letom Sladko goro ter bodril tudi druge k temu romanju. Zdaj pa je poromal sam na rajske livade. Domače prosvetno društvo se je na sestanku ženske zveze hvaležno spominjalo neutrudnega društvenega delavca Pala, ki tudi svojim c'rokom nikoli ni branil v društveni dom k pouku in zabavi. Tudi cerkveni pevski zbor Ima ravno v Palovih otrokih osem članov, sin Anton pa je organist. Cela hajdinska župnija pa še vidovska bosta ohranili vrlega moža, moža molitve in dela, Janeza Pala, v najlepšem spominu.
Sv. Križ nad Dravogradom. Praznovanje por-cijunkule. V nedeljo 1. avgusta opoldne slovesno zvonenje. Ob petih popoldne začetek spove-dovanja. Ob sedmih pridiga in slovesne večer-nlce. Na porcijunkulo pričetek spovedovanja ob petih. Od šestih naprej sv. maše; ob osmih in ob desetih peta sv. maša s pridigo. Prijatelji in romarji Sv. Križa, pridite! Spovednikov bo dovolj na razpolago.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Zadnje tedne je bilo v naši župniji, zlasti še okrog cerkve m pri Majheničevi hiši kaj živahno vrvenje. Pripravljali smo se namreč na sprejem ta na novo sv. mašo trojiškega novomašnika g. p. Pelagija Maj-heniča. Pripeljal se je med nas v četrtek 15. julija. Do Hrastovca so mu šli naproti kolesarji, konjeniki, belo oblečena dekleta, mati, oče in najbližji sorodniki. Cerkvene organizacije z zastavami so ga pa pričakovale v Radehovi na meji župnije, odkoder se je po novomašnikovem prihodu razvil krasen sprevod proti cerkvi. Ob obilni asistenci in pobožnem razpoloženju našega vernega ljudstvo je v nedeljo 18. julija opra-
vil v naši prenovljeni romarski cerkvi g. novo-mašnik svojo prvo sv. daritev. Marsikatera naša dobra mamica si Je pri tej priliki od ginjenja obrisala solzo iz svojih oči z vročo željo, da bi tudi njen sta kdaj opravljal presveto daritev. Bog daj!
Negova. Dne 18. julija zjutraj ob eni Je na neznan način Izbruhnil požar v mlinu g. Bračko Jakoba v Radvencih. Pogorelo je vse do tal, kar je bilo gorljivega. Zavarovalnina deloma krije škodo. Lastnik milna trpi zelo občutno škodo, ker je bilo pripravljenega že precej novega zrnja za mletje raznim strankam.
Dornava pri Ptuju. Sreča v nesreči. Pri posestniku Martinu Arnuš je skušal nepreviden mehanik montirati motor na mlatilnico. Ob tej priliki nI manjkalo pomagačev in radovednih gledalcev. Neizkušen mehanik je dal strojema preveliko pogonsko silo ta posledica je bila, da je mlatilnico razbilo ta razneslo na vse strani, tako da so posamezni deli železja ležali do 50 metrov daleč. Velika sreča v nesreči je bila, da se ni nikdo v usodnem trenutku nahajal na Izpostavljenem mestu ta so ljudje le z malimi praskami zbežali s skednja.
Videž pri Slov. Bistrici. Po daljšem spanju se vendar oglašamo z veselo novico. Dolgčas bo onemu, kateri bi zamudil priliko, kar se bo godilo v Videžu 8. avgusta. Naši gasilci priredijo bogato založeno tombolo, za katero že vlada sedaj veliko zanimanje. Imajo krasne dobitke in nudijo po tomboli veliko zabave ta kratko-časja. Zato na veselo svidenje!
Šmarje pri Jelšah. Naše prosvetno društvo je 3 skromno proslavo počastilo spomin umrlega vladike dr. Jegliča in naše narodne žrtve akademika R. Doltaarja. Dne 18. Julija se je članstvo s praporom udeležilo sv. maše. Spominska svečanosti so se poleg članstva udeležili č. g. dekan Fr. Lom, kot zastopnik okrajnega glavarja g. Dornik, okrajni šolski nadzornik g. šprajc, orožniški narednik-vodnik g. Matjaž ta veter, referent g. Rihtarič. Ob dveh svežih grobovih na vsaki strani našega Evangelista Kreka pri Sv. Križu ne jokamo kot sirote, ampak zremo s ponosom na svoje velikane, ki so za katoliško ta slovensko stvar živeli ter umrli, da še z večjim navdušenjem ta še silneje nadaljujemo pot, ki so nam jo oni začrtali, pod vodstvom
Dr. JoM0D Skel.
(Za 85 letnico rojstva in 25 letnico smrti)
Ime profesorja dr. J. Sketa je tako povezano s Koroško, da jih ni mnogo, ki vedo, da Sket ni iz Koroške, ampak da mu je tekla zibel na Vrhu pri Mestinjem.
Pri Hostnikovih, tako so jih klicali, so imeli srednje velik grunt. Prvorojeni Jakob se je rodil 2. maja 1852. Posestvo je prevzel mlajši brat Miha, ki ga je prepustil svojemu sinu Jožetu, ta pa ga je leta 1935 prodal Ivanu Zupancu, ki sedaj gospodari na domu.
Jakob je dobival prvo učenost na Sladki gori. Dve leti se je pripravljal v Celju za gimnazijo, študiral in končal jo je v Mariboru. V Gradcu je študiral za profesorja grščine in latinščine ter slovenščine. Leta 1878 je postal doktor. Profesorsko službo so mu podelili v Celovcu, kjer je ostal 31 let. Poročil se je z Marijo See-landovo. Leta 1908 je prosil za upokojitev, 11. aprila 1912 pa je umrl. Pokopan je v Celovcu.
Delal je kot šolnik in urednik. V zgodovini Mohorjeve družbe zavzema vidno mesto med njenimi delavci.
Poleg znanstvenih knjig je predelal Ja-nežičevo »Slovensko slovnico«, izdajal je: »Slovensko berilo za 5. in 6. razred srednjih šol«, slovenske čitanke za vse razrede od 1. do 4., za 7. in 8. razred, »Slovensko slovstveno čitanko« in »Staroslo-vensko čitanko za višje razrede srednjih šol«.
Urejeval je leposloven in poučen list »Kres«, pisal razprave (zgodovino Prešernove najstarejše pesmi »Zarjavela de-vičica«), novele in črtice (»Žrtva ljubosumnosti«, »Slika in srce«) ter roman »Milko Vogrin«. Njegova »Miklova Zala« je postala duhovna lastnina vsega slovenskega naroda.
