* • »rt ; * deljab Din !•—, Z tJBEDNI^TtO su u*ujya v "'ari- * * boru, Jurčičeva ul. aU 4, i. nad* ■ m a-ropje. Telaion intorurb. st. 276. • ■ UPRAVA s« uah..ja v Jorčičavi ■ a ulici ut. 4, pritličje, daano. Tel a« J 2 on st. 24. SilS poš nouokovni ra- * oun Slav. U.7S7. 2 * m % Na naročila Dre* denarja na ne ■ ■ uira. — ttokopui 5» ne vračajo. J Maribor, torek 8. avgusta 1922. Številka: 177. Pred Carigradom. Drugi predzletni dan. Kralj in kraljica prisostvovala nastopom. diščaJ kateremu so sledili nastopi: . Dan dijaštva In vojaška v Ljubljani. Pred Carigradom so zopet trčili in-oresi imperij alistov. Grčija se šo vodno odpovedala svojim sanjam o restavraciji Bizanta in ustvarjenju veliko Panlvolenske države ob Egejskem mor-Te sanjo so ideal grškega naciona-]a- ^7j ni>k so njeni naj izrazitejši 1kolji zajemali netivo za grški pre-od, Slalx>ten jo ta preporod, komaj ®®nca v primeri s kulturno silo davne \ l^clade. Novi Grki so s križanjem izgn 1 i skoraj vse lastnosti starogrškega j okrašeno mesto na gramdijozno telova- stopa gotovo še ni videl nihče kot jo bil aToda, kakor so grška tla izgubila > dišče, nad katerim sta krožila dva zra-v«lik del svojo lepote. Današnji Grki * koplova. Ljudstvo, ki jo bilo obvešče- £-**»*** potomci; noivcč Jim j £££&* Ljubljana, 7. avgusta. (Izvirno.) Včeraj se je vršil tu dirugi predzletni dan sokolskih nastopov. Nastopilo je sokolsko diijaštvo in vojaštvo. S sprerm-ljervanjem treh godb in navdušenim pozdravljanjem zbranih množic se je kmalu popoldan zbralo na Vodnikovem trgu dijaštvo, moško in žensko ter nad .1000 gojencev podoficirskih šol. Točno , ob 15. uri se jo razvil sprevod, ki je krenil skozi slavnostno z zastavami narodi. Predvesm je treba priboriti Coljavo načelu: Balkan balkanskim narodom! Na ta način bo mogoče odsunitd velike imperialiste od Carigrada, iz Le-pr o- \ vanta in od Balkana sploh. Treba jc ste vaje nad 400 dijakov nižje skupine; j delati za zbližanje balkanskih držav in vaje z zastavicami 300 dijakinj nižje* Tlstanovitov velike konfederacije na skupino ter proste vaje ‘200 dijakinj . višje skupine. Sledile so orodne vaje ce- \ k-alkanu, ki je analna potreba m ki sa lokupnega dijaštva ter na to orožne J bo čez 100 let nedvomno uresničila, če vaje 3000 gojencev podoficirskih šol. j vzamemo, da je delovanje gospodarskih Vsi nastopi so bili vzorni toda nastop j in političnih sil podvrženo nekim stal« gojencev podoficirskih šol in vojakov s. , .______ m ™v.i j « v , . , .v , . i f n.im zakonom, la velika, zveza držav jo prekašal vso pnea,kovanj e. Impo- L „ na_ ; do edina imela pravico do Carigrada, najlepših vrat Evrope. Tako bo razvoj sedanjih razmer ustvaril šo mogočnej- zantnej šega vojaško-telovadnega k mrnj. ~i j Vr' . V’. " " ' l jo nestrpno pričakovalo, toda no dolgo, n v 1 1 ostalo od Hefajsta. So prak-> 0jj jg. uri je pridrdiral na telovadišče i • y v ,e?a duha, zviti trgovci in po pripo-j dvomi auto z obema, navdušeno po-,, 'kvianju tujcev zolo neodkritosrčniI zdravljen od občinstva. Kralj in kralje. V političnem življenju si niso; ^ eo toa®3 f*>4ala 7 6votsu> ložo ■Pridobil; ,. ,. , ,, i od koder sta odzdravila občinstvu, di- ^ooiu tistega upliva, ki bi ga lahko; h na svojem ekspomiranem mestu jaštvu in vojaštvu, ki ju je ob zvokih državno himne ponovno navdušeno pozdravljalo. Na to so je vršil poklon celokupnega dijaštva kralju sredi telova Trifkovič ter se takoj podal le ministrskemu predsedniku Pašiču, kateremu jo sporočil, da prepušča kralj vladi pri uzakonjenju uradniške pragmatike popolnoma prosto roko. Radi tega bo vlada v smislu člena 133 vidovdanske ustave skrajšanim potom predložila zakonski načrt narodni skupščini. Nadalje jo minister Trifkovič sporočil Pašič, da odpotujeta Nj. kralj im kra- r.r^d vrati Orienta. Manjka jim živ-T^aka siia in bistva inteligenca, ki * Prešinila ves narod in mu vtisnila (J '‘f0™0®*. stremljenje k napredku duk nosi Pečat fatalizma in na-a energrjia se troši za trgovske nsakcije. Velikogrški imperializem T sHac^tl 6 ^ramarsko naturo grške-mescana in s primitivizmom grške-tp.p?me^a' r^oc’a sanje so bile po-j, v no’ so zažigale grške duhove in IU1T0^no bned oriental- rez^rižno®tjo sitih in zadovoljnih ^kar jo Grčija obrnila hrbet bal-^Miski politiki in začela tipati po Le- t ntu i11 Orientu, se nahaja v stalni Beograd, 7. avgusta. (Izvirno.) Jf' tudi če je dosegla po zaslugi ge- l V dobro poučemiih krogih se je včeraj kalnega državnika Eeleutherije Veni- ^r^v^°’+c a J**?***' .. J j niik Pasič ta.kon odpotoval v Marijan- >Pm teritorialnih uspehov., Bazne, čim se vrne n™ ki Uioi-i.. naroda im, šele potem , 1 ična in socialna kriza države, je jj . . cm je grški narod podlegel v &ini burila borbenosti in disci- *^°galomanija grških politikov Oršl rck'° °d neuspeha do neuspeha. ^^ščanstvo nima zadostnih n- ta. Preciznost izvajanja in disciplina je bila več nego nonndfcriljiva. Zato pa je izzval ta nastop nepopisne ovacije naši vojski kralju ter kraljici, ki so kar niso hotele poleči. Izvajalcem sta pri vseh točkah ploskala tucli kralj in posebno kraljica. Po končanih nastopih sta se kralj in kraljica zopet burno pozdravljena odpeljala nazaj na Bled. Nastopom je prisostvovalo 15.000 do 20.000 občinstva. Žal le, da se vsled dežja zvečer ni mogla vršiti v Tivoliju napovedana