525 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 525—544 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:06/2024; spr eje t o/ Accep t ed:09/2024 UDK/UDC: 27-23:81'25 DOI: 10.34291/B V2024/03/K r aso v ec © 2024 K r ašo v ec, CC B Y 4.0 Jože Krašovec Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma (2024) med teorijo in prakso The Way to a New Catholic translation of the Bible (2024) between Theory and Practice Povzetek: P ogla vitni izziv z a v sak k omen tir an pr e v od S v e t eg a pisma so pr oblemi t ek s tne kritik e iz virneg a besedila v hebr ejščini, ar amejščini in gr ščini. Drug z ah- t e v en izziv je dv a tisočle tna tr adicija hermene v tik e in specifične potr ebe sodob- ne splošne in biblične znanos ti. Še en pomemben izziv je r az v oj pr e v odneg a je zik a, ki je v se bog a t ejši s filološkimi š tudijami, knjiž e vnos tjo in lit er arno kriti- k o. V obdobju od le t a 1980 do le t a 2024 s t a pri nas nas t ala k ar dv a pr e v oda S v e t eg a pisma. Le t a 1996 je iz šel k omen tir ani ek umenski pr e v od S v e t eg a pisma, ki je dob il podnaslo v „Slo v enski s t andar dni pr e v od“ (SSP). T a pr e v od je bil pri- pr a vljen delno po načelu ad verbum, delno po načelu ad sensum, k er so nek a- t eri pr e v ajalci kljub drug ačnemu dog o v oru slog iz virnik a z a v es tno spr eminjali. Pri pripr a vi uv odo v , opomb, r e f er enc in doda tk o v na k oncu knjig e smo se v eči- noma opr li na fr anc osk i e k ume nsk i pr e v od S v e t e g a pisma iz le t a 1977 (T OB). V le tih od 2006 do 2024 smo z manda t om Slo v ensk e šk of o v sk e k on f er ence skrb- no pripr a vljali no v k omen tir ani pr e v od. T ak o smo po dese tle tjih prič ak o v anja dobili k ončno v erzijo ur adneg a pr e v oda S v e t eg a pisma, ki bo osno v a z a litur - gične prir očnik e in z a r abo v š tudijsk e namene. T a pr e v od sled i načelu t očneg a pr e v oda po iz virnik u na je zik o vni, pomenski in lit er arni r a vni, glede osno vne s tru k tu r e besed i l i n r az čl eni tv e z vmesni mi n asl o vi pa se drži s v e t o vno r az ši rje- ne fr anc osk e La Bible de Jérusalem (BJ) iz le t a 2000. T ej iz daji smo sledili tudi pri ses t a vljanju in prir ejanju uv odo v , opomb, r e f er enc t er bog a tih doda tk o v na k oncu knjig e. Naš no vi, ur adni pr e v od S v e t eg a pisma pr ejšnjeg a, ek umensk eg a ne uk inja , a m pa k g a v v se h bis t v e nih pos t a v k a h dopolnjuje . T o je k onč no r a z v i- dno ž e iz dejs tv a, da so pri obeh fr anc oskih tipih k omen tir aneg a pr e v oda v v e- liki meri sodelo v ali is ti s tr ok o vnjaki s celotneg a fr anc osk eg a g o v orneg a podr o- čja po v sem s v e tu. No vi slo v enski pr e v od S v e t eg a pisma fr anc osk o iz dajo do- polnjuje – in jo po ob segu r e f er enc t er usklajenos ti sis t ema r e dak cije tudi pr e- seg a. Ključne besede : sl o v en ski s t an d ar d n i p r e v o d (S S P), k a t o l i ški p r e v o d (2004), p r e v a- j an j e ad verbum, p r e v aj an j e ad sensum, t ek s tn a kri ti k a, S ep tu agi n t a, V u l g a t a, 526 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Luthr o v pr e v od 1534, King James Version 1611, La Bible de Jérusalem 2000, s t andar diz acija bibličnih las tnih imen Abstract : A major challeng e f or an y annot a t ed tr ansla tion of the Bible is the pr o- blem of t e x tual criticism of the original t e x t in Hebr e w , Ar amaic and Gr eek. The sec ond challeng e is the tw o-th ousand- y ear tr adition of hermeneutics and the spe c ific ne e ds of c on t e m por a r y g e ne r a l a nd biblic a l sc hola r ship. The t hir d m a- jor challeng e is the de v elopmen t of the languag e of tr ansla tion, which is incr e- asingly rich in philologic al s tudies, lit er a tur e and lit er ary criticism. Be tw een 1980 and 2024, w e ha v e pr oduced tw o tr ansla tions of the Bible. In 1996, an annot a t ed ecumenic al tr ansla tion of the Bible w as published, which w as sub- titled the “Slo v ene St andar d T r ansla tion” (SSP). This tr ansla tion w as pr epar ed partly