Leta 1882 je postal odbornik Družbe sv. Mohorja, kar je ostal celih 30. let. Od leta 1889 do 1906 pa je bil tudi njen tajnik. V tej dobi je pripravil in za tisk priredil 54 knjig. Njegov uk je: »Mohorjevih udov število je slovenskega naroda merilo.« Prav v času njegovega dela pri Družbi je naraslo število udov nad 80.000. O knjigi, kamor so zapisovali imena udov Družbe, pa je Sket zapisal: »Ta knjiga je za nas častna, zlata knjiga; glejmo, da bodo zapisana v njej imena vseh Slovencev.«
Da ohrani živ spomin na svojega roja-
ka, ki je gradil našo narodno kulturo, bo fantovsko okrožje v Šmarju pri Jelšah priredilo 8. avgusta Sketov spominski dan na Mestinjem. Po sv. maši bomo odgrnili na Sketovem rojstnem domu spominsko ploščo, popoldne pa bomo slovesnost končali z narodno igro »Miklova Zala«, ki je prirejena po Sketovi povesti.
Za članstvo šmarskega okrožja je ude« ležba častna dolžnost, vabimo pa tudi bratska okrožja, da se naše vseslovenske narodne svečanosti kar najštevilneje udeleže. Fantje, ki imate kroje, ne pustite jih doma! Zveze z vlaki so ugodne na vse strani. Uporabite nedeljsko vozno karto} Če pridete s kolesi in vozovi, okrasite jih!. Na Mestinjem bodite najpozneje ob 9.30,
Spored prireditve: Na predvečer kresovi. Dne 8. avgusta ob 8.36 in 9.46 sprejem gostov pri vlakih. Ob 10 sv. maša na prostem. Po sv. maši na Vrhu odgrnitev spominske plošče: a) državna himna; b£ recitacija: »Slovenska beseda« (O. Župančič); c) govor; č) koroške narodne; d) »Hej Slovenci«. — Ob 15 narodna igra »Miklova Zala«. Vstopnina za igro: sedeži po 20, 15, 10 in 5 din, stojišča po 3 din.
Na svidenje! Bog živi!
našega narodnega vodnika dr. Antona Korošca. Bog živi!
Zveza bojevnikov (socialni odsek) v Ljubljani
razpisuje 12 podpor po 150 din iz ustanov« »Podporni sklad Martina Colariča«. Pravioo do podpore Imajo državljani Jugoslavije, ki Imajo domovinsko pravico na ozemlju dravske banovin«, in sicer: revni bojevniki (vojaki) lx svetovne vojne, revne vdove ln sirote v svetovni vojni umrlih vojakov, revni invalidi, vdove in sirote tudi lz drugih vojn In revne sirot« sploh. Prosilci za podpore morajo predložiti pismeno proS-njo m dokazilo invaliditete, potrdilo občin« e pristojnosti in bivališču ter izjavo občin« o ubo-Štvu in vedenju. Rok za vlaganje prošenj Je do 10. avgusta 1937. Prošnje je nasloviti na: Tajništvo »Zveze bojevnikov«, Ljubljana, Tyrševa cesta 99.
Griže. Dne 17. julija smo imeli mrtvaško sv. mašo za rajnega akademika Ludovika Dolinar. V nedeljo 18. julija je bila žalna seja vseh tukajšnjih katoliških organizacij v spomin od političnih nasprotnikov umorjenega akademika Ludovika Dolinar in v spomin velikega našega vzornika nadškofa Jegliča. Gg. Peter Kuder m Martin Brezovšek sta ju v svojih govorih proslavljala. Na tej seji se je tudi sklenilo, da se vrši 12. septembra pri naši Marija lurškl cerkvi tabor krščanskega delovnega ljudstva za spodnjo Savinjsko dolino. Naša Marija lurška cerkev »toji na lepem hribčku, raz katerega je krasen razgled po vsej Savinjski dolini.
Grozdni siihac in nicgo-vo zofiranfe.
Izmed škodljivcev vinske trte postaja eden najnevarnejših grozdni sukač. Njegove majhne gosenice so znane pod Imenom seneni črv in kiseljak. Medtem ko nastopa seneni črv ob času cvetja pomladi, zapleta kabrnke ta uničuje cvetje, napada njegova druga generacija kiseljak v poletju kot grah velike jagode in jih izvotli do pešk. Take jagode pričnejo tudi gniti in nastane na ta način pri močnejšem nastopanju prav občutna škoda.
Ta škodljivec našim vinogradnikom nt neznan, dasiravno n« nastopa vsako leto enako močno ter radi tega tudi njegove poškodbe niso vsako leto enako velike. Ugodne podnebne razmere pozimi in pomladi mu nudijo lahko prav ugodne razvojne možnosti, kar Ima za posledico, da se v takih letih prav posebno močno razširi. V drugih pokrajinah naše države je grozdni sukač navadno vsako leto redni gost vinogradov in se ga vinogradniki upravičeno boje, kot n. pr. v Dalmaciji, v Banatu, pa tudi okoli Smedereva, pri najs v Sloveniji pa nastopa običajno močneje le v daljših ali krajših razdobjih.
Poznamo dve vrsti grozdnega sukača: enopa-sastega in križastega. Dočim nastopa pri nas v glavnem enopasastl, je tega na jugu že močno izpodrinil križasti, tako da je tam prvi že redek. Nevarnejši pa postane drugi, ker ga je težje zatirati kot prvega. Enopasastl grozdni sukač Ima navadno le dve generaciji, ki sta časovno točno določeni, tako da se ga lahko ubranimo že z dvema škropljenjema. Križasti pa nastopa zelo neredno ln ga lahko od maja pa do oktobra dobimo v vseh razvojnih oblikah, kot metulja, jajčece, gosenio« in bubo, ln ga moramo radi tega pogosteje zatirati. Tudi leta enopasastl grozdni sukač bolj v noči m ga radi tega lahko zvabimo k luči, dočim leta križasti bolj v mraku ln n« gr« k luči. Radi tega nima smisla, da bi križastega skušali zatirati z lučmi, Id jih obesimo v vinogradu.
ProU tem škodljivcem so ■« najbolj« obnesla arsenova sredstva. Medtem ko zadostuj«, da proU senenemu črvu škropimo n. pr. z bordo-ško brozgo, kateri smo dodali ali apnenl arse-nat »areeta« aH uranija-zelenilo (pri slednjem moramo zvišati tudi množino apna v bordoškl brozgi) a nosprazenom ali noaprasltom, moremo proU klseljaku doseči boljše uspehe, ako popra-šlmo grozdje z arsen vsebujočiml prašlll, n. pr. »gralitom«, ki tudi dobro lepi na jagodah. Gra-lit uporabljamo posebno, ker v tem času škropljenj« x bakrenimi škropivi ni več potrebno. Važno je tudi, da prašimo o pravem času, to je kakih osem dni potem, ko leta metuljček. Letanje metuljčka, ki Je navadno v drugI polovici julija, določimo lahko tudi a tem, da obesimo v vinogradu steklene posode, v katere denemo razredčen ocet ali Jabolčnik. V t« posode se metuljčki radi vlove. Tudi moramo pri prašenju paziti, da ne vdihavamo razprašen prah grall-ta, ker je strupen. Radi tega Je dobro, da si na usta denemo robec.