veselica. šo stavbo, kakor si jo zamišljajo romantični panhelenski sanjači. Ta stav-, ba bo trajnejša kakor restavracija davno propadlih carstev. Njeni zidovi bodq svobodni in kulturni balkanski narodi, Pot k nji je: razumna in trezna bal-, kanska politika in gospodarska koope« racija med vsemi balkanskimi državami. ; Kralj m kraljica potujeta na Češko. - * Beograd, 7. avgusta. (Izvirno.) Ijica dno 10. avgusta inkognito v Ma-; Danes se je vrnil iz Bleda minister rijine Lažne. Za časa kraljeve odsotno- sti bo izvrševal kraljevo oblast v smislu člena 25 ustave ministrski svet. Med drugimi ukazi jo kralj podpisal tudi ukaz o imenovanj-u državni! svetnikov. V vprašanju princa Jurija je kralj obžaloval, da se o tem razpravlja v javnosti in v časopisju ter je ob enem pooblastil vlado, da to v-prašamje likvidira. Mamen Pašičevega potovanja na Češko. ,^a krira, ^iza VAO U„,'l ± .. • 1 v l .cww.| vupun/vm v sanjan- JJIilia aJlUlJI .a V ZCTIOVI. . ' 7 p, teritorialnih uspehov., e]co Lažne, čim se vrne zunanji mini- Pašičevega potovanja in njegovi., je v prvi vrsti duševna ste dr. Ninčič z Bleda. Na Češkoriovaš- Stankov s češkoslovaškimi politiki r» v, „ 1 „ č _ L- Dim oa eocf o.l T^n eiA o (TVrorl porlnrJlrArTVi r> <-i 1 --.. 4 -v J — B . J X . 1 kem se bo sestal Pašič s predsednikom češkoslovaško republike T. G. Masary-kom in člani češkoslovaške vlade. Pri POGAJANJA MED DAVIDOVlCEM IN PAŠICEM. Beograd, 7. avgusta. (Izv.) Včeraj ',"«nov v xnn-:flv, a+n™ dopoldne sta se sestala ministrski pred- dolgov. Italija ima najboljše namene, po- sega rim fn"i i •• i '• '- sednik Pašič in predsednik demokratske- magati Nemčiji, vendar pa pri tem ne Se n,a Bin pokrajinah, opirajoč ga ^jujia Ljuba Davidovič. Davdiovič je more žrtvovati svojih lastnih interesov. ^Premo • °vm<>’ kil®- že 4krat Sp0ročil Pašiču, da kandidira demokrat- Japhter je izjavil, da vprašanje nemških frra'~~en.3CrLa. ^nes ima Grčija isto; ski klub na mesto notranjega ministra reparacijskih plačil nikakor še ni rešeno Sii ^rigrada kakor n. pr. Ru- j Kosto Timitijevjča. Pri tej priliki je Pašič z dovoljenjem moratorija, ker Belgija SaiT|'Q ■»» J._l. i i .i . rwr\r\i%4’ tmročriniA nArl+ni- Tl 111 Tl O I)()frp1l1llA TPtlOrooilO Marodne noše na vse-sokolskem zletu v Ljubljani. Dne 15. avgusta je za vsesokblski zlet najvažnejši. Ta dan se zb ero tudi' vso narodne noše, da pokažejo svetu, kako visoko ceni ves narod sokolstvo delo in da s svojo lepoto in pestrostjo povečajo sijaj sokolskega zleta. Zato je Jugoslovenski Sokolski Savez odkazal narodnim nošam najbolj odlična mesta. Dolžnost naša pa je, da se vsi, ki imajo pravilno narodno nošo zbero vi Ljubljani. Spored za narodne noše ja tej priliki so bo razpravljalo o zadevah malo antante in pričalruje so, da se bo ? , anVS”u 66 VSG naro^“ pri tem tudi določilo stališče, ki naj ga no noso _? 8‘ UT® .v™tra,3 na slavnost-zavzame mala antanta v Ženovi. ' Od nc™ Pjostoru (bivše dirkališče pit velesejmu). Vozom pa ostanejo na potu med velesejmom in slavnostnim pretit delile v dve glavni skupini, od katerih! odkoraka ena pred Narodni dom, druga pa na trg Sv. Jakoba, Pred Narodnim domom se postavi vsa skupina v Pollaku med Narodnim domom, Trubarjevim spomenikom in Bleiweisova cesto, tako da ima najlepši razgled na, Aleksandrovo cesto, po kateri pride sprevod Sokolstva. Skupina pri Sv. Jakobu pa so postavi na trgu tako, da ima razgled na Šentjakobski most. Tudi od tu bo imela skupina najlepši raz-, gled na sprevod. se- S0 pričakuje, da bo dosežen v vseh vpra- j 6torom* Vse narodne noše se bodo šanjih potpclen sporazum. predno ne pozna mnenja Anglije in Francije. Reparacijsko vprašanje ni mogoče obravnavati brez vprašanja zavezniških ^odi v dobah romantike so mogli zopet sprožil vprašanje državnih podtaj- in bi pod mo' 1 mimo° j^Slkup^odkSkf 2 sanjati o obnovi svoje nekdanje "lkavN^v'dovid f izja^l!’ da Je dc™°' ratonJ°m na3vec trpcIa‘ j na Kongresni trg. kjer jim odkažejo 511 ktaSskor ?eiD0k08 bU° deno v nobeS°poS ah dogovora/v SEJA IŠKEGA ODBORA V BEO-: ^diteljiprostor, ki bo zopet eden naj. Rodovin • n- nes e^taole grško. j političnih krogih se zatrjuje, da lahko ra- JprL a 36 a,3PTCmešala rase in na-; dikalci vsled te svoje zahteve pričakujejo Beograd, 7. avgusta. (Izvirno.) „ . . , . . - Sradila in raz<]i,raia države, iz-,;od demokratov protizahteve glede dr- Včeraj dopoldne in popoldiie se je vr- , ^ f od temeljev. Da-1 žavnega oodtaindca v prometnem mini- M. s^a odtam etepertov ta doletov , 30 treba računati s tem kor je in s*rstvu. Pričakuje se, da se Pašič danes za i^dev roškega vprašanja. Izvršila ki morio bi*: " » • - • ponovno sestane s Davidovičem, da ugodnejših. Po končanem sokolskem sprevodu je obed in so nato vse narodne noše ^roij1 ni°"r'° k^ti, napačno pa je, če si ^lih Prad^ svo-io bodočnost na orume-_ Pergamentili zgodovine. ^>ji kodočnosti ne v Mali kom j n° °b ®osPOTu* Njen pauheleni-k°, Čo° .aunkronističen. Danes je narav-%Htu tr^-^k ®osP°rP in v bližnjem Ori-halj,sn C. a 2 2aPacbroevropskimi impe-"Mio wda2?0,*«ai0 z ono realno kjihovih 30 Podrobna za zaščito kou fi .^ ^^tatorskih interesov. Če . 