PoStnina plačana v gotovini
Spod. in dbb. pot. S. Qr.
i
PHMORK
			
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 58 — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI	TEDNIK	IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun it. U/MP£
Leto 11. štev. 17	GORICA DNE 25. r	APRILA 1946.	Cena L. 4.—
Za mesec maj
Maj — mesec Marijin je tu. Mesec Kraljice Slovencev, id že dolga stoletja čuva nad nami s svojo materinsko ljubeznijo.
Ali ne bi bilo prav, ko bi se letos v tej odločilni dobi zatekli k Njej s posebno prošnjo:
DA BI NAŠE LJUDSTVO OSTALO ZVESTO BOGU IN CERKVI.
Tako zvesti, kot hočeta Bog in	Cerkev,	ne pa kot si to mnogi	predstavljajo, ki bi radi istočasno služili	Bogu in peklu.
Začnimo po vsej deželi s to duhovno akcijo, saj smo tako potrebni božje pomoči po Marijini priprošnji.
Duhovna akcija naj bi pa potekala	tako-le:	Vsak častilec	Marijin, posebno še mladina in otroci, naj	opravlja	v mesecu maju	mo-
litve in dobra dela v zgornji namen (sv. maše, obhajila, rožni venec, pazljivo poslušanje šmarničnega berila, obisk Najsvetejšega, obisk bolnikov, premagovanje, delovne ure, posvečene Bogu v ta namen, itd.) Vse naj si vsak večer zabeleži na poseben list. Zadnji dan maja naj ves ta duhovni šopek zbere, zapiše na majhen listek in ga po loži na Marijin oltar (seveda brez podpisa). Dobra oseba, ki jo bo dušni pastir določil, naj ta dobra dela vse duhovnije zbere in prešto-je in jih pošlje v Gorico (na naše uredništvo, v bogoslovno semenišče ali v stolno župnišče do 15. junija), da bo naš list objavil poročilo.
Ostanimo Marijin narod in zavzemimo se za to duhovno akeijo sami in še druge pridohimo zanjo. Vse naše prizadeva nje bo zaman, če ne bomo hodili po pravi poti. To pa si moramo izprositi od Boga po priprošnji Matere božje.
Iz življenja
Kardinal se vrača...
Prvi kitajski kardinal se bo te dni vrnil iz Birna. iSam predsednik vlade Chang-Kai-Schek ga bo ob prihodu pozdravil v imenu vseh kitajskih katoličanov, čeprav on sam ni katoličan.
Zanimivo je, da v kitajskem jeziku dozdaj besede kardinal niso imeli. Zato je sam predsednik vlade Jhang-Kai-Sehek skoval nov izraz za to besedo: »Hu i chiu Kiao Tien«, kar pomeni po naše »rdeče oblečen škof«. — Kitajci, katoličani in nekaioličani, so zbrali za svojega kardinala že 10 milijonov dolarjev, da mu jih damjejo ob prihodu za podvig katoliških misijonov.
Rast češke mladine
Na Češkem se katoliška mladina prebuja. Obnavlja Marijine družbe, ki jih je nemška zasedba ukinila. Nov val navdušenja za Marijino čast gre po celi deželi.
Naša zmaga
Velikonočni zvonovi nam zopet oznanjajo zmago življenja nad smrtjo, zmago resnice nad lažjo, zmago pravice in ljubezni nad krivico in sovraštvom. To zmago je ireba vedno znova oznanjati človeštvu, ker se mora vsak dan znova bojevati za zmago resnice, pravice in ljubezni. Zato velikonočno veselje ni le izliv srca, ampak je veselje ob zmagi tiste Cerkve, ki v tem boju ni nikoli klonila, nikoli obupala in je končno veuno zmagala.
Spomnimo se* kako je bilo takrat! Njegovi najzvestejši ga vsi po vrsti zapuste. Jezusa umore, ga polože v grob, zavale kamen nanj, ga zapečatijo in zastražijo. Učenci dvomijo, pravkar mislijo bežati iz mesta. Kajfa, Herod in Pilat so navidezno docela zmagali.
Nenadoma se vse čisto spremeni. Kamen je odvaljen, mogotci trepetajo, plašnim učencem se vrača pogum. O da bi se na današnji praznik spremenila srca vseh tistih, ki so preveč boje! Da bi se vsak izmed nas zavedel nepremagljive moči Cerkve.
Razumljivo je, da se danes mnogi vdajajo malodušju. Marsikje rožlja sovražnik krščanstva z orožjem. V rokah ima državno oblast, silno moč, ogromna sredstva.
Mi pa ne obupujemo! Saj se mora krščanstvo vedno bojevati. Vedno je imelo nevarne sovražnike. Krščanstvo ni vera bojazljivcev, marveč vera junakov. Sovražniki se spreminjajo kot obleka, mi pa ostanemo in bomo živeli večno. Nekoč so na Kristusov grob zavalili skalo in jo zapečatili s cersarskim pečatom. A njih nakane se niso posrečile. Tudi sedaj se jim ne bodo!
Kristus je umrl enkrat, a ne bo nikoli več!