Peler Pesefar rešefari.
Krematorij za JNS. V Laškem stoji že nekaj let pivovarna, ki pa ne vari piva, pač pa samo stoji. Ker pa se mora taka znamenita stavba vendarle za kaj uporabiti, so njeni lastniki sklenili, da jo bodo uporabili za krematorij za JNS. Da se vse uporabi, kar je pri pivovarni, bodo pa pepel kar v faselne spravili.
Društvo za zaščito JNS. Imamo razna društva za zaščito vseh tistih, ki so zaščite potrebni. Ker se JNS vedno pritožuje, koliko sedaj trpi, bi bilo vendarle dobro, če bi se ustanovilo društvo za zaščito JNS. če to društvo drugega dela ne bo imelo, saj se JNSarjem še nikoli ni tako dobro godilo kot sedaj, ko svobodno celo proti vršilcem najvišje j oblasti izdajajo letake, bo morda vsaj to moglo ugotoviti, da je treba le narod zaščititi pred JNS.
Narodna odbrana v Studencih in na Pobrežju je pri Mariborski koči na Pohorju priredila sta-rokatoliško službo božjo. Kolikor vem, nI v teh organizacijah starokatolikov, niti novokatolikov, tam so sami taki katoliki, ki so pozabili, da so katoliki. Urednik »Pohoda« je na seji Narodne odbrane v Mariboru omenil, da je glavna naloga Narodne odbrane delati proti konkordatu, tukajšnje organizacije pa smatrajo kot potrebno, da prirejajo v popolnoma katoliških krajih sta-rokatoliško slavnost. Vi morda vsega tega niste opazili, toda treba je, da vam vsaj jaz to povem. S tem se je Narodna odbrana v naših krajih popolnoma izkoreninila in se bo v svojem času tudi posušila.
Ali bo kaj ali nič? Mnogi že komaj čakajo, da bo vojna na Daljnem vzhodu. Pa je kar noče biti! Neprijetno je mnogim tako dolgo čakati na — dober posel!
Španska vojska na Slovenskem. Mnogim le ne da miru španska vojna. Ker te korajže nimajo, da bi šli tja na fronto, so napravili fron-
Pri nekaterih boleznih žolča in jeter,
žolčnih kamenih in zlatencl urejuje naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica
prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične Izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura
(zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
to v Ljubljani. K tej fronti so Sli tudi nekateri »dobrovoljcl«, kot Kocbek in dr. Gosar. Fronta je ravno toliko pridobila, kakor smo ml Izgubili, namreč — nič!
Najkrajša pot. Rusi pravijo, da hočejo svet preobrniti, da bi s« drugače sukal. Ker se Jim ■ revolucijami ni posrečilo, so pa sklenili osvojiti severni tečaj, kjer zemeljska aksa ven gleda. Sedaj Jo mislijo pa po svoje namazati in tam tako zasukati, da bi se nazaj vrtela. No, bom videl, če bo kaj lz tega, bom pa povedal.
Vprašani® in odgovori.
Vprašanje glede mejnika v vinogradu. I. K. v T. Pred štirimi leti je na meji med Vašim ln me-jaševlm vinogradom izginil eden izmed mejnikov. Lani je mejaš brez Vaše vednosti postavil nov mejnik, a za en meter v Vaš svet. Ko je letos Vaš sin ta mejnik opazil, ga je odstranil. Mejaš Vas sedaj toži »radi tega mejnika«, pred sodiščem je dejanski stan povsem drugače slikal kot je res ln sodnik Vam ni pustil nič govoriti. — NI nam jasno, kakšno tožbo bi naj bil mejaš vložil zoper Vas. Po pravem bi smeli Vi, ako ne vest« točno, kje je stal stari mejnik, predlagati razmejičenje v nespornem postopku. Ako pa dobro veste, kako meja teče in ako si mejaš lasti Vaš svet preko meje, ga lahko tožite z negatorljsko tožbo, da ne sme posegati v Vašo lastnino. V slučaju, da je mejaš Vas tožil, prosite sodnika pri razpravi za besedo, mu povejte vse kot nam m predlagajte za to potrebne dokaze (priče). Ako Vas ne bo hotel poslušati, odnosno zapisati v zapisnik Vaših navedb, odklonite podpis zapisnika m grajajte njegovo nepopolnost. Lahko se pritožite pri predstojništvu sodišča, ako pa je vodil razpravo predstojnik sam, pri predsedniku nadrejenega okrožnega sodišča. Najbolj sigurno bo, da k prihodnji razpravi — ako še nI bila zaključena, odnosno izrečena sodba — pridete z odvetnikom.
Občinska cesta, izguba lastnine, priposestvo-vanje. K. I. V mapi je že 125 let vnešena občinska cesta, po kateri pa zadnjih 88 let vozijo le cbčanl, ki imajo ob njej posestva. Eden izmed teh je prodal svoje posestvo, novi lastnik pa hoče omenjeno cesto uporabljati v večjem obsegu, odnosno tudi tisti del, ki ga prednik nI. Drugi mu to branijo, on se pa sklicuje na dovoljenje župana. Vprašate, kdaj m v kolikem času izgubi občina »pravico do ceste« ta ali se občinska zemlja zamore priposestvovati. — Ako je občina vpisana kot lastnica kake parcele, tedaj vsled tega, da ne Izvršuje lastniških funkcij, še ne Izgubi svoje lastninske pravice. Morala bi posebej opustiti posest. Kaj drugega pa je vprašanje priposestvovanja lastnine na občinski zemlji. Slednjo se zamore priposestvovati v 40 letih. V Vašem primeru bi bilo ugotoviti, ali ja kak posameznik 40 let v dobri veri, javno ta brez prošnje užival določen kos ceste, ali je kos ceste ali celo cesto uživalo več oseb hkratu, ali si je morda vsak svojil določen kos, drugemu pa dovolil le vožnjo. Potem bi se zamoglo odločiti, ali gre za lastnino posameznika do določenega kosa, ali za solastnino vseh do cele ceste, ali za služnostno pravico vožnje. Priposestvova-no lastnino je treba seve uveljaviti (eventuelno s tožbo) in jo vknjižiti. Potem bodo ti vknjiženl lastniki lahko z negatorijsko tožbo nastopili zoper novega kupca. Sedaj bi mogli naperiti zoper njega le tožbo radi motenja posesti, a v 30 dneh po prvi vožnji.