1 } °stro.jši, bo zaskelel gršlco *P jo morda iztreznil. Grčija ima ^ • a eamo,y, avezi-ai bojiktvu«^ končno rešita vprašanje notranjega ministrstva. PRIČETEK LONDONSKE KONFERENCE. n' London, 7. avgusta. (Izv.) Včeraj so dospeli semkaj ministrski predsednik Poincare in finančni minister dr Lateril, italijanski zunanji minister Schanzer, belgijski finančni minister Theunis in zunanji minister Japhter. Prvi oficijelni sestanek je določen v pondeljek ob 11. uri dopoldne v zunanjem ministrstvu. S Poincare-jem dosedaj ni bilo mogoče govoriti, kakor poroča Reuterjev urad. Schanzer ie izjavil, da ne more Italija ničesar reči, iu izdelala, so se vsa praddela za izvr šiitov rapullsko pogodbo in izp' iznitev tretjega pasu in Sušaka. BORZA, avgusta. (Izvirno.) Pred- mi' ' Sfagreb, 7. _ ____________ borza. Pariz 27.50, London 15.45, Berlin 0.44, Praga 829—830, Dunaj 0.74, Dolarji 332, Budimpešta 0.18i!, Italija 15.60. Čarih, 7. avgusta. (Izvirno.) Bred-borza. Pariz 43.05, Zagreb 1.57)4, London 23.45, Berlin' 0.67, Praga 12.S0, Duna j 0.01, žigosane krono 0.01 'A, Now-york 526,. Italija 24.35, Budimpešta 0.25, Varšava 0.08. •—fi- na slavnostnem prostoru, od koder odkorakajo na Kongresni trg, od tam gre oh 2. uri popoldne sprevod narodnih noš samih skozi Wolfovo in Prešernovo ulico po Wilsonovi cesti in Linhartovi ulici na telovadišče, kjer je razhod. Na telovadišču jim je odkaza-na tribuna. Tudi je prostor prvovrsten. Dne 13. avgusta zjutraj dobe vse narodne nošo legitimacije ki jih opravičuje do prostega vstopa k vsem prireditvam in vstopu na tribuno (telovadišče) proti vstopnini 5 Din. Pripominjamo da mora tudi vsak Sokol tu plačati malo vstopnino, zato tudi narodne noše ne morejo biti za telovadbo oproščene vstopnine. Legitimacijo za polovično vožnjo pa dobe vsi pravo-al» nri roko)' kom dnišivr svoie- stran 3 ________ wjo»;>ll’ilTTI I nlM,tir.aMtr.»«inaB»»«*l1l etmnaarmamrjem ,ga Kraja ali pa pri dotičnem aranžerju, iki jih jo priglasil. Šo enkrat poživljamo vse, ki imajo ■fjravilne narodne noše, da se udeleže visesokolskega zlota. Prijavo naj se pošljejo do 6. t. m. Na poznejše prijavo se ne bo voč oziralo. Dnevna kronika. — Draginja brez konca in kraja. Prijatelj lista nam piše: Če se ne bodo začeli v Beogradu malo hitreje gibati, bomo gledo draginjo kmalu dosegli Avstrijo. Obljublja se kontrola nad borzami, .karnisami in zalogami zrnja. Upanje je torej, da bodo šle cene živilom navzdol, kakor se to spodobi v a-grarni državi. Noumovno pa nam je, da jo bas sedaj, ko jo vse žito večinoma že spravljeno, in je že preračun jeno, koliko tisoč vagonov se bo izvozilo iz 'Jugoslavije, cena moko poskočila od 26 K na 27.60 KI V dveh mesecih (juni, Juli,) se je sladkor podmažil od 66 K na 86 K, torej za 20 K. Olje je februarja stalo še 80 K, danes že 160 K. Kaj .pa še le obleka in kurivo za zimo? Kako naj živo naši dijaki? — Mednarodna nadaljevalni tečaj r,'a zdravnike. Dunajska medicinska fa-Kulteta priredi v času od 25. septembra do 8. oktobra in od 4. do 18. decembra mednarodni nadaljevalni tečaj za zdrav mike. Obiskovalci tečaja plačajo samo vpisnino, ki znaša za jugoslovenske zdravnike 15.000 aK, za drugo inozem-ce pa 30.000 K. Eeflektanti naj sporoče ime in naslov ter morebitne željo gledo stanovanja itd. tajniku dr. Kronfeldu, Wien IX. Porzellangasse 22. — Od zdravilnega odseka za Slovenijo, — Obsodbe vsled neoznačen j a cen v izložbah v Konjicah. Prejeli smo: Pred konjiškim sodiščem so bili nedavno obsojeni ker niso imeli v svojih prodajalnah na blagu označenih cen, kakor to predpisuje zakon, za pobijanje draginje: Leopold Bruderman na 50 Din. denarne kazni in 24 ur zapora in Helena Zottel ravnotako, sedaj pa še Anton Prebtner, trdeč, da je svetilka luksurijozno blago na 100 Din. denarne kazni in zapor, lončar Prane Vrečko tradi svojih piskrov istotako na 100 Dim. in zaporno kazen, klobučar Topolšek Prane pa na 50 Din. in 24 ur zapora. Ali so prijavili vzklic, no vemo, ali vemo, kam bodemo sedaj hodili kupovat svoje potrebščine, ker nam je znano, zakaj se nočejo ceno na blago razobešati. Sledijo v najkrajšem času najbrž še drugi in bodemo spet poročali, — Prepir pri sv. Trojici Da se ne bode brez potrebe nadaljeval prepir, kdo je bil oni »Popotnik«, ki je bil v 6. št. »Narodnega lista« naštel nekaj Trojičanov in Lenarčanov, ki ljubijo Jugoslavijo in svojega kralja tako močno iz vsega srca, da so jim ni zdelo niti potrebno niti vredno na dan njegove poroke razobesiti na svojih hišah zastav, oglašam javno, da ta dopisnik ni bil g., dr. Weixl, temveč som to bil jaz. Zamudil sem bil pri sv. Trojici avtomobil, zato sem moral hoditi peš v Maribor. Žal mi je, da si nisem o eri e dal vseh hiš obeh trgov. V prihodnje hočem biti natančnejši ter našteti vso hi- Prof. S. Reich: Vtisi Iz izleta slovenskih abitisrijentov v Srbijo. (Dalje.) Ko smo se nekoliko nasipali in dobro »kopali, smo šli drug dan po mestu v spremstvo mnogih Beogradjanov, pod vodstvom insp. g. Kangige, prof. g. Si-koloviča — ki sta nas sploh vso dni v Beogradu z naravnost občudovanja vredno požrtvovalnostjo spremljala in nam vse zanimivosti tolmačila, ki bi jih mi sami ne bili našli niti tako razumeli. Priključil so nam jo tudi Čika Taso in gimn. ravnatelj g. S. Tomič. Šli smo najprej v parlament. Tam je pozdravil predsednik skupščino g. dr. Ribar, od vseh živahno aklamiran, z iskrenimi besedami našo mladino, ki je prvič v tal«) lepem številu poselila .parlament. Živahni zapisnikar sltup-scine nam jo