ad v erbum, partly ad sensum, bec ause some tr ansla t or s c onsciously al- t er ed th e s tyl e of th e ori gi n al , d esp i t e th e d i ff er en t agr eemen t. In th e p r ep a- r a tion of the in tr oductions, not es, r e f er ences and appendices a t the end of the book , w e ha v e r e lie d mainly on the 19 77 Fr e nch E cume nic al T r ansla tion of the Bible (T OB). Fr om 2006 t o 2024, w e ha v e been w orking v er y c ar e fully on a ne w annot a t ed tr ansla tion with the manda t e of the Slo v enian Bishop s’ Con f er ence. Thus, aft er dec ades of an ticipa tion, w e ha v e the final v er sion of the official tr ansla tion of the Bible, which will be the basis f or litur gic al manuals and s tudy purposes. This tr ansla tion f ollo w s the principle of an e x act tr ansla tion fr om the original on the linguis tic, seman tic and lit er ar y le v el, and adher es t o the w orld- -wide Fr ench La Bible de Jérusalem (BJ) of 2000 in t erms of the basic s tructur e of the t e x ts and the br eak do wn with in t ermedia t e headings. This edition has also been f ollo w ed in the c ompila tion and editing of the in tr oductions, not es, r e f er ences and e x t ensiv e appendices a t the end of the book. Our ne w , official tr ansla tion of the Bible does not, ho w e v er , abolish the pr e vious, ecumenic al tr ansla tion, but c omplemen ts it in all essen tial r espects. This is e viden t fr om the f act tha t the same scholar s fr om the whole Fr ench-speaking w orld ha v e been in v olv ed in both types of c ommen t ar y . The ne w Slo v enian tr ansla tion of the Bibl e c omp lemen ts and surpasses the Fr ench edition in the r ang e of r e f e- r ences and the c onsis t ency of the r edaction s y s t em. Keywords : Slo v e ne St andar d V e r sion (SSP), Ca tholic tr ansla tion (2004), tr ansla tion ad verbum, tr anslation ad sensum, te xtual criticism, Septuagint, V ulg ate, Luther ’ s tr ansla tion 1534, King James Version 1611, La Bible de Jérusalem 2000, s t andar diz a tion of biblic al pr oper names 527 527 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... 1. Uvod P odobno k ot v Fr anciji in v eč drugih drž a v ah s t a v Slo v eniji z daj na v oljo dv a k o- men tir ana pr e v oda – ek umenski pr e v od iz le t a 1996 in ur adni k a t oliški pr e v od iz le t a 2024. 1 Celot en pos t opek, od pobude le t a 1980 do izida ek umensk eg a pr e- v oda S v e t eg a pisma le t a 1996, je na t ančno opisan v monogr a fiji, ki je z naslo v om Med izvirnikom in prevodi (K r ašo v ec s sodela v ci 2001) iz šla le t a 2001. Ek umenski pr e v od iz le t a 1996 in no vi ur adni k a t oliški pr e v od iz le t a 2024 se v mnog o pogle- dih dop olnjuje t a in t ak o naš v er ski in k ulturni pr os t or bog a tit a. S t em smo dobili iz v edbo dv eh par adig em pr e v ajanja in k omen tir anja S v e t eg a pisma, ki s t a značil - ni z a celotno z g odo vino judo v s tv a in kr šč ans tv a – od an tik e do danes. Ek umenski pr e v od v slov ensk em in v sr ednjee vr op sk em pr os t oru v mar sičem spominja na Luthr o v pr e v od (1534) in na nemšk o individualis tično ideološk o izr očilo , osr edo- t očeno na dok trino o opr a vičenju in pos t a vk o sola scriptura. No vi ur adni, k a t oliški pr e v od iz le t a 2024 medt em z izr azitim in celos tnim obr a- t om k vir om (ad fontes) iz virneg a s v e t opisemsk eg a besedila t er bog a t e in us tv ar - jalne r azlag e S v e t eg a pisma pri cerkv enih oče tih uv elja vlja v ses tr ansk o univ erz al- no , t or ej k a t olišk o r az se žnos t isk anja edinos ti – in sice r z odprtim vr ednot enjem v seh, ne z g olj selek tivno izbr anih vir o v bog a t e z apuščine judo v s tv a in kr šč ans tv a. T o v elja t ak o z a pr e v ajanje in r azlag o besedišč a, me t a f or , simbolo v , slog a in r e t o- rik e k ot tudi z a dediščino k ultur e in splošne znanos ti. V pes tri družbi drugih e vr op- skih pr e v odo v t a pr e v od v bis tv enih pos t a vk ah sledi z gledu lit er arne tr adicije an- glešk e (Authorized) King James Version (1611), ki po v sem