Izterjanje že prisojene terjatve. G. F. na Z. g. Potom zastopnika revnih ste dosegli obsodbo Vašega dolžnika, da Vam mora v 15 dneh pod Izvršbo plačati dolg ta pravdne stroške. Ker vzllo poteku tega roka niste ničesar prisil, vprašate,
Polkovnik Koc, organizator in voditelj nove poljske vladne stranke. Na omenjenega politika je bil poskušen atentat. Kocu namenjena bomba je raztrgala napadalca.
Kaj naj naprej ukrenete. — Ako ste v pravdi pooblastili odvetnika, tedaj je on že temeljem pravdnega pooblastila upravičen zahtevati iz-
vršbo ln opravljati vsa dejanja, ki se pokažejo za potrebna. Ako pa ste dali tožbo na zapisnik in Vam je sodišče postavilo zastopnika revnih le za razpravo (pred drugim sodiščem), tedaj morate sami predlagati izvršbo. To storite lahko pri sodišču Vašega okoliša, ki bo predlog odstopilo sodišču, kjer biva dolžnik. Sklicujte se na pravico revnih, ki Vam je bila podeljena v pravdi, da Vam ne bo treba plačati taks.
Stari, bolni mali posestniki ln kuluk. N. P. v S. Vprašate, ali so res Vaši starši, ki so stari in bolni ter posedujejo le šest oralov hribovite zemlje ter občinskih cest skoro nič ne uporabljajo, dolžni opraviti dva dneva kuluka ali plačati 40 dinarjev. — Za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest sme občina odrediti v enem letu tri enote ljudskega dela. Ljudsko delo pomeni osebno delo zavarovancev, odnosno njih namestnikov ali plačevanje ustrezne povprečne dnine navadnega delavca. Za enoto se jemlje pri osebah, ki plačujejo do 200 din letno neposrednega davka, en dan dela, pri osebah, ki plačujejo do 500 din davka, dva dni dela in podobno naprej. Starost (pod 18 in nad 55 let) ter delanesposobnost opro-šča le osebnega dela, ne pa plačevanja ustrezne dnine.
Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj.
Širina občinske ceste. Ista. Vprašate, ali mora biti občinska cesta po zakonu res štiri metre široka. — Zakon ne določa širine občinskih cest v metrih, marveč le, da naj ustrezajo vozilom, ki se rabijo v dotični občini in potrebam krajevnega prometa.
Plačilo bolničnih pristojbin za polnoletnega sina. M. D. v K. Vprašate, ali ima bolnišnica pravico terjati plačilo oskrbnih stroškov za 28 let starega brezposelnega sina od matere, ki je posestnica. — Po zakonu o bolnišnicah plačujejo bolnišnične pristojbine bolniki sami ali drugi, ki so po zakonu za to zavezani, razen če občina potrdi, da tega ne zmorejo. Ker določa obči državljanski zakon, da morajo starši skrbeti za nujno vzdrževanje tudi polnoletnih otrok, ako so slednji brez sredstev in spadajo bolnišnični stroški vsekako k vzdrževanju, bo morala navedene stroške plačati mati, ako ne bo i ona mogla dobiti potrdila občine, da stroškov ne zmore.
V ponedeljek 26. julija se je vršila v Ljubljani v magistratni dvorani otvoritvena seja Kmetijske zbornice, na katero so se zbrali izvoljeni in imenovani člani, ki predstavljajo slovenskega kmeta in večino slovenskega naroda.
Sejo je otvoril g. banski svetnik dr. Josip Dolinar, pravni referent kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani. Sporočil je zbranim svetnikom, da ga je imenoval ban za komisarja Kmetijske zbornice, dokler ne bo izvoljen začasni odbor.
Po prečitanju imen izvoljenih svetnikov in ugotovitvi, da ni bila vložena proti volitvam v Kmetijsko zbornico nobena pritožba, je stopil v dvorano g. ban dr. M. Natlačen, ki je med navdušenim odobravanjem vseh navzočih otvoril prvo sejo zbornice z nagovorom, v katerem je poudaril, da je zbrane poslala v zbornico svobodna ljudska volja in da naj začnejo delo za zboljšanje kmečkih prilik, ki bo težavno radi tega, ker bo treba ustanovo Kmetijske zbornice graditi z nova. Pri vseh težavah, ki čakajo svetnike, jih naj spremlja zavest, da nobeden ne zastopa v zbornici samo svojega okraja, ampak ce-
lotni kmečki stan. Ob koncu otvoritvenih besed je želel g. ban Kmetijski zbornici božjega blagoslova in je zagotovil zbrane, da bo z vsemi močmi podpiral njihovo delo.
Za otvoritveni govor se je zahvalil g. ba-nu*g. Janez Brodar s prošnjo, naj ostane zbornici naklonjen.
Po zahvalnih besedah g. Brodarja je komisar dr. Dolinar imenoval za zapisnikarja g. Možino, za overovatelja pa g. J. Brodarja in dr. Hribarja.
V začasni odbor Kmetijske zbornice je g. Rajh predlagal: g. Steblovnika za predsednika, g. Brodarja za prvega podpredsednika, g. Štrcina za drugega podpredsednika, za odbornike pa gg.: Marinčka, Špindleria, Potočnika in Lebarja, za tajnika pa g. Preloga. Predlog je bil soglasno sprejet.
Dolžnost novega odbora bo, da bo sestavil statut zbornice, katerega bo potrdil g. ban. Načrt statuta bo poslan vsem svetnikom v proučitev in bo sklepala o njem tretja seja zbornice.
Novoizvoljeni predsednik zbornice je imel na polnoštevilne nagovor, v katerem
Patriarh srbsko pravoslavne cerkve umrl
Nekaj minut po polnoči je umrl 24. julija v svoji vili na Topčideru v Belgradu 57 letni patriarh srbske pravoslavne cerkve Varnava.
Rajni je bil rojen 1880 v Plevlju in se je pisal Rosič. Študiral je v Prizrenu, bogoslovje v Rusiji, v današnjem Ljeningradu. Pastiroval je v Carigradu, odkoder je prišel za metropolita v Veles. Med svetovno vojno je bil v Londonu in od leta 1920 je bil metropolit v Skoplju.
Po smrti patriarha Dimitrija leta 1930 je bil pod živkovičevo vlado, v kateri je bil Srskič pravosodni minister, dne 12. aprila 1930 Izvoljen za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Dva dni pozneje je bil v prisotnosti kraljeve družine tudi za patriarha ustoličen v Belgradu.