raztolmačil slike, k.i viso V parlamentu. Najzanknivejša predstavlja kralja Petra pri ognju. Kalvarija srbske vojske čez Albanijo. Vojaki so utrujeni od naporov, zimo in gladu polegli okoli ognja ter pozaspali; starem,1!, bolnemu kralju jo bila dodo- * at n še, ki bodo ob državnih in dinastičnih prašnikih demonstrativno zijale puste v svet, naj spozna narod in državno oblasti nasprotnike države. No poznani osebno nobenega Troj inčama in Lenarčana, tega dno som jih iz državnega stališča spoznal po njih hišah. Kdor so zanima za moje ime ga izve pri uredništvu pod posebnimi pogoji. Sicer pa ne razumem, čemu se zanimate za dopisnika, uplivajto rajše na klerikalne in nemškutarske protidržavme demonstrante, naj se poboljšajo. Zdravo! — Popotnik doma iz Maribora. — Smrtno ponesrečil. Mlinar Valentin Divjak v Krastj.u, okraj Gornja Radgona, je dno 24. julija ponoči nekaj popravljal pri mlinu. Pri tem ga je' zajelo kolo in ga vrtelo okrog, dokler se končno ni samo ustavilo. Da so ponesrečenca mogli rešiti, so mu morali obleko razrezati in raztrgati na telesu. — Kmalu po rešitvi pa je revež vsled za-dobljenih poškodb umrl. Dopisi. Pairijotizem naših duhovnikov. — (Konjice.) Dne 31 julija t. 1. jo bilo zaključeno šolsko leto na tukajšnjih šolah z mašo, katero je bral kaplan in katehet Tovornik. Na koncu mašo se bi morala pet zahvalna pesem, blagoslov in državna himna, kar jo bilo gospodu kaplanu dobro znano. Že proti koncu blagoslova pa so je temu čudno mudilo, da izgine izpred oltarja in ni počakal konca pesmi, temveč odšel takoj v zakristijo. Pri vhodu ga je že srečal fant, ki je s kajfežem v roki čudovito brzo hitel pogasit luči na oltarju. Vse to se je zgodilo na način, da so postali v cerkvi navzoči — torej tudi šolska mladina — nehate pozorni. — Vzrok je postal kmalu očiten. Učenci so zapeli »Bože pravde«. Mašujoči katehet Tovornik se je , kakor je bilo videti namenoma tako brzo odstranil in držav na himna se je pela pred praznim in nerazsvetljenim oltarjem. Po maši pa so se očividci tega dojroka spogledali in drug druzepra vpraševali: »Ali ste videli«1?! Ako bi bil g. katehet pozabil na himno, bi se še lahko vrnil pred oltar, česar pa ni storil. Sicer pa je izključeno, da bi bil pozabil, kajti on sam je določil, da se bo pri zaključni šolski maši pela zahvalna pesem, blagoslov in državna himna. G. katehet, ki prejema za svojih 20 ur pouka na mesec nekaj tisočakov državnega denarja, so tega nikakor ne brani, pač pa provocira na tako očiten način in celo pri službi božji izraža svojo m.ržnjo in preziranje naši državi in kralju. Mi ne pošiljamo dece v cerkev, da vidi tam zasramovanje naše države, temveč, da opravi svoje verske dolžnosti. V prihodnje se naj vrši šolski sklep v šoli sami, kaplan Tovornik pa naj demonstrira zase v cerkvi — sam! Nikakor ni čudno, da vera peša, kajti če se mora £eilo službi božji pridejati kaka nesramnost, ki žali domovinski in pa-trijotični čut vernikov, potem jo jasno, dia mora vera .pešati in da zakrivijo pešanje ravno oni, ki bi morali vsled njih7 poklica to preprečiti. Skrajni čas pa je. da no samo šolska, temveč tudi politična oblast nemudoma zadevo ljena majhna sobica; ali ni ga držalo notri, hotel jo deliti napore kot dober oče s svojimi otroci-vojaki, prisedel je k njim n tako ogrnjen s plaščem celo noč čul med njimi... Druga slika: Albansko pogorje v snegu, stopinjo po njem navkreber; tu moli iz snega koščena roka, šo mrtva krčevito iztoga-joč prste za kosom kruha; krokarji sledijo stopinjam iskajoč plena... Na tretji sliki kupuje srbski vojak orl zvitega Amavta hleb kruha, s težkimi, zadnjimi napoleoni ga mora odtehtati — drugače Amavt ne da. Od vseh strani gledajo gladni srbski vojaki, ki so jih Arnavti že do golega ogulil), s, ko Penečimi pogledi po kruhu, upirajoči v srečneža, ki ga sedaj ima, da ga bratski z njimi podeli, kakor so tudi oni prej .. Težki, grozni spomini.. Besni opomini poslancem k resnemu de-lu! Razložil nam jo nate prijazni gospod na kratko, kako smo se politično opredelili s tem, da so zasedli razne sedeže v zbornici; bilo nas je od skrajne desnico do skrajne levice... Največ vkljub temu v centru, slučajnost, ki jo bila jako karakteristična in ki smo jo imeli priliko opazovati na daljnem potovan a Xf TTs preiskuje ter potrebno ukrene, da tako protidržavno rovarenja v našem kraju preneha in da doleti kateheta - provokatorja zaslužena kazen, kakor jo že preje enkrat doletela enega njegovih duhovnih tovariševv drugem kraju Slovenijo iz istega razloga. Prič je dovolj na razpolago, ki bodo označeni dejanski stan dooela potrdile. Vsekako pa kaplan Tovornik no spada več v našo šole kot katehet! — Konjičani. Konjice. Za bližajoče se volitve se pri nas pridno zanimajo klerikalci in Nemci, ki hočejo prve pustiti na cedilu. Klerikalni mogočneži Nemcem niso najbrž docela izpolnili pri zadnjih občinskih volitvah danih obljub, ali pa so Nemci šo pravi čas spoznali klerikalno hinavščino, ki oblju-bujo vse, ne da pa ničesar svojemu bljižnjemu, ko pride do udobnega korita. Da Nemci ne marajo več klerikalnega klečeplazenja, priča dejstvo,' da niso ob priliki katoliškega shoda v Konjicah razobesili državnih zastav, niti o-kinčali svojih hiš. Iz tega sledi, da se sedaj bojo ponižanja in so baje nedavno sklicali prostorih Kmečko hranilnice in posojilnice zaupen sestanek, katerega so se udeležili sam. g. arhidija-kon Hrastelj, vikar Mirt, trgovec Bru-dorman in šo nekaj bolj kmečkih. Na tem prostoru, katerega jo stražila častna straža klerikalizma, se je pred vsem šlo za kandidaturo. G. arhidijakon je že star, ne pride v poštev kot pravi dušni pastir, Mirt, desna roka prvega tudi no in tako se je tam sklonilo, da se to vzvišeno mesto konjiškega kandidata poveri trgovcu Brudermanu. Na tako visokem mestu so drugi šalijo, da bi šo lažje prišel do druge hišo in še prejo, kakor je prišel kot trgovec do prve. — Zidanmost. Kuharica, Pepca Ž., kolodvorske restavracije je zamenjala steklenico slatinske vode s steklenico kisovega esenca ter izpila cel kozarec. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. — Loka pri ZSdanemmostu. Naša vas sicer ne pozna prepira in pobojev. Zalibcg pa je v soboto izzival nek Ci-gole iz Pleš v gostilni Kvardij.an mirno sedeče fante. Vnela se jo prava bitka in krvave glave so zaključile nepremišljeno dejanje. Prekmurje. Beltinci. Dne 4. tega m. je ob 3. uri popoldan izbruhnil ogenj pri posestniku Ferdinandu Časarju v Beltincih, kateremu je pred par dnevi zmlačena slama začela goreti, kopica slame je bila 10 do 15.000 K vredna katera je skoro popolnoma zgorela. Ogenj se jo naznanil z običajnim zvenenjem; nakar so ljudje od vseh krajev na pomoč prileteli. Kako je ogenj nastal je do-sedaj neznano. Zahvaliti so je vsem občanom kateri so prihiteli z domačo in sosedni občani z Bratovsko brizga-lnico na pomoč. Ker Časarov in sosedni vodnjaki so bili kmalu izčrpani je ljudstvo trudapoino vodo nosilo od daljnih vodnjakov. Uprava veleposestva je dala veliko sode napolniti in tja postaviti, da se ogenj lokalizira. Sosednja poslopja pa so se vsa s plahtami pokrila in z vodo polivala, da so ogenj Ogledali smo si potem oba kraljeva dvora, starega in novega, vodila nas je po sobah hišna Slovenka. Vso je lepo a solidno; Kdor je pričakoval razkošja, o kakoršnern je čital in slišal, da vlada Po raznih cesarskih in kraljevskih palačah, ta ni prišel na svoj račun. V konjišnici smo občudovali lepo vrsto raznih vrancev, rujavcev in belcev, ki so ponosno stali o svojih oddelkih, deloma v popolni opremi, »v službi« — ko da se zavedajo, kdo je njihov gospodar. Umetniška razstava v prostorih II. beogradske gimnazije nam jo nudila najrazličnejšo utise; temi ji to jo seve ni bilo mogočo ogledati, kor ni bilo časa, ali se jo pokazalo, da v mladih, nepokvarjenih dušah ni nikakšnega navdušenja za moderne karikature, nestvoro in rafinirane ekstravagance povojno bolne mentalitete. Popoldan so nas popeljali naši voditelji pred spomenik kneza Miha j la, tega lokavega diplomata, ki je brez bitko dobojevai marsikatero zmago za svoj narod. Slišali smo, kako vroča tla bila haš v bližini tega spomenika' v turških časih, kako so nekoč prepodili srbski junaki na vitezi, kmaijo iz oko .trarrrar; w aVfusia ni mogel razširiti'. Ako bi so eno a.} drugo sosedno poslopje vnelo, tata no bi bilo mogoče ognja lokalizirati, v-tej nevarnosti se jo videlo, kako dobro bi bilo, ako bi bila organizirana požarna hramba, kor v tofti slučaju je vsa^i komandiral, in ljudstvo ni znalo ko.8'3 bi ubogalo. Mariborske testi. Maribor 7. avgusta 1922. m Nemškutarija. Prejeli smo: ^ Ako se poslužuje rojen Slovenec v občevanju z Nemci, ki pa razumejo slovensk1 in s Slovenci, ki razumejo nemški 3©^ zilt, edinole nemščine, jo4o neničur. M pa še nemčur Slovenec, ki govori 0 Nemcem nemško, ako ta ne razume slovenščino. Slovenec pokaže s tem v ,2 koveč, da je bolj na obrazen, ker govora več jezikov. Da no moremo zatre4 nemškutarstva čez noč, to vemo. ven" ko stori v pobijanju nemčurstva vensko časopisje, šo več učiteljstvo D** prej nemških šolah, dosti tudi držanji' uradi, najmanj pa slovenska itd®.1' genca. Dela še je na tem polju (niarl' borskem!) zelo veliko! Uspehi so videli pni raznih volitvah, ki so vov™ merilo napredovanja ozir. nazadova' n ja no lo političnih strank, temveč fto narodnosti in njihovih izrodkov. izzivajo pri Sv. Lenartu s plavica® _ da kričijo v Ptuju »Heil« slovenske®* uradniku v obraz, da so člani rešiin<3^ oddelka na mariborskem kolodvoru?1 d kaj o v nemščini nad jugoslovanski državnim uradnikom, da poveiu®0^ mariborski gasilci: »Wasser - xosXs° itd., itd., vso to in še marsikaj dTlize'fg bo izginilo iz naše slovenske države 2 večne čase. Nemčurjj, nezakonski . ?,•[ ci slovenskega naroda, morajo izg^11 m Pridobitni sloji v Mariboru radniško vprašanje. Težko eksistanc0 vprašanje našega uradništva in ^ maimcst odgovornih činitoljov $ g tega, je spodbudilo naše pridobitve sloje, da se z vso vnemo priključijo d<> bi našega uradništva. Zaradi tega ■’ če jo podpisani za dne 10. avgusta oj* * uri zvečer javno zborovanje v «o ovo dvorano. Trgovski gremid. .J trg. društvo, Slov. obrt, Društvo industr ija.1 cov. m Kozaki zopet v Mariboru. V boto 12. t. m. bodo kubanski kozak* ^ pet nastopili v Mariboru s svojimi vr tolomnimi vajami na konju. K1'3-1 1 uro objavimo pravočasno. m Zahvala. Gosp. Herman Pelmonošfcru pri Osi jeku jo daijO' Državni borzi dela v Mariboru 300 ^ za Itar se mu le-ta najlepšo zahvaluJ_ m Predavanje prof. Bo^tuniČa, 1“ ^ bilo v petek odpovedano, se vrši v do !). tvgusta v mali dvorani Narod0 ^ ga doma. Govoril bo o »občevanj11 mrtvimi.