Zavedamo se nevarnih časov, a tudi poznamo moč velikonočnih skrivnosti, moč milosti in moč božjo. Peščica neukih mož je pred dva tisoč leti s to mislijo v srcu naskočila poganski svet in ga zečela osvajati. Ali je v nas kaj tega ognja? Proč z malodušnostjo, proč s strahom. V vceh težavah pa ponavljajmo zmagoviti klic: Kristus je vstal — in živi! Hristos voskre-se!
Ženska mladina v Franciji
Koncem tega meseca bo imela Zveza krščanskih deklet v Franciji svoj kongres. Obeta se velika udeležba iz Francije same in iz francoskih kolonij kljub raznim težavam s prevoznimi sredstvi.
VELIKODUŠNOST
Andrej Carnegie, nekdanji ameriški kralj jekla, je žo nekaj let v grobu. Bil je ena izmed najbolj značilnih osebnosti med bogatini sveta. Ne toliko radi svojih milijard, kolikor radi uporabe premoženja, ki si ga je nakopičil.
Mlad je začel
S poldrugim dolarjem na teden jo kot dvanajstleten fant pričel delo v tovarni. Zelo zanimivo je, da je že v tem času od svojega zaslužka dal znaten del v dobre namene. Ko je bil pa star 63 let, je bilo njegovo premoženje vredno že milijardo dolarjev. V tej starosti jo prodal svoja jeklena podjetja, in sicer za 900 milijonov dolarjev, in se umaknil v zasebno življenje. Vnema za dobrodelnost, ki jo je imel v mladosti, je rastla z rastočim premoženjem. Imel je plemenito zavest, da je lepa življenjska naloga nakopičiti milijone, a da jo še lepša, velepremožcnje razdeliti. To je tudi storil. Mestu New Torku je daroval veliko glasbeno šolo, mestu Pittsburgu tehnološki zavod. Mnogo raznih dobrodelnih ustanov je priklical v življenje, ustanovil veliko ljudsko knjižnico itd. Njegov vodilni izrek je bil: »Grdo umre, kdor bogat umre«.
Mož je bil velikodušen. Njegova velikodušnost je bila ros nekaj posebnega, če pomislimo, da je plaval v bogastvu in živel v dobi tako velikega pohlepa po denarju.
In mi?
Slovenski človek sicer ne moro posnemati Carnegieja milijarderja, lahko pa posnema Carnegie-ja vajenca ki je znaten del svoje majhne plače dajal v dobro namene. To posnemanje ne bi bilo brez pomena, saj tako potrebujemo sredstev za razne naše verske in dobrodelne ustanove, da bi so razmahnile. Vedeti je pa treba da so blago srco in velikodušnost pokažeta že v mladosti in ne šele ko pride človek do imetja. Tudi najpreprostejši človek, najmlajši šolarček, tudi če ima le par stotink v žepu, s temi lahko pokaže svojo velikodušnost. Kdor rad da, bo tudi prejel, saj Bog velikodušne ljudi nagradi s posebno velikodušnostjo.
Kljub težkim gospodarskim razmeram naše dežele z veseljem ugotavljamo, da velikodušnost med našimi ljudmi še ni zamrla. Darovi, ki prihajajo našemu listu, so za to jasen dokaz. Naši ljudje čutijo dolžnost, da pomagajo našim ustanovam. Zato navajamo tu nekatere, ki so pomoči naših dobrih
udi potrebne, da bodo lahko delo
vale za dušni in časni blagor naše dežele.
Naše potrebe
1) Naša semenišča — malo in veliko — kjer se vzgajajo bodoči duhovniki za naše ljudstvo. Kaj bi bilo brez duhovnikovi Čreda brez pastirjev, ki hiti brezboštvu in ne, sreči v naročje.
2) Naše Alojzijemšče, zavod, kjer se bo vzgajala naša dijaška mladina. Kakršna bo mladina, taka naša bodočnost. Mladina brez Boga, narod brez božjega blagoslova.
3) Naš verski in katoliški tisk. Le s pomočjo dobrih src bo uspeval in rastel. Zato pomagajte mu z naročanjem in prostovoljnimi darovi. Kolikor več sredstev bomo imeli, toliko več vam bomo nudili.
4) Po želji sv. Cerkve moramo u-stanoviti verske in katoliške organizacije, ki so nekoč tako cvetele po naši deželi. Zato pa bi potrebovali v Gorici osrednji katoliški dom in predvsem dom Katoliške akcije, ki bi bil središče za vso deželo. Našli smo že primemo hišo, skromno za začetek, a sredstev ni. A nismo izgubili upanja. Velikodušna srca še rastejo na naši primorski zemlji... Kamen pri kamnu palača...
So še drugi nameni, a najvažnejše smo našteli. Če bi mnogi posnemali Carnegieja vajenca, bi bilo delo lahko, bi kmalu prišla verska pomlad v deželo kljub neštetim sovražnikom vsega dobrega. Zaupamo, ker zavest, da je z velikodušnostjo združen poseben božji blagoslov, bo nagnila marsikoga...