Truplo rajnega so po smrti balzamirali in položili v Belgradu v saborni cerkvi r.a mrtvaški oder.
Pogreb rajnega patriarha se bo vršil v četrtek 29. julija iz saborne cerkve v novo svetišče sv. Save v Beogradu, kjer bo poglavar srbske pravoslavne cerkve položen k večnemu počitku.
Politične novice iz drugih držav
Usoda Palestine pred Društvom narodov. Poročali smo že, da je posebna angleška kraljevska komisija razdelila Palestino v tri dele. S to razdelitvijo niso zadovoljni ne židje in ne Arabci. Angleški parlament je sklenil, da se sklepi palestinske komisije predložijo Društvu narodov dne 30. julija.
Francoski komunisti bodo podpiraU Chau-tempsovo vlado. Na kongresu komunistične stranke je bilo sklenjeno, da bodo komunisti še naprej podpirali Chautempsovo vlado, dasi se
se je zahvalil g. banu za otvoritev zbornice in je naglasil že predvojni trud slovenskih kmetov, da bi si priborili svojo zbornico. Po prevratu je bil kmetijski minister g. dr. Franc Kulovec taisti, ki je hotel kmetijsko zbornico poklicati v življenje, a je bila tedanja vlada prekratko pri krmilu države. Vse poznejše vlade so zanemarile vprašanje Kmetijske zbornice, dokler ni sedanja vlada uresničila dolgoletnih želj našega kmeta in mu dala stanovsko zbornico, ki bo skrbela za zboljšanje kmetskega doma in bo dvignila slovensko narodno moč in zavest.
Predsednik g. Steblovnik je predlagal nato udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke kmetijskemu ministru Svetozarju Stankoviču in slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Komisar g. Dolinar je nato zaključil prvo sejo Kmetijske zbornice z željo, da bi uspešno cvetela v korist slovenskega kmetskega stanu.
ne strinjajo z vsemi finančnimi ukrepi nove vlade.
V Nemčiji bo proizvodnja železa in drugih kovin pod nadzorstvom države.
Japonci in Kitajci so se zopet zgrabili. V noči od nedelje na ponedeljek se je razbesnela napetost med Kitajci in Japonci na severnem Kitajskem toliko, da je prišlo do bojev ob železniški progi Tiencin-Peking. Na obeh straneh so bile občutne zgube.
Domače novice
40 letnico mašništva so slavili zadnje di._: g. Ferdinand Ciuha, župnik v Selnici ob Dravi, g. Franc Gartner, župnik na Gornji Polskavi, g. Ladislav Hazemali, kapucinski vikar v Celju, g. Jožef Klekl, upokojeni župnik v črensovcih v Slov. krajini, g. Anton Kolarič, upokojeni profesor v Ptuju, g. Frane Krošelj, župnik v Mozirju, g. Jožef Panič, župnik na Keblju na Pohorju, g. Jožef Zeichen, duhovni svetnik krške škofije ter
bivši ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju, g. Mel-Mor Zorko, župnik na Sp. Polskavl, in g. Jožef Zekar, dekan in nadžupnlk v Rogatcu. Jubilantom naše iskrene častitke!
Cehoslovaški visokošolci počastili Slomšekov grob. Zadnjo nedeljo 25. julija se je ustavilo v Mariboru odposlanstvo čehoslovaških katoliških visokošolcev. Mladi inteligentl so položili na plomšekov grob venec s trakl v narodnih barvah Cehoslovaške države.
Murska Sobota dobi po sklepu ministrskega sveta okrožno sodišče.
Razprava radi umora na Prihovi. V sredo 28. julija ob 8. url zjutraj bo pričela pred celjskim okrožnim sodiščem razprava proti Reji, upravniku »Večernika ljubljanskega Jutra« v Mariboru ln tovarišem, ki so obdolženi zločina umora visokošolca Rudolfa Dolinarja na Prihovi ln še par prestopkov. 21 obtožencev bo branilo 13 odvetnikov. Na razpravo, kateri bo predsedoval predsednik celjskega okrožnega sodišča g. Vidovič, je vabljenih radi osebnega zaslišanja 13 prič. Za razpravo, ki bo trajala predvidoma dva dni, vlada največje zanimanje.
Nov športni dom našega mariborskega športnega društva »Maraton« je bil zadnjo nedeljo elovesno blagoslovljen v Rušah.
Padel v prepad ln se ub'l. Pod vrhom Storžiča nad Tržičem je padel v prepad 27 letni čevljarski pomočnik Florjan Likar z Golnika ln je obležal mrtev.
Motociklist zadel v voz. V Mengšu na Gorenjskem sta zadnjo nedeljo trčila motociklist Ivan Mrak ln njegova spremljevalka Tilka Suhadol-nik v enovprežni voz. Konj je bil koj mrtev, Mrak si je pri padcu zlomil desnico in dobil notranje poškodbe, Suhadolnikova ima rano na čelu in je po padcu radi notranje poškodbe blju-vala kri. Voznik je ostal nepoškodovan.
Eksplozija v trgovini. V petek 23. julija zvečer je eksplodiralo po nesreči v Omerzovi trgovini v Kranju strelivo, in sicer rakete. V trenutku eksplozije so bile v trgovini štiri osebe: lastnica trgovine gospa Omerza, triletni šuml-jev fantek in njegova petletna sestrica in neki Blejčan, ki je kupoval rakete. Opečena je bila hujše petletna šumijeva hčerka ter lastnica trgovine. Blejčan je dobil tudi opekline, a je odklonil prevoz v bolnišnico, šumijev fantek je ostal nepoškodovan. K sreči se ni vnelo od eksplozije vse strelivo, ker sicer" bi se bila porušila vsa stavba.
Viničariji zgoreli. V Razvanju pri Mariboru je uničil podtaknjen ogenj dve viničariji posestniku Francu Rotu.- Zgorele so tri krave, dve svinji in precej kuretine. Viničarka Marija Lešnik je dobila nevarne opekline po hrbtu.
Kdo je roparski morilec v Bresternici pri Kamilici ? Spredaj poročamo obširno o roparskem umoru Gselmanove v Bresternici pri Kamnici. Zločinec je koj od začetka osumljeni Marko Ferš, 21 letni sin posestnika v Bresternici, ki je po odkritju umora zginil in se je skrival po okoliških gozdovih. V petek 23. julija so orožniki Ferša aretirali in je na kraju umora dejanje priznal. V petek 16. julija je prišel ob peti url zjutraj k Gselmanovi in zahteval, da mu izplača zasluženi denar. Ker ni dobil plačila, ga je to tolikanj razkačilo, da je potegnil s seboj prine šcni kuhinjski nož in je z njim smrtno zabodel Gselmanovo. Koj po zabodljaju je žensko odnesel na podstrešje, jo zakopal pod seno, preiskal vse po hiši, odnesel 165 din, vzel še nekaj obleke ter. čevlje, hišo je zaklenil, ključe je odvrgel In se je podal v krčmo v Selnico. V tej gostilni je ukradel natakarici iz predala 400 din ln je še isti dan vrnil svojemu bratu dolg 500 din. Ker je znal, da ga bodo osumili roparskega umora, se je skril v hosto.