« m Izgubljeno! Dno 6. avg. orl S- 9. uro zvečer jo izgubila neka sfcra® v Pobrežju na veselici požarne J>ra be listnico z važnimi predmeti, -p0^ dinairjii denarja in stari potni 13S** šteni najditelj naj jo odda v ■»Tabora« ali pa pri policijskemu ko sarijatu v Mariboru. lico, Turke iz Beograda, ki jim jf nil za to spomin tudi s tem, da j®11 ^ j v tem delu mesta imenoval po ^e' t teh boiriteljev, saj so ta tla napojc:0 ~ , njihovo krvjo. Slišali smo na tem j stu, kaj pomeni ljubiti domovino. • biti svobodo z vsem žarom, ljubiti < požrtvovalno, neustrašeno, do g) niti svojega življenja, v ti . poleg tega, da to nabode sovrag ^ ^ če to dobi v rolto živega. In ta brc ^ merna ljubav do svobodne dom° ^ so jo vlekla kot zlata nit skozi ?ySpcr šo potovanje, oiovsod smo nahajali monike, ki so nas učili mnogo, In na ša mladina, ki jo gledala z mi očmi, z odprtim vizirjem 7" jo bila, hvala Bogu, v pretežni^ — jo vso to pila v dolgih požirk*'1^^ učila se je mnogo, mnogo.. • \\\Y se mi jo liki Aleksander Veliki , p lovom grobu... Blagor Ti, imaš takšno mladino! Že so vzda? .^ blata medvojne in povojne menta p vnača se k svojim starim idoaJ0®^ ^ , jih osvežuje in krepi z novimi. ; prej tako in zatrepetal no bo P1'^ kanci« lo Italijan, ampak cela L spoštoval nas bo cel svet. ^. (Daljo prihodnjih Maribor, 5- avgusta f92§« * T 'K F O >f * ^...i^?^icvW^-~^„^.wwtrx-$tWi^^^>nr/Aw vv- Stran S. to Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega ;io_ vojna popolnoma uničila, Prosi usmiljena srca za podporo. Zena 112u 30 med vojno umrla in zapustila Pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebo in otroke, jo razpečal že skoraj vso premičnine, sedaj pa ga jo vrli vsega zla še doletela bolezen, tako, da z družino vred nahaja v največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema nase uredništvo. Imena darovalcev bo-too objavili! m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu w inozemski listi. Eleganten Bar. — dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parka. Pri tepem vremenu dnevno koncert od 17. 0 19. in od 21. do 23. ure. Orkester Pomnožen. Kultura in umetnost x Lunačkovo laži v »Obzoru«. V agreibskem »Obzoru« od četrtka jo na-PBal znani hrvatski publicist Lana-‘e i Podlistek pod naslovom »Priliko i ©prilike naše umjetnosti,« v katerem o zgraža nad tem, da vlada zapostav-lirvatsil«) umetnost. V dokaz, da jo es zapostavlja navaja, da je ljubi jan-Pokrajinska uprava dala »Narodni m .v -Ljubljani milijon kron za Tin - P v.^ (»Obaor« piše »knjig«, kar * 3e očiividno tiskovna napaka.) Rado-atoa emo, kje je g. Lunaček slišal ali celn goirostasno laž, ali pa je morda lo _ ttalaše^ zasuknil rosnico v svoj pri-Juo- 4^°.,®^ liste in ni edini tujec v vij!. Pote,m bo menda pač ve-j.j. ’ ®a. £• Hribar ni dal »Narodni gale-sV fioka državnega ali pokrajin-denarja, ampak da ji je iz lastne-Z0Pa podaril milijon kron. Radoved-, srno, ali bo »Obzor« toliko pošten, da to popravil? Ta slučaj pa je ob en oni sk ^ ^°^az’ kako se v gotove hujska- 1. ? kamene spreobrača tudi resnice, ~i °ro .ve Vsa naši javnost. Tako po-panje moramo obsoditi in so s stu-f,1ni' 0,yi'ui'ti v stran od ljudij, ki so daleč izpozabijo. S©k0^st¥0. o V o 7:tio izkaznico za polovično Vož-j °1n5l ^l&t v Ljubljano so došle. Vsak-U * 86 jo prijavil, jih lahko sprej-°isami urami v društveni o Skupna prenočiSča za člane: sej-v H°o, paviljon E ob Celovški cesti, za 11:10(5: šola v Mostah. ? Kdor Ima prtljage s seboj, naj pri- dri^f110, ^tek 2 naznanilom župe, naf1 v0, stalno bivališče tor naj li-ivf-nefL’° ozna«i poslopje, kjer v Ljub-gani stanuje. to ? Sokolski vlak iz Maribora v sobo-tv,.;,, avgusta ob 16. uri popoldne P lho(I v Ljubljano ob 21. uri. dv(r ne na mariborskem kolo-^yj,-i *'1} K0 11 a.i preskrbi vsaj en dan pred dom v Ljubljano, da ne bo navala. ifeoUi- Prehrane na I. jugosl. vseso- dotičn^1 v Ljubljani so naj vsi Preb lldoleženci, kateri želijo skupno da °fflasijo v društveni pisarni zn ? ;.lCaio prehranjevalne stroške, ki 2;a 't,vJ°i110 L) in poleg toga 1 D VS^/arvno izkaznico. Uradno uro Odbor an urc zve^er* —o— PRVI VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI. Molska razstava v Tehniški sired-Preišni n.a Mirju (Aškerčeva ulica, toot , „ !f <5raavna obrtna šola) jo predvidiš Tvnv^f®11? splošne pozornosti. V nji ^kio rvov. sobo-i takorokoč celo zgodo-kov nn* j6®^ Sokolstva od prvili začet-inji v.cv° ,anes. Časopisi so prinesli o Stav« Poročila. Na to raz- fcolstv Sokole in vso prijateljo So-3 e vt,_,v Plovno opozarjamo. Odprta 2. do fi :;an 8- ■'Journal Encyclopedique« še eno vprašanje: »No bi li cerkev in država s svojo močjo mogli ukiniti celibata? Ali ne bi oni, ki bi ga ukinil, zaslužil naslov »dobrotvora« človeškega rodu?« Mi k temu pristavimo lahko tudi še to, da so tudi v naši zgodovini zadnjega časa bili skoro vsi atentatorji neožen-jeni. Tako Princip, Gavrilovid, Čabri-novič, Stojič in Aliagič in šo drugi, vsi s.o bili samci... /Jfran K ■J.T A' L?'xJ R tfijt ' ... ■' 'V*'.it-!