Komunistka se je spreobrnila
Nekdanja poslanka komunistične partije v Španiji Regina Garcia se jo spreobrnila h katolicizmu. Bila je sodelavka pri znameniti »La Pas-sionarja« med državljansko vojno. V pismu, v katerem je sporočila časopisom v Santander svoje spreobrnjenje, je med drugim zapisala .udi te besede:	»Som	storila	veli-
ko napako, ko sem se borila zoper katoliške ustanove.«
Regina Garcia ni prva izmed španskih komunistov, ki se je spreobrnila. Pred njo sta postala katoličana tudi dr. Andrej Ovejero in dr. Garcia Morente, oba aktivna borca ljudske fronte.
Vatikan
Novi predsednik UNRRE La Guardia je poslal sv. očetu brzojavko v zahvalo, da so je spomnil na gladujoče po svetu v svojem govoru, o katerem smo poročali zadnjič.
Socialna aktivnost ameriških katoličanov
Ameriški katoličana čutijo morda bolj kot kjer koli drugje, da se morajo borili za izboljšanje položaja delavskega razreda. Zaradi tega se zelo živahno udeležujejo vseh pametnih iniciativ na socialnem polju v Združenih državah. Ustanavljajo šole za socialne nauke, kjer dobijo lahko vsi potreben pouk v socialnem vprašanju. Izdajajo glasila za delavce, ki govore večkrat precej revolucionarno. Tako piše neko tako glasilo iz Chicaga o priliki zadnjih stavk, ki so jih organizirale delavske organizacije: »Za ameriško ljudstvo mora boj obstajati v tem, da si pridobi in obdrži dostojno življenjsko raven. Časopisje, ki je pod vplivom kapitalizma, poreče, da ste vi samo gledalci v tem boju; toda ne smete jih poslušati. Življenjska raven ni nekaj abstraktnega, temveč je jed, o-bleka, dom. Delo niso »komunisti«, temveč to je ljudstvo, to ste vi.«
Organizirali so znamenito N. O. W. C. (National Catholic Welfar Conference), ki je uokaka organizacija katoliške akcije v Ameriki. N. C. W. C. je tista, ki je zadnjih deset let pod vodstvom novega kardinala Mooneya dala ameriškemu katolicizmu velik razmah na vseh poljih kulturnega udejstvovanja, posebno še na socialnem in karitativnem; nabira podpore za begunce in ujetnike, organizira socialne konference po vsej Severni Ameriki, skrbi za dušebrižništvo med ameriškimi vojaki po vsem svetu itd. Z eno besedo, ameriški katoličani hočejo biti na čelu sodobnega gibanja za dosego socialne pravičnosti.
Verska svoboda v Sloveniji
»Po sadovih jih boste spoznali«, je dejal Kristus. O verski svobodi so OFarji in njih simpatizerji dali že nešteto izjav in pojasnil, odkar »o se prikazali v slovenskem javnem življenju. Znali so govoriti tako prepričevalno, da je človeka včasih res mikalo, da bi videl, kako bodo uresničili svoje obete. Sedaj lahko sodimo njihove nauke po sadovih v javnem življenju katoliške cerkve v Sloveniji. Prepričevalen dokaz »versko svobode«, kakor jo pojmujejo komunisti, nam nudi ljubljansko »Oznanilo«. Ubogo »Oznanilo«, v šestih mesecih svojega izhajanja je doživolo že tri »popravljene« izdaje.
Ko so mu v drugo dovolili izhajanje, se je zdelo, da bo še kar dobro šlo. Ljudstvo je seglo po njem z največjim navdušenjem. Naklada je morala biti zelo visoka, zakaj OZNA ali pa KPS sta se je najbrž ustrašila, ne vemo prav gotovo. Kaj bo, če bo ljudstvo bralo ta »reakcionarni« list, ki nima ne zvezdo ne Triglava?! Zaradi tega je znova zmanjkalo papirja.
To pot pa niso »Oznanila« ukinili, ker bi sicer tudi Amerikanci lahko ugotovili, da v FLRJ ni verske svobode, ko ni nobenega verskega lista. Vsled tega so »Oznanilu« u-kazali, da mora zanappoj zmanjšati naklado in da mora izhajati t -densko na samih dveh straneh ten list) formata 18x27 cm. Od teh dveh strani mora na celi drugi strani biti koledar s svetniki med tednom, na prvi shrani pa naj napišejo, kar hočejo. »Oznanilo«, kot je sedaj, res zasluži, da ga pošljejo na svetovno razstavo v Pariz, da bo tam pričalo o verski svobodi v novi Ju-•oslaviji.
Iz Fatime
Po vsej Portugalski pripravljajo za 13. dan maja veliko mladinsko romanje v Fatimo, kjer bo cvet portugalskega naroda slovesno praznoval obletnico prikazanja Matere božjem Časopisje in radio že
dalj časa vzpodbujajo vso moško mladino, naj se udeleži tega marijanskega slavja.
Pel vrst...