Prijet požigalec. V Jarfiah pri Zagorju ob Savi j« bil posestnik Janez Grošelj vsled požiga oškodovan za 50.000 din. Sedaj so aretirali kot po-žigalca soseda Jakoba Groboljšeka, ki j« priznal, da je podtaknil ogenj iz jeze in maščevanja s tlečo bukovo gobo.
Prireditve Prosvetni tabor v Slov. Konjicah 8. avgusta
Ves konjiški okraj se z veseljem pripravlja na slavnostni dan katoliške prosvete, da manifestira za svete ln nedotakljive svetinje slovenskega naroda. Veliki časi..« Velike naloge.., nam kliče nepozabni Veliki Jeglič! Zato se zgrnimo v močno četo prav vsi — od najstarejših do najmlajših — saj nas oživlja isti duh!
Na predvečer bodo zagoreli kresovi po obronkih južnega Pohorja ln Konjiške gore. V nedeljo 8. avgusta bo ob pol devetih zbiranje na državni cesti pri Rdečem križu. Ob devetih sprevod k službi božjt na cerkveni trg: 1. konjeniki, 2. kolesarji, 3. prapori, 4. starešinstvo, 5. narodne noše, 6. godba, 7. članstvo, 8. skupine, 9. vozovi. Ob pol desetih pridiga (g. prof. Gregor Zafošnik) in sv. maša (mil. g. arhldlakon Fr. Tovornik). Po sv. maši zborovanje: govorita gg. urednik Jože Košiček lz Ljubljane in akademik Ludvik Leskovar. Ob treh večernice. Ob pol štirih javen nastop fantov konjiškega okrožja na letnem telovadlšču za katoliškim društvenim domom. Vstopnina: sedeži po 8 in 5 din, stojišče po 2 din. Za okrepčlla poskrbi g. F. Založnik v društvenem domu.
Fantje, možje, dekleta, žene! Ta dan manifestiramo vsi zavedni katoliški Slovenci! Vljudno vabimo vse prijatelje od blizu in daleč. Zlasti z veseljem pričakujemo goste lz sosednih okrajev. V naprej pozdravljeni!
•
Kmečki tabor v Ormožu
Dne 15. avgusta se vrSi v Ormožu velik kmečki tabor, ki obeta postati mogočna manifestacija kmečke misli in dostojen dokaz kmečke stanovske zavesti. Tabor se bo vršil predpoldne na glavnem trgu v Ormožu ln že po dosedanjem zanimanju sodeč, bo privabil v Ormož mnoge tisoče kmečkega ljudstva iz ormoškega, ptujskega ln ljutomerskega okraja; udeležili pa se ga bodo tudi bratski hrvatski kmetje. — Okrajna kmečka zveza v Ormožu je že razposlala vsem krajevnim kmečkim zvezam ormoškega okraja kakor tudi okrajnim kmečkim zvezam sosednih okrajev okrožnico z natančnimi navodili glede priprav in udeležbe na taboru. Prosimo še na tem mestu odbornike kmečkih zvez v poštev prihajajočih krajev, da storijo vsak po svojih močeh vse, Ua bo naš tabor v Ormožu čim bolje in lepše uspel. — Za udeležence tabora bodo izdelani posebni znaki v narodnem in kmečkem motivu ter prosimo že sedaj vse, ki se nameravajo tabora udeležiti, da znake takoj naročijo pri Okrajni kmečki zvezi v Ormožu, Ormož 44. Podrobna navodila ter program tabora bomo Še
objavili. Kmečki pozdrav!
•
Kapela pri Radencih. Prihodnjo nedeljo, dne 1. avgusta, po rani sv. maši se vrši pri nas proslava majniške deklaracije, katere se naj udeležijo vsi župljanl, stari ln mladi, možje ln žene, fantje in dekleta kolikor mogoče v narodnih nošah, posamezna društva v svojih uniformah itd., da se tako po možnosti oddolžimo svoji narodni ln domovinski dolžnosti. Obenem bo tudi Do-llnarjeva proslava. Govornik pride lz Maribora. Popoldne istega dne bo pa Igra »Garcla Moreno«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velenje. V nedeljo 15. avgusta bo velik dan za našo ln sosednjo doline. Kmečlto-prosvetnl tabor
L.-.	..T»
bo, za katerega se Se vršijo velikanske priprave. Dopoldne bo sv. maša ln zborovanje na prostem, popoldne pa telovadni nastop. Za pokrovitelja smo zaprosili našega ministra. Danes samo opozarjamo ln vabimo, drugič ve& Bog živil
Kmečki tabor v Kotljah. Zadnjo nedeljo se je vršU v Kotljah na koroški meji kmečki tabor, katerega se Je udeležilo nad 3000 ljudi. Kot zastopnik g. bana, ki j« bil pokrovitelj tabora, Je prišel g. okrajni načelnik MUafi a precejšnjim Številom uradništva. Poleg kmečkih množio ao posetila prireditev številna prosvetna društva « godbami. Slikoviti tabor Je pričel • službo božjo, potem Je bilo pregledovanja razstavljene živine. živinski razstavi Je sledil slavnostni občni zbor Živinorejske in pašniške zadruge pod vodstvom člana kmetske zbornice kmeta Bena Kotnika. Popoldan je bil posvečen razvedrilu In »o Igrali zanimivo ter Izvirno Igro »Koroška kmečka ohcet«, katero je nalašč za ta tabor spisal Kuharjev Anzej, absolvent kmetijske šole. Tabor kmetov iz Mežiške doline je pokazal katoliško ln narodno zavednost naših dobrih obmejnih kmetov.
Laporje. Lepa igra »Revček Andrejček« Je zbrala zadnjo nedeljo kljub slabo obetajočemu vremenu veliko število gledalcev. Navajeni smo že pri naši mladini izvrstnih nastopov. Tudi sedaj je mladina pokazala svoje lepe zmožnosti, Občudujemo to navdušeno laporsko mladino. Vemo, da jo peče ena boleča rana: nima namred primernega farnega doma. Vsi Laporčanl želimo, da dobi naša mladina svoje primerno domovanje, kjer bo ognjišče za srčno ln umsko prosveto.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnja Krajevna kmečka zveza ima svoj redni letni občni zbor nepreklicno v nedeljo 1. avgusta v dvorani Narodnega doma (po rani sv. maši).