-' /naiTOr«. % sveusta n® Bernliard Kellermann: dzrovitost, so ga brž nje- s^ra- susis#*’ Roman. (Dalje.) Njegovo znanje, njega gava neslifena delovna sila vile kvišku in zdaj je pritjskaval s svojimi patentnimi podplati krepko in izdatno' na ramena pod seboj, prav kakor so prej pritiskali nanj- Opustil je glasno govorico hirokcjjcv,_ posta! dostojanstven, in si v znamenje, da je prišlec in lahko stori kar ga je volja, omislil samobiten obraz: pustil je na njem v kratko zbrite za-ličine. — y Newyorku se mu je v drugo zgodila podobna .sreča kakor pred leti v Londonu. Naletel je na drugega S. Woolfa, toda na S. Woo!fa neznanskega kalibra. Naletel je na Lloyda! Takrat je bil pri Union-Exchan- In Allan jim jo je dal. Dal jim je pesem iz železa in prasketajočih električnih isker, in so jo umeli: bila je pesem njihove dobe in slišali so njen neizprosni takt v hrumečih vlakih višinskih železnic nad svojimi glavami. Ta mož ni obetal claimov v nebesih, ni trdil, da ima človeška duša sedem etaž. Ta mož ni sleparil z (30) i dokončno preteklimi in nepresodijivimi bodočimi stvarmi, ta mož je bil sedanjost. Obljubil je nekaj otipnega, vsakomur umljivega: hotel je skozi zemljo Ma!a oznanila. Dobro nilako in ,ra'°'nl izdelki se dobijo v mit karu Ivana Golob, Slovonska ulic* St. IG. 1260 10-? ir.strukier, da pripravi 1 dečka za I. razred sreJnje šola nai se zglasi takoj v Popovičevi ulici 11. 1364 3-1 bjutf osti. Naslov po dogovora. glavni v upravi. Cen* 1362 , . Kuoim otročjo pesto! j o. Ana SKOpatl. Val č, Maistrova ul, 5. 1303 luknjo, to je bilo vse! » Toda vkljub eiostavnosti je spoznal vsakdo, kako silno drzen ie nasnutek tega moža. In pa: nasnutek so Na prodaj je 11 oralov gozda obleščevali milijoni! j bl)£U ob glavn. Izprva je denar »malega moža« dotekal le po ma- j lem, potem pa tokoma. Po Ncwyorku, Chicagi, San j Franciscu, po vsej Ameriki je vršela beseda »tunnel-< shares«. Govorilo se je o Victoria-Rand-Mine-sharih,; ror a o Continental Radium-sharih, po katerih je lastnik o- * bogatel. Tunnel-shares utegnejo zlahkoma za sabo pu- . stiti vse, kar je dotlej bilo- Moči je bilo —! O, go on, da,; j in treba je bilo! Ni šio za tisoč dolarjev več ali manj, za jj Glav V brivnic! „Union“ na nem trgu prvovrstna Poslrez in popolnoma /nižane ce 1359 Zameniam v Ljubljani, obstoječe j2 dveh malih sob, kuhinje, mu je < to je šlo, da se založi umik v starčevanje. Invfin l 7nhir» \’7 predeti začno i gei, nikakor ne prvak. Ali sreča je hotela, da bila poverjena priprava za mali manever zoper Lloyda. ] zobje padati iz čeljusti. Dvnamo, 10 US, 80 v, 100 t.. Storil je nekaj spretnih potezljajev, in,L!oyd — pod-J Teden za tednom se je valila po granitnih stopnicah predvojno blago, se ceno kovan v vseh začetkih takega šahanja, izvedenec —f sindikatskega poslopja reka ljudi. Zakaj čeprav je bilo, proda.’ — Šegovič, Studenci, je začutil, da sc bavi z nadarjencem. To ni bila tak- f moči, kupiti siiare na sto drugih krajih, jih je vsakdo se ali zamenja hiža z | tremi stanovanji in vrtom i v studencih z kmebkim po-j pestvom, ne preoddaljenim od ( 1 Maribora. - lov pove uprava > proti enakemu stanovanj ^ v Mariboru. Ponudbe,Takoj 5-1 na razpolago' na upravo lista. 1345 3—i Lcwisa, ne — in ko c, iika W. P. Griffitha in T. potrkal, je vunkaj prišel S. V/oolf, in oni si je tega nadarjenca zagotovil. S. Woolf se je vzganjal in vz~ ganjal — vzgon je bil prav zgoraj. Tako je pristal — štirideset in dve leti star, že nekoliko otolsfel in na-dušljiv, zapečen od častihlepja — Atlantic-Tunnel-Synd.icah?. S. Woolf sc je na svojem potu samo enkrat ustalil, za malo časa, pa je ta prestanek drago plačal. V je Lloyd! maral zajeti presne iz samega vira. Kočijaži, šoferji, natakarji. liftboyi, clerki, prodajačice. rokodelci, _ tatovi, Židje, kristjani, Američani, Francozi, Nemci, Rusi, Poljaki, Armenci vse narodnosti in vsi odtenki polti so se gnetli pred sindikatskem poslopjem in se razvnemali s pogovori o sharih, minah, dividendah, dobičkih. Vz-duh je duhtel po denarjih! Ali ni bilo, kakor da deži sivo zimsko nebo na Wallstreet soliden denar, solidne ^ dolarske novčanice? Chicagi se je zaljubil v zalo Dunajčanko in se z njo] Nekatere dneve je bil naval tolik, da uradniki kar poročil. Toda Dunajčanke lepota, ki je upaljevala nje-; niso utegnili prejetih denarjev urediti. Bilo je, bogme, govo čutnost, je kmalu odcvela, in ostala je zgolj pre-", kakor v davnih dneh Franklin-Syndicata, v dneh raj-pirljiva, objestna, bolehava zakonica, ki ga je trpinčilanega »520% Millerja«. Uradniki so sipali denar Jcar s svojo ljubosumnostjo, da je znojil kri. Baš pred še- navzad po tleh. Gazili so do gležnjev denar, in služab-stimi tedni je ta ženska umrla. S. VVoolf po njej ni ža-, niki so odnašali brez prestahka v perilnih košarah deloval. Svoja sinova je oddal v odgojevalnico, ne mor- nar. Ta denarni zamet, ki ni pojemal, temveč nepre-da v Evropo, temveč v Boston, kjer naj bi ju vzgojili - nehijivo močnel, je pričaroval v oči skozi spahljiva v svobodna, izobražena Američana. Svetlolasi Šve- : okenca tiščečih glav lesket blaznega _ pohlepa.^ Eno dinji, ki se je učila petja, je opremil stanovanjce v I prgišče, ne, samo eno peščico ! in vsi, ki so ^številke, BrookIynu — in potem je sopnil in začel posel v S motorji, avtomati, stroji, bi bili: ljudie. V mdžgane o-sindikatu- j motični kakor po razuzdanosti so_ odhajali, pijani od Prvi dan že je poznal imena in osebnostne podatkej sanj. z vročico v očeh; kakor milijonarji-velikanskega svojega pribočja podravnateljev, proku-' V Chicagi. St. Louisu, JFrisku, po vseh velikih in ristov, blagajničarjev, knjigovodij, clerkov, stenotipi- malih mestih Zedinjenih držav so se odigravali slični stinj, drugi dan je imel v svoji roki vse povodce in prizori. Ni ga biio farmerja, co\vboya, minerja, ki ne bi tretji dan je bilo, kakor da opravlja to službo že leta špekuliral z A. T. S.