Eden izmed jugoslovanskih škofov, ki neustrašeno bruni pravice Cerkve in katoličanov, je 28. IV. 1910 govoril dijakom:
»Te dni me je vprašal neki gospod: Kaj mislite, kdo bo zmagal v tem silnem svetovnem boju? Odgovoril sem mu: Ne samo mislim, celo gotov sem, da bo zmagal Gospod Bog! Želim, da bi to misel tudi vi ponesli skozi življenje. Naj pride kar koli, naj se razvijejo dogodki kakor koli, zadnji, ki zmaguje, je Gospod Bog!
Četudi bi komunizmu Lenutno uspelo, da bi se s svojim znanim terorjem, s svojimi zločinstvi in lažmi vsilil Evropi, je njegov končni propad gotov, kakor je gotovo Bog v nebesih.
Sicer pa poglejte, kdo so ti odrešeniki komunizma, da se prepričate o tem neizbežnem propadu.
Prva vrsta: hohštaplarji... ali stremuhi.
Prvi so tisti, ki se jim predobro godi, pa v svoji objestnosti ne vedo, kaj bi počeli. To so salonski komunisti ali hohštaplarji, ki želo, da bi se v nečoin razlikovali od drugih, in mislijo, da je najmodomeje biti komunist Zanje veljajo besedo pesnika Preradoviča:	Naravno je,
da prazne glave ostanejo nad vodo. Hohštaplarstvo lahko vzbudi pri ljudeh pomilovalen nasmeh, nikdar pa ni zmožno zgraditi zdrav socialni red.
Druga vrsta: nevedneži.
Drugi so, ki blodijo iz neznanja. A sami veste, da bo zmoto nekoč razpršila resnica, tako kakor sonce razprši temo. Sicer pa neznanje še nikoli ni ustvarilo nič drugega na svetu, najmanj pa bi moglo ustvariti tisti zdravi družabni red, katerem človeštvo hrepeni.
Tretja vrsta: ubogi in bedni.
Tretji so tisti, ki žive v bedi, pa upajo, da si bodo izboljšali položaj s komunistično revolucijo. A bednemu človeštvu zdravega sociai-gena reda ne bo ustvarilo ne kopito puške, ne udarci, ne rušenje, ne u-bijanje, ne požiganje; ustvarili ga bodo le razumni socialni zakoni, osnovani na pravici in resnici, ki izvirata iz Boga,
Četrta vrsta: plačqni agitatorji.
Četrti so oni, ki so za svoj posel dobro plačani, a zelo dobro vemo, kje je zadnji denarni vir za propagando komunizma tudi za našo domovino. Ta vir ni v naši domovini. A skušnja uči, da so plačanci zmožni služiti vsakomur in takoj izdati prvega gospodarja, če le zavohajo, da bi jim pod drugim gospodarjem moglo biti bolje.
Peta vrsta: zločinci.
Peti so tisti, ki so na vrhovih, a katere ni tja privedla ljubezen do revežev, ampak pohlep po oblasti, bogastvu, po užitkih in ki kot nevidni avtoriji dirigirajo vse umore, plenitve in rušenja, baje zato, da se ustvari diktatura proletariata, a v resnici njihova osebna diktatura. To je redno tolpa običajnih zločincev — magari oblečenih v salonske obleke — ki pozabljajo, da se nesmrtna človeška duša ne da brzdati ne s streli in ne s kopiti pušk ne z ječami, ampak se nore ravnati le po resnici, pravici in ljubezni, katerih končno zmagoslavje je tem bolj gotovo, čim hujše je bilo nasilje.
Nočemo komunizma.
Draga dijaška mladina! Našem j narodu ni treba, da bi brskal po tujih smetiščih in presajal na domača tla, kar so drugi narodi zavrgli kot pravo kugo. Upam, da bodo moje kratke besede šle do vaših src, kakor prihajajo iz srca, da se naš narod ne bo mogel pritožiti nad vami, svojo bodočo inteligenco.«
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev 17.
O K M O V SVET
Domače novice
JUGOSLAVIJA. V zadevi o-bravnave proti gen. Miiiajloviču se je oglasil Randolph Churchill z dolgim člankom v »Daiiy Teiegra-phu«. Ker jo bil angleški zvezni oiizir v glavnem stanu maršala Tita, že smemo verjeti, da mu je bil dejanski položaj gon. Mihajloviča dobro znan. Vsebina njegovega dolgega članka je v kratkem naslednja:	Mihajlovie	jo bil prvi orga-
nizator jugoslovanskega odpora proti okupatorjema Italijanu in Nemcu; takrat ni še nihče nič vedel o Titu.
Ko se je pojavil Tito, je nastalo trenje med Churchillovo vlado in Moskvo. Zaradi enotnega nastopa proti skupnemu sovražniku je Iion-don Moskvi popustil in je začel podpirati samo Tita, ki si je zaradi komunističnih 3tromljenj pridobil zaupanje Moskve.
Mihajiovič je bil z up ščen od zaveznikov, ne pa od ljudstva, ki ga je ljubilo. Da bi obvaroval to ljudstvo in Jugoslavijo pred hujšim uničevanjem, je bil prisiljen stopiti v dogovor z okupatorjem — a Tito je tedaj sprožil proti njemu obtožbo izdajalca in prodanca.