Bralno društvo pri Sv. Jurju ob Sčavnid bo proslavilo dne 8. avgusta svojo petdesetletnico, Ob tej priliki bo blagoslovljen tudi novi društveni prapor, delo čč. šolskih sester v Mariboru. Kakor se po vsej Sloveniji vršijo prosvetni tabori, tako naj bo tudi ta proslava nekak tabor za vso Prlekijo. Ta dan se hočemo zbrati pri Sv. Jurju vsi, ki se zavedamo, kako važno Je katoliško prosvetno delo med slovenskim narodom. V rojstnem kraju našega voditelja g. dr. Korošca hočemo z oblino udeležbo pokazati, kako hvaležni smo njemu, ki nam je zopet oživil našo prosvetna društva.
Nazarje. V nedeljo 25. julija ob osmih zvečer so priredili pred frančiškansko cerkvijo v Na-zarju Veliki Frančiškov! Križarji lz LJubljane versko igro Pilat. Spisal jo je mlad križar Nlko Jeločnik, ki je igro tudi spretno režlral in igral Pilata. Dasi je poprej grozil dež, ee Je vendar nabralo nepričakovano mnogo ljudi, ki so napolnili skoro ves nazarskl grič. Preč. o. Odilo Je obrazložil pomen verske igre, ki je najlepša pridiga, ker nam v nevsiljivi obliki pove, kar nam je potrebno. Nato se Je začela igra. Izredno lepo je vplivalo razsvetljeno področje frančiškanske cerkve in dvigalo že itak zbrano razpoloženje, saj je bila noč lepa, ln pod vodstvom preč. o. Odila je v odmorih pela vsa zbrana množica, ki je verno sledila poteku igre, ki je prikazovala Pilata, ki je obsodil svojega Boga in je zato obsojen, da mora po svetu kot večen popotnik In ne najde miru, dokler ga njegov sin Lukrecij ta stotnik PetronlJ ne spravita z Bogom. Vsak je odšel domov z vtisom: Velik greh kliče nase prokletstvo stoletij.
Odprta noč in dan so groba vrata...
Dornava. V najlepšem cvetu mladosti ji je pretrgala nit življenja smrtna kosa Anikl Zaveo, zvesti članici Marijine družbe. Komaj Je dočakala 17 pomladi in že jo Je poklical Vsemogočni
k sebi. Pogreb Je vodil od hiše žalosti g. p. Metod Rupar iz Ptuja ob veliki udeležbi Marijine družbe in drugih. V srce segajoč govor na pokopališču je imel g. p. Kari iz Ptuja. Domači cerkveni pevski zbor ji je zapel za slovo na domu in na pokopališču. — Dne 15. julija pa smo položili k večnemu počitku Sok Jožefa. Bil Je vzoren krščanski mož in splošno znan čebelar daleč naokoli. Pogreb je vodil g. Alfonz, župnik iz Ptuja. Ob grobu se Je poslovil od rajnega g. župnik. — Uživajta večno srečo pri Bogu, ker sveti križ nam tako govori, da Vidimo se nad zvezdami!
Laporje. Smrt pri nas precej gospodari. Iz Vrhol so prinesli na pokopališče mlado mater Potisk Katarino, ki je zapustila žalostnemu motu dvoje nepreskrbljenih deklic. — V Vrholah je po dolgem in strašnem trpljenju, ki ga je potrpežljivo skozi pet let neprestano na bolniški postelji prenašala, umrla 69 letna Korošec Ana.
—	Zadnji teden pa sta nagle smrti umrla v Hošnici posestnik Martin Kranjc, v Laporju pa 49 letni trgovec in gostilničar Alojzij šifrer.
Dopisi
Šmarje pri Jelšah. V noči na ponedeljek je hitela huda nevihta preko Slovenije, kam, še ne vemo. Pri nas pa je zapustila žalostno sled. Na Planinci je udarila strela v poslopje malega posestnika in v trenutku je bilo vse v plamenu Bena z dvema otrokoma se je komaj rešila. Mož pa se je ob trenutku strele, ko je ravno luč nažigal, onesvestil. Poslopje je gorelo naprej, ker so vsi sosedje precej oddaljeni. Ko so vendar prišli na pomoč, so ga z največjo težavo rešili iz goreče peči, pa z do kolen obžganimi nogami. V žalostnem stanju so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Če le mogoče, ljubi sosedje in Supljani, usmilite se nesrečne obitelji!
Laporje. V zadnjem času je v primeroma kratkih presledkih v laporski župniji kar štirikrat gorelo. V Laporski gorci je požar uničil posestniku Mihaelu Kresniku hram, klet in stiskalnico, v Laporju je Francu Uršiču ogenj do tal po-tgal hišo in hlev, v Liviču je pogorela hiša in gospodarsko poslopje Fr. Stupanu in ravno tako tudi Janezu Ugeršeku. Pri Ugeršeku se je ogenj zanetil od dimnika, ko so pekli kruh, pri drugih požarih pa je morala biti poleg hudobna roka.
—	Razboršek Ljudmila iz Razgorja, ki je večkrat z velikim uspehom nastopala na odru na-
Obiščile
VI. lAEIBORSKI TEDEN
©a 31. julija do 8. avg. mr
50% popusta na železnicah in parobrodih od dne 29. julija do 10. avgusta 1937.
šega Prosvetnega druStva, se Je omožila z Janezom Robarjem iz Žabljeka. Mladima poročen-cema želimo vso srečo!
Sv. Miklavž nad Laškim. V eni zadnjih številk celjske »Nove dobe« se je dopisnik mimogrede obregnil tudi ob našo šolo. Res, fiola stoji 600 m nadmorske višine, tudi preprosta je, kakor so preprosti domovi prebivalcev v teh krajih, ki s trudom obdelujejo težko ln hribovito zemljo. Ponosni pa smo na to, da »Nova doba« in njej sorodni listi k nam ne zahajajo in pa, da skrunllci državne zastave ne obiskujejo naše šole. — šmi-klavčan.
Velika gospodarska in kulturna revija!
Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncereja — Golobar-ska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo!
Ml si le obnovil
naročnino?
Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2 .50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko ca Din 2,—, sicer se ne odgovarja.