-shari. in leta. * In predor je denar goltal, se^z njim napajal kakor Lloyd je S. Woolfa priporočil, češ, da je najzna- gorostasna pošast s predpotopno žejo. Goltal je na obeh nenitejši financijski praktik, kar jih je kdaj za svoje straneh oceana, dobe spoznal, in Allan, ki mu je bila S. Woolfova o- / sebnost tuja in malo všečna, je moral priznati že črez .----------- malo dni, da je, če ni kaj več, vsaj občudovanja vreden delavec. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: RitdoJi Ozim. Slomškova V veletrgovini Ludovik Kuharič, Ormož, sc sprejme poslovodja - 'ne & ki mora biti vešč v vseh panogah manufakture, železni« špecerije. — Istotam se sprejme en pomočnik. Javiti naj sc blagovolijo samo dobre, samostojne moči. 13^53 I Podpirajte slovenske tvrdk® e«©, sBamOj dsrva, Ikromplr, sadi® in . prŽdeBk© kupuje in prodaja AND' C5SE7, Maribor, Aleksandrova«* št. 57. Telefon št. 88. 4. s o vanje je bilo priobčeno, in pre- 5 k ffipilfSSlifSfea.. j ! Pristopajte j JužtosIg'venski ! i UT iti itici. Vabilo na podpi: dor je začel goltati! Delnice so sc glasile na tisoč dolarjev, shari pa na j sto, dvajset in deset dolarjev. j Gola, velikanska poslovalnica Newyork-Stocks-j £xchange je na dan emisije jekala od nepovednega j ^rupa. Že mnogo let ni bilo tržiti s papirjem, o kate- jj rem bi bilo teže napovedati, kako se obnese. Utegne se s obnesti sijajno, mogoče, da ne bo vreden ni centa. Spe-! kulantstvo je drhtelo od vznemirjenosti, a je učakovalo,\ ker se nihče ni upal prednjačiti. Toda S. Woolf je pre- j mval že nekaj tednov poprej po železniških spalnih | vozovih in pozvedoval, kako se drži nasproti sindikata s________ težka industrija, kateri je predor najbolj mar. Potrdili©! ni nobene naročilne pogodbe, preden se ni uveril, da J mu je mož gotov. Tako se je zgodilo, da so sc oprav-niki težke industrije točno ob desetih spustili v rush. Usvojili so si delnic za okroglo sedemdeset in pet mi- j lijonov dolarjev NJIGOVEZNICA ■ .-. ntr-r.-n»-.• *r jiisJUiGttr-Ji:’rv^ ! MARIBORSKE TISKARNE D. iks jenajmodSrheliše urejen^ ss. oičiNSTVU iOBLASTVOM IW URADOM. PREVZEMA ! VSA V KNJIGOVTSSiKO STROKO SPADA- Ne pozabi naročnino! Jez je bil predrt . . . I iili Allanu pa je ^slo v prvi vrsti za denar od ljudstva Predora naj ne gradi tropič kapitalistov in spekulan- \ tov, predor bodi svojina ljudstva, Amerike, vsega sveta.! In ljudski denar se ni dolgo obotavljal. : Vedno so ljudje občudovali drzovitost in bogastvo. \ Drzovitost obvladuje mrtvilo, bogastvo obvladuje lakoto, in ničesar se ne bojijo ljudje’ huje nego mrtvila; in lakote- J Ker so sami jalovi, oddavnaj popadalo tuje zamis-j jeke, da bi se z njimi ogrevali, razvnemali, ulčanljivo o-1 tresali lastne toposti in puščobe. So vojska čitalcev no-| vin, ki si trikrat na dan kurijo dušo z usodami neznancev. So vojska gledalcev, ki se vsako uro dobrovoljijo s tisočernimi spakovalnimi poskoki in tisočernimi padci sodobnikov, topo razkačeni nad lastno nemočjo in beraško revščino. Le malo izvoljencev zmore potrato za lastne dožikte. Ostalim je huda za čas in za denar in za srčnost, življenje jim ne dopušča ničesar. S seboj jih drevi hropeči gonilni jermen, ki jadrno drsi okoli zemeljske oble, in kdor strepeta in se usope, telebi zviška in se raztrešči in nihče se zanj ne pobriga. Nikdo _ ne utegne in nihče ne premore in nima srca, da bi mu ga fgj bilo mar tudi sočutje jepostalo potrata. Stare kulture so propadle in množica je toliko da vredna uvaževanja: 'f§ nekoliko umetnosti, nekoliko verstva, Christian scien- 'jjjg ce, spasiteljstva, teosofije in spiritistične prevare — • f-p jedva dosti, da se poteši duševni glad peščice ljudi- ;■ V— Trohico cenenega razvedrila, gledališč, kinematogra- ;?;! fov, pestilnih borb in varijetejev, kadar jadrno drseči gonilni jermen za nekaj ur z drevenjem preneha — da odole omotičnosti. Toda mnogi imajo z vežbanjem telesa zoberoč dosti opraviti, da se učvrste in se jutri zopet udeležijo potovanja. To vežbanje nazivajo šport. Življenje je bilo tiste čase vrelično in hitro, blaz-rtivo in morilno, puhlo, brez zmisla. Bilo jih je na tisoče, ki so je odvrgli. Novo popevko, če smemo prositi, nikar |jpjj|||i yeč starih pouličnih! :__________ žameti isngMaraBMiHBnnnaMNBMHnmtMHiBnHmi iiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuiiititiiiiiiii iimii iiniiiiiiiiiir . ■ srn z omej, zavezo lafeiS© m pristop in pedpis detežew. Upravni odbor »Tiskovne zadruge z o. z. v Mariboru* je na svoji zadnji seji sklenil, da prične zadruga v kratkem z rednim izdajanjem knjig in drugih publikacij. Ker pa je dosedanja glavnica zadruge premajhna za večje obratovanje, se obrača tem potom na zavedno napredno javnost z vabilom, naj bi čim številnejše pristopila k zadrugi s podpisovanjem sSeleiev p® foron- ■ V interesu hitrejšega in boljšega uspeha bi bilo želeti, da bi vsak novi član po svojih denarnih močeh pristopil s čimvečjim številom deležev. Prijave sprejema v to pooblaščeno ravnateljstvo MarSb©FSke tiskarn®