Zdaj 'JPito kaže svojo popolno povezanost z Rusijo, ki mu je v resnici pomagala, a je poponoma pozabil na pomoč zapadnih zaveznikov. Pa to je le dobra šola za nas, en nauk več, ki smo ga dobiii, tako zaključuje g. Randolph Churchill svoj članek.
V okrožju Siska je bilo razdeljeno 3266 hektarjev zemlje med 1471 državljanov.
Podpredsednik državne skupščino Moša Pijade je izjavil glede gon. Mihajloviča, da se bo vršila sodna obravnava proti njemu vpričo vse javnosti in da bodo proti njemu govorili dokazi, ki jih nihče ne bo mogel ovreči.
V londonskih uradnih krogih o pažajo z obžalovanjem v jugoslovanskih listih protibritansko propagando, ki skuša porušiti ugled angleških čet v Julijski Krajini in v Avstriji. Zato želijo, da bi se te pritožbe iznašalo po redni diplomatski poti, ne pa v javnem časopisju.
MIROVNA KONFERENCA. -»New York Herald Tribune« piše, da bodo morali zunanji ministri, ki se bodo sestali 25. aprile v Parizu, napraviti »pol čudeža«, ako bodo hoteli doseči one cilje, ki jih njih namestniki v dolgih pripravljalnih sejah niso mogli niti dogie-dati. Tudi vprašanje nadzorstva plovbe po Donavi je eno izmed kočljivih vprašanj, ki jih čaka nerešeno.
GRČIJA. Na prošnjo in poziv angleškega zunanjega ministra 3e-vina je nadškof Damaskinos spet sprejel regentstvo. Za 29. aprila je sklicana nova zbornica na prvo zasedanje. Monarhisti imajo namen, takrat predlagati plebiscit za povratek kralja v domovino.
PALESTINA. Judje iz Evrope bi se radi naselili v Sveti deželi, A-rabci se temu upirajo in angleško-amerikanska komisija se zdaj v Jeruzalemu bavi s tem vprašanjem. A Judje so nepočakani ter se skrivaj vtihotapljajo v deželo kralja Davida. Te dni so ustavili en tak tihotapski prevoz v La Spezia v I-taliji, da ni mogel dalje. Zato je začelo nekaj požrtvovalnih 2idov v Palestini gladovno stavko.
TURČIJA. Izglasovan je bil zakon za »obrambo države pred sovražnikom.« Zato bodo morali vsi moški od 16-20 in od 40-60 lota ter vse sposobne ženske od 20-40 leta delati letno 9 dni vojaške vaje.
INDIJA. Ministrska komisija, ki pripravlja novo ustavo v Indiji, ima največje težave z mohamedanskim prebivalstvom, ki se brani b;-ti v združeni Indiji, ampak terja zase neodvisno državo, imenovano Pakistan.
JAPONSKA, Dne 9. apjriia so imeli tudi tam volitve pod nadzorstvom zaveznikov, in sicer na demokratičen način. Volivcev je bilo vpisanih 36 milijonov, volilo je o-krog 70 odstotkov upravičencev, posebno številno so se volitev udeležile ženske. Štiri večje stranke so se potegovale za glasove, namreč: progresivna, liberalna, socialistična in komunistična. Samo zadnja je za republiko, druge so zveste cesarju. Volitve so se vršile čisto mirno brez najmanjše motnjo. Zmagali so cesarjevi pristaši. Tako nam še Japonci dajejo nauk, da obstoji prava demokracija ne na e-notni volivni listi, kjer se državljani sploh ne morejo drugače o-predeiiti, kot za že vnaprej od vladne stranke določene kandidate. Tako demokracijo terjamo tudi za našo Jugoslavijo, ker nam je lo predobro znano, kako je tam »ljudstvo« postavljalo kandidate.
Na Japonskem so sklenili pobiti 170 tisoč vojaških konj, ki niso več sposobni za delo na polju, da bodo služili v prehrano prebivalcev.
KITAJSKA. Sovjeti se umikajo iz Mandžurje, a podirajo za seboj mostove, da kitajskim vladnim četam ovirajo zasedbo dežele. To pa izrabljajo kitajski komunisti, ki se hočejo dežele polastiti in so že spet v boju z zasedbeno Čangkajšekovo armado, kateri očitajo, da je reakcionarna.
RUSIJA. Sovjetski poslanik pri ZDA Gromyko je imenovan za stalnega sovjetskega delegata pri organizaciji ZN; na njegovo mesto je imenovan dosedanji poslaniški svetnik v Washingtonu g. Novikov.
WASHINGTON. Poslanska zbornica je 10. aprila sprejela predlog, da se sprejmejo kot prostovoljci v armado ZDA vsi oni poljski vojaki, ki so odpuščeni iz vojaške službe, a se ne marajo vrniti v domovino. Po treh letih službe v armadi bodo imeli pravico zaprositi za ameriško državljanstvo.