Zopet novi ostanki »Pri starinarju«, Koroška ce< Sta 6. Svila, delen, cajg, tiskovina od 4.50 din, Žamet, oksford, srajce, hlače, oblekce, pred-« pašniki, rjavo, plavo, belo platno, postelj^ omare, stoli.	1048
Nič me ne skrbi, saj oblečem celo družino a močnimi oblekami ln čevlji zelo poceni v ma-nufakturi »Grajske starinarne«, Maribor, Ve-trinjska 10.	1049
Obiščite našo trgovino! Mi Vam bomo postregli z lepim, trpežnim ln cenenim blagom. Srečko Pihler, Maribor, Gosposka 5.	943
Odšel Je desetletni Franc Breznik. Kdor ga izsledi, naj takoj Javi na župnišče Marija Snežna.	985
Gospodinje pozor! Dobro olje lahko izdelate in plačate od litra 1 din, tudi zamenjam in moljem zrno, kupujem rips po dnevnih cenah. Pri oljarni Grašič, prej Večernik, Jelovec, Maribor.	990
Krep-papir en gros v Cirilovi Maribor-Ptuj
SLUŽBE:
Majerja, veščega krmljenja in molže, sprejme takoj graščina Statenberg, Makole. 1033
Hlapec, pošten in priden, se sprejme k Sv. Jurju ob Ščavnici. Naslov v upravi lista.	1034-
Iščem poštenega viničarja z malo družino. Ponudbe na upravo pod »Poštenost«.	1038
Pridno deklo sprejmem takoj. Sluga št. 22, Pesnica.	1042
Viničar se sprejme pri Zg. Kungoti. Vprašati: Maribor, Gajeva 4.	1041
Dekla, pridna in poštena, za vsa kmečka dela', se sprejme takoj. Plača mesečno 100 din. Puk-šič Kari, Sv. Anton v Slov. goricah. 1043
Dva sedlarska pomočnika iščem za takoj, najraje mlada, šele izučena. Zglasiti pri Jošku Kolar, sedlar, Slov. Bistrica,	1045
Zanesljiv majer s petimi delovnimi močmi se sprejme. Šuman, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1044
Rabim viničarja s 1. novembrom, 3—4 delovne moči. Vpraša se pri Vinko Pernat, Ptuj. 1047
Starejšo samostojno gospodinjo za manjše posestvo Iščem takoj. Metličer, Grobelno. 1046
Mizarskega pomočnika-začetnika, nekadilca, takoj sprejme mizar Joško Stante, Razvanje 51, p. Hoče pri Mariboru.	1050
POSESTVA:
Štiristanovanjska hiša se proda. Naslov v uprav-ništvu.	1032
Kozolc, dobro ohranjen, šest oken, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Slovenskega gospodarja«.	1037
RAZNO:
Potrebščine za nove sv. maše: papir za okraske, rože, papirne servijete, slovenske trake, črke za napise na slavolokih itd. v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
Posteljne odeje, res dobro prešite (domač Izdelek), od najfinejše do najcenejše kvalitete (od 70 din naprej), izgotovljeno posteljno perilo, zglavnlke, tuhne, kooe, slamariee, gradi za ma-drace, puh in perje vedno v veliki izberi pri A. Stuhec, specialna trgovina — izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 1051
Slovenski fantje ln dekleta! Najlepši izlet v nedeljo popoldne je gostilna »Lipov dvor« pri mostu v Dogošah 35. Vino domačega pridelka. Otilija Lešnik-Maher. Tu se tudi proda dobra kobila in krava na novi dojvi.	1052
Pozor krošnjarji in krojači! Oddam večjo množino kamgarnov za moške obleke po izpod tovarniških cenah. Oglejte si zalogo pri Razpo-šiljalnici »Kosmos« Maribor, Kralja Petra trg, v palači Pokojninskega zavoda.	1039
Suhi rips, sončnice in bučnice zamenjajte za prvovrstno olje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova.	869
Staro železo, litnine, kovine, dele strojev kupim in plačam najboljše. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.	1015
Lampijoni in vse druge potrebščine za veselic« v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
Dvežeie&iii blagajni, ena majhna in ena velika, se prodasta. Na ogled v pisarni »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Grajski trg 7. 1036
Moštna esenea, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpoši-ljatev. Trg. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11.	940
Dober jabolčnik proda Martin Sotler, Sromlje-Brežice.	1003
Baklje za obhode v Cirilovi v Mariboru in v Ptuju-!
Kmetje! Zamenjajte rips in drugo oljnato seme v tovarni olja v Mariboru, Taborska ulica 7, južna stran mosta.	920
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	883
Vrvico (Spago) kupujte v CirUovi v Mariboru in Ptuju!
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljšr: Arbcitejr, Maribor, Dravska ulica 15.	536
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, ko,-ruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Slovenske trake vseh velikosti, navadne ln svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Cirilovi v Mariboru in Ptuju!
Opeka zopet naprodaj, tudi v zameno za drva. Ciglarna, Kamnica, Maribor.	987
Stiskalnica, kompletna, za izdelovanje bučnega olja, z mešalnico in ponvo za praženje poceni prodam. Kari Cernej, Fram.	1001
OSTANKI
mariborskih tekstilnih tovarn: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prima oxfordov, cefirjev In touringov za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoč 16 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi. Paket »Serija Z« vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnino prosto samo 136 Din. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: Razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Pozor, go§tt»ilCarfl! 1040
Kozarce, steklenice za vino, posodo iz porcelana kupite najceneje t veletrgovini
Ivo Andrašič
Maribor, Vodnikov trg 4.
Obiščite nas, dokazali Vam bomo, da Imamo najnlljs _In za gostilničarje Izjemne cene!_
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Kmetje, pozor I
Mlin Rosenberg, Maribor, zopet zamenjava. Prvovrstna moka in visoki procenti. — Poskusite!
te pridete * Maribor,
llll!llllllilllllllll!llllllll!lll!llllllll
se prepričajte, da kupite vsake vrste
špecerijsko blago
vedno najcenejše in najboljše pri staroznani tvrdki	1031
Weis Josip
Maribor, Aleksandrova cesta 29
Velika prodaja
moških nogavic od S—10 Din, moških srajo od IS—28 Din, moških spod. hlač od 10—20 Din ln vse drugo blago po Jako nizkih cenah kupite pri
Trpinu, laribor, Yetrinjska 15.
Veljaven od 21. maja 1937. "tPl
Vozni red v lepi žepni izdaji stan« samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.80 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust Naročila Bprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Kupujte pri naših inserentlh!
l!!!!llilllllll!!lili:klllllil!lll>lllllllll!llilllil!lllllll!!llllllllll>IIUI!llllllllU
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor	Podružnica: Celic
v lastni novi palati na oglu	nasproti pošte, pre| JuZnoSta-
Gosposhe-Siovenshe ulice.	27	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
¥ S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVAMMJE
i ^ __ ___
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P M I
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Spodnfeštaferskl
najbolje in najvarneje pri
osoiilnici
Gosposka ulica 23 f PfflribOm UBčca 10. ohloHra
reglslrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.

Tiskar: TIskarna «rv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik JanuS Golcc, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.