Sovjetski zastopnik pri ZN je predlagal, naj se vrši seja Varnostnega sveta na veliki petek. Temu se je uprl braziljski delegat, kateremu se je pridružil Stettinius, delegat ZDA, in še več drugih, ker to žali verski čut večine. — In v Rusiji je baje krščanstvo zadobilo svojo prvotno, najbolj popolno obliko! Naivnežev nihče ne amodri
V LONDONU stavka 600 mesarjev, uslužbonih pri 16 mesarskih podjetjih. Terjajo 5 šterlin tedenske plače, gospodarji jim ponujajo le tri.
V MANDŽURIJI je izbruhnila opidemija: bubonska kuga. Sovjetske oblasti so proglasile karanteno nad mesti Cangehung, Dairen in Kirin.
TRST. Vpeljali bo pristojbino na bencinske in električne vžigalnike m kromenčke.
Socialno vprašanje
(Nadaljevanje)
Alt potrebuje človek samo tvornih dobrin1 Ne! To je zmota materializma, ki misli, da bo človeku že zares dobro, da bo zares srečen, če bo imel le u.std jesti in piti.
Življenje pa drugače govori. Tudi milijonarji se končujejo s samomorom. To je dokaz, da niso srečni, torej dokaz, da samo bogastvo še ne daje prave sreče.
Človek ni žival, temveč bitje, ki ima duhovno dušo.
Zato potrebuje človek tudi duhovnih dobrin.
Kot duhovno bitje hrepeni človek po resnici, dobroti in lepoti.
Nekaterega duh nemirno žene za spoznanjem. Spoznal in dognal bi rad uganko vesoljstva. Že človek sam in človeško življenje je takšna uganka. Uganka je človeštvo. U-ganka je svet. Koliko skrivnostnih sil je že odkril človeški duh (magnetizem, elektriko, radioakti\most) in koliko mu je gotovo še skritega. S Lari poganski f ilozof Aristoteles je dejal: človek po naravi hrepeni po spoznanju.
Druge še bolj mika dobrota. Sami bi radi bili dobri in radi bi, da bi bili dobri vsi ljudje. Radi bi, da bi zavladala po vsem svetu dobrota, pravica, ljubezen.
Še druge očaruje lepota: lepota v naravi, lepota v umetnosti. Srce jih vleče v božjo naravo, vleče jih v svetišče umetnosti. Morda tudi sami ustvarjajo lepe umotvore, ali si pa žele čistih umetniških užitkov.
To so tri vrste ljudi. A nekaj tega hrepenenja je v vsakem človeku. Zelo top je, kdor nima nobenega smisla za spoznanje. Zelo surov je, kdor ne bi bil rajši dober kakor pa grešen. Zelo brezčuten je, komur ni nič do lepote.
Že otrok, ki trga rož’ce ter jih plete v venček, ima čut za lepoto.
Že deklica, ki se ji 3miii ubožec in mu da kruha, ima čut za dobroto.
Že deček, ki preiskuje, kako ia piščalka tako poje, ima čut za spoznanje.
Če človek hrepeni po spoznanju, ne more biti srečen brez spoznanja, če hrepeni po dobroti, ne more biti srečen brez dobrote, če hrepeni po lepoti, ne more biti srečen brez lepoto.
Človek potrebuje tudi duhovnih dobrin, resnice, dobrote, lepote, in mu ni dobro brez njih.
(Dalje prih.)
Nova povest
Z mesecem majem bomo začeli v podlistku priobčevati izvirno povest »Marjetica«. Kdor ima le kaj plemenitosti v srcu, ga bo morala prevzeti in navdušiti povest mladega dekleta, ki žrtvuje vse, da druge dviga in pripelje na nravo pot. Takih mladih duš potrebuje naš narod, da bo vstal k novemu življenju. Zato pa eitajte pazljivo in naučite se ob Marjetici ceniti to, kar ima večno vrednost.
BRAZILIJA in SAN DOMINGO sta na konferenci za begunce v Londonu stavili ponudbo, da sprejmeta evropske begunce, ki se nameravajo izseliti iz Evrope. Možnost dela in zaslužka je v Braziliji zlasti za poljedelce, v San Domingu pa je veliko možnosti v trgovini in industriji
Velika noč v goriški stolnici
Veliko noc so v goriški stolnici ieios posebno slovesno obhajali. l"ri slovesni pontifikalni sv. maši je prevzv. g. knezonadškof govoril v slovenskem in italijanskem jeziku. V slovenskem govoru je voščil vsem Slovencem v nadškofiji veselje in mir velikonočnih skrivnosti in znova poudaril, kako težko mu je, da ga vedno znova napadajo po dnevnih časopisih, ko vendar vse brez razlike ljubi v Kristusu. Po Kristusovem zgledu vsem iz srca odpušča in moli za svoje nasprotnike ter prosi Boga, da bi jim dal spoznanja in miru, da bi vsi živeli kot otroci enega Očeta, ki je v nebesih, in si drug drugemu življenje na zemlji lajšali, ne pa grenili
MOJA POT Paramount film
Največkrat je gledalec nad filmom razočaran, ker mu razkraja duševno ubranost. Pred kratkim pa je bil v Gorici v kinu »Vittoria« na sporedu modern film, ki je častna izjema.
Staremu mestnemu župniku je bil dodeljen v pomoč mlad duhovnik Karl, ki z novim {ipostolsk’m duhom in z vedro, vedno veselo preprostostjo zanese nov verski razmah v njujorško župnijo sv. Dominika. Mladi kaplan postane vsem vse in tudi stari župnik na novo zaživi ob tej mladi delavni moči, ki je ni mogel spraviti v malodušnost niti požar cerkve sv. Dominika. Spet jo pozida in župnik starček se z vsem srcem naveže odslej še bolj na svojega pomočnica. Ta lik modernega duhovnika ne bo navdušil le apostolsko udejstvujočega se modernega kristjana, prevzel bo slehernega in ga notranje dvignil
Mnogi so se že zelo privadili kinu. Vsem takim priporočamo nujno, naj si na corkvcnih vratih ogledajo oceno filmov, predno se odločijo za poset predstave. To je za katoličane, ki še kaj dajo na svojo d uš 0», stroga dolžnost O kinu, kakršen je navadno, velja brez dvoma, da je glavni grobokop morale.
RAZGLEDI. Trst. Januar 1946. U-redil France Bevk. Izdaja: Prosvetna soseska »France Mesesnel«. — Izšla je prva številka nove slovenske revije na Primorskem. Urednik uvodoma pove, »da je nastala iz potrebe, da na važni prelomnici na šega narodnega življenja izpričujemo pred vsem svetom tvornost našega duha, gojimo lepoto naše besede in z znanstvenimi razlogi ter dokazi branimo naše pravice«, »Naš idejni program« — pravi u rednik — »jo tisti, ki smo si ga začrtali že med osvobodilnim bojem: narodna svoboda in demokratične pravice«.
Sodeč po prispevkih, ki jih ima prva številka, se revija usmerja bolj v dnevno politiko kot v kulturo. Osrednji problem večino člankov je tržaško vprašanje, kar napravlja revijo aktualno in poliJtično borbeno. Članki so večinoma novi Kar je pa ponatisnjenega iz dnevnega časopisja, moti in bo marsikomu znak kulturnega nivoja revije.
Izven, dnevnopolitičnih vprašanj, ki so karakteristični del prve šte-
vilke Razgledov, stoji le uvodno značilno svetovno-nazorsko razmišljanje Boštjana Žagarja o »našem kulturnem poslanstvu« in zaključna pregledna kulturna kronika Ljubljansko pismo Dina Legiše. Žagar uvodoma ugotavlja potrebo, ja se po končani borbi z orožjem, ki je prinesla svobodo ljudstvu, nadaljuje ta borba v področju duha. Priborjena svoboda pa nam danes ne smo pomeniti anarhijo v kulturnem izživljanju ljudi. Zato Žagar končno predlaga, da bi bilo prav, ko bi dobilo vse naše kulturno snovanje enotno smer in enoten značaj, »spričo katerega se bo sleherni tujec zavedel, da ima ravno v Trstu opravka s svobodno slovensko kuluro«. Nato pa odkrito pristavi, da (menda Razgledi) kultur-nega dela, ki ne bo nosilo varno sine znamke rdeče zvezde, ne bodo priznali: »Zgolj tako se bo priznavala in posvečala tudi pripadnost slovenskega kulturnega delavca k slovenski kulturni skupnosti.« S tem je več kot jasno izražena smer Razgledov, ki je sumljivo podobnn ljubljanskim kulturnim svobošči-iit.ni in je pričakovati z njene strani nestrpno oviranje vsakega ner-dečega kulturnega snovanja.
Revijo poživljajo pesmi Geme Hafnerjeve, Cirila Drekonje in Lu-dovike Kalan, med katerimi največ obetajo »Moje pesmi« Hafnerjeve. Med proznimi leposlovnimi prispevki zavzema prvo mesto Bevkova »Pot v svobodo«, ki se bo nadaljevala v prihodnjih številkah in ki obeta, da bo enaka njegovim prejšnjim delom. Zanimivega in aktualnega problema se je dotaknil Andrej Budal v zgodbi »Na prove-snici«.
Taka je prva številka naše nove revije. Je bolj politična kot kulturna, toda aktualna. Prav bi bilo, da bi v prihodnjih številkah dal urednik več prostora tudi aktualnim kulturnim problemom naše Primorske. Zelo pa odbija, ker si Razgledi lastijo absoluten monopol nad kul-.urnim delom na Primorskem.
Tudi druga številka je pisana v istem duhu.
B. J.
Darovi:
Zavedna Slovenka iz Ložic 200, goriški Slovenec v zahvalo Bogu, da ga je dvakrat rešil pred specialnim sodiščem in ga iztrgal iz krempljev rdečega fašizma 500, Vrtojbenci v priznanje Slov. Primorcu 650, dz Libušenj 240, izpod zelenega borovja 100. Bog plačaj!
SLilVEMO HLAiiifiSKO liLEIlALiČČtf V GOBICI priredi
v nedeljo 5. maja ob 16. url v Verdijevem gledališču v Gorici Flnlgarjevo spevoigro
»DIVJI lOVEC«
Glasbeno igro bo spremljal ork«ster prof. Kozmare Vstopnice v predprodaji na dan uprizoritve pri blagajni gledališča od 9. ure dalje.
Oglas
Prodajam železne vlito kotle (ghisa). Vsak drži 7 litrov in stane 350.— L Večja oblika po 80.— L kilo. Istotam dobite tudi vlite čevljarske forme. Doma se nahajam I po 6. uri zvečer in ob nedeljah.
HUMAR RUDOLF Ločnik - Dolinica št. 469.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.l.S.
Tisk. G. lucchl - Gorica
Na samo pri nas
Peking - v marcu 1946. Dopis ia Kitajske.
»Apostolski vikariat v Pekingu je pretrpel med vojno mnogo razdejanja in plenjenja. Med najaujše nesreče je treba prištevati prisilni odgon prebivalcev od strani japonskega okupatorja v konfinacijo in na prisilno delo.
Istočasno s temi grozodejstvi pa se je leta 1943. v našem apostolskem vikariatu pojavilo novo leglo nemira in ribarjenja v kalnem — namreč komunizem. Njegovi agitatorji so bili spočetka vljudni in dostojni do vaščanov in so so mogli s lahkoto vriniti med njo, ker so se pojavili pod krinko rešiteljev ljudstva od japonskega okupatorja. Kakor hitro pa so se čutili močne in so si pridobili zaupanje ljud-
stva — koncem leta 1943 —, so se začeli kazati v pravi luči, razširjati svoj komunistični nauk, prisilno mobilizirati mladino, masovno klati vse one, ki so jih smatrali za sovražne komunistični partiji Na ozemlju apostolskega vikariata v Pekingu je bilo mnogo tisoč kmetov enostavno šivih gahopanh £» med temi irtvami je tudi mnogo katoličanov.
Po končani vojni niso več mogli zagovarjati svoje krutosti s potre-po boja proti okupatorju, češ da so žrtve potrebne, zato so zavzeli stališče proti kitajski narodni vladi Čangkajšeka, ki da jo reakcionarna — in tako nadaljujejo s svojo strahovlado. Plenijo posestva prebivalcev, mobilizirajo moško in žensko mladino, vlačijo pred »ljudska« sodišča in trpinčijo vs® bogatejše in one Kitigoo, ki imajo kak večji
vpliv med ljudstvom. Posebno divjajo proti katoličanom in misijonskim postajam, o katerih javno govore, da jih smatrajo ca središče odpora proti njih komunistični propagandi. Sevoda imajo med ljudstvom tudi svoje pristaše, ki so redno le usedlina človeške družbe prava sodrga.
V najhovejšem času so začeli na našem ozemlju pravo preganjanje vsakega verskega pojava. Odganjajo duhovnike, zapirajo cerkve in jih porabljajo v svoje namene, iz-ropavajo misijonsko postajo in šole ter jih podirajo. Kakih 12 domačih kitajskih duhovnikov so oropali celo njih obleke in nekaj kristjanov jo hilo javno usmrčenih samo zaradi krščanstva in njih osebna a vpliva mod ljudstvom. Samostan oo. trapistov v Yank-kiapingu so zaplenili in opata ter 7 redovnikov, med njimi 3 Francoze, držijo v za-
poru od oktobra 1945.
To je vlada terorja in satanova propaganda v podeželju. Le v samem mestu Pekingu do sedaj še ni preganjanja, a čuti se že infiltracija (vtihotapljanje) teh elementov tudi semkaj.
Seveda je to v najvočjo dušno, a tudi materialno (gmotno) škodo naših misijonskih postaj.«
Tako se glasi dopis misijonskega apostolskega vikarja iz Pekinga. Naše bralce — tudi ono, ki še simpatizirajo za rdečo zvezdo — prosimo, naj ta dopis parkrat pazljivo prečita j o. Ali ni to prava fotografija, verna slika vsoga tega, kar se je tudi pri nas ua Primorskem godilo od leta 1942 dalje in se še da-nos dogajat
OF — osvobodilna fronta — tu in tam in še v Indoneziji, v Indiji, v perzijskem Aserbejdžanu in še
bogve kje drugje, kjer se da v kalnem ribariti. OF, ki se v začetku prikaže ljudstvu kot njegova odre-šenica, a ko ima ubogi narod v rokah, vrže krinko raz sebe in pove, da je komunistična organizacija, ki likvidira vse, izropa vse, kar se ji drzne nasprotovati, kristjane in pagane, mohamedanco in hinduistc, pred vsemi pa katoličane. — Ali je res se kdo tako naiven, da veruje po vsem tem, da je rdeči zvezdi kaj na rešitvi slovanstva, kitajstva, in-dijstva? Ta evangelij gre le za tem, da razširi komunizem po celem svetu. Če ga naš zaslepljeni narod prav hoče imeti, ga bo imel, — in se bo nato bridko jokal. A nikdar nebo mogel reči, da ni imel pastirjev med seboj, ki bi ga opozarjali na nevarnosti, katerim pa ni hotol verjeti. Zavrgel jo pastirje, izbral si je volkove.