s v e tu ž e 400 le t deluje k ot najmočnejša g onilna sila z a r az v oj je zik a, lit er a tur e, drugi h ume tnos ti in zna- nos ti. V pr edg o v oru in gla vnem uv odu naš no vi, ur adni k a t oliški pr e v od S v e t eg a pisma nudi iz črpne poda tk e o ok oli ščinah, pos t opk u nas t ajanja in znači lnos tih t eg a ob- se žneg a in z ah t e vneg a dela. Med dv e le ti tr ajajočim delom sklepne usklaje v alne r edak cije se je ponudila še pril o žnos t, da sem pripr a vil knjižic o z naslo v om Okoli - ščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov svetega pisma, ki je iz šla sk upaj z no vim pr e v odom S v e t eg a pisma (K r ašo v ec 2024). P o v od z a t o je pr ed d v ema l e t oma d al a p r of . d r . Ni k e K oci jan či č P ok orn z v ab i l om v okvi ru F i l o z of sk e f ak ult e t e Univ erz e v Ljubljani, da z a monogr a fijo Zgodovina slovenskega literar- nega prevoda (K ocijančič P ok orn, Gr ošelj in Mik olič Južnič 2023) napišem prispe- v ek o pr e v odih S v e t eg a pisma v obdobju po r e f ormaciji (K r ašo v ec 2023, 109‒127). Univ erz a v Ljubljani je no v embr a le t a 2023 v sem a v t orjem monogr a fije Zgodovina slovenskega literarnega prevajanja podelila priznanje »z a najodličnejši r azisk o v al- ni dose ž ek Univ erz e v Ljubljani v le tu 2023«. Na z ače tk u v sak eg a pr ojek t a pr e v oda S v e t eg a pisma mor ajo pr e v ajalci in drugi sodela v ci r azr ešiti vpr ašanje, na k a t er e vir e se bodo oprli. Danes je samoume vno , da ne pr e v ajamo iz pr e v odo v , k ot s t a gr ški pr e v od St ar e z a v e z e (Sep tuagin t a) iz 1 Gl. Sveto pismo: Stara in Nova zaveza. Je r uz ale msk a iz daja. U r e dnik Jo ž e K r ašo v e c. Ljubljana: Slo v e nsk a šk of o v sk a k on f er enc a; Družina, 2024. Z a t o k ončno iz dajo je bilo besedilo v seh pe tih z v e zk o v pr v otne iz daje pr egledano in usklajeno. 528 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 sklepneg a obdobja St ar e z a v e z e ali la tinsk a V ulg a t a s k onc a če trt eg a s t ole tja, t em- v eč iz iz virnih je zik o v: St ar o z a v e z o t or ej iz hebr ejščine, ar amejščine in gr ščine, No v o z a v e z o iz gr ščine. Z ar adi vr ač anja k vir om (ad fontes) mor ajo v si pr e v ajalci t olik o bolj upoš t e v a ti v saj tri med seboj po v e z ane ok oliščine. Pr vič, po v eč an ob seg in pomen znanos ti t ek s tne kritik e, ki poleg iz virnik a vključuje s t ar ejše pr ev ode S v e t eg a pisma. Drugič, prič ak ov anje br alce v pot encialneg a pr e v oda S v e t eg a pisma, da bo pr e v od us tr e z al najvišjim s t andar dom visok o r az vit e knjižne r a vni pr e v odne- g a je zik a, sk upaj z v so dediščino z g odo vine lit er arne kritik e. T r e tjič, judo v sk o in kr šč ansk o dok trino , da iz virno besedilo S v e t eg a pisma ni nas t alo k ot ‚z asebno‘ us tv arjalno delo , pač pa po posebnem na v dihu – k ot Bo žja beseda. Najbolj br e zpog ojno so notr anjemu imper a tivu, da v s v ojem imenu ne smejo z apisa ti niti črk e, t em v eč samo t o , k ar so po na v dihu pr ejeli od Bog a, sledili pr er o- ki. P osledic a t eg a njiho v eg a pr eprič anja je, da t ak o v judo v s tvu k ot kr šč ans tvu S v e- t o pismo v elja z a ‚knjig o knjig ‘ , ki je v v sebinsk em in oblik o vnem pogledu nedot a- k ljiv a in ne spr e me nljiv a. Z a t o pr e v odi S v e t e g a pisma z a potr e be sk upnos ti nik oli niso v eljali z a z asebni podvig pr edrznih posame znik o v , pač pa k ot privilegij poseb- neg a poslans tv a, ki g a izbr ani pr e v ajalci pr ejmejo od sk upnos ti v erujočih sk upaj z neizmerno mor alno odg ov ornos tjo. S t o z a v es tjo so pr e v ajalci celotno S v e t o pismo doslej pr e v edli v 736 je zik o v , No v o z a v e z o v doda tnih 1658 je zik o v , manjše dele S v e t eg a pisma pa še v doda tnih 1264 je zik o v (W y cliff e Global Alliance). P o v seh dosedanjih obja v ah o ok oliščinah pripr a v e in značilnos tih v seh sedmih celotnih slov enskih pr ev odov S v et eg a pisma se z di smiselno , da v t ej s tr ok ovni pr ed- s t a vitvi t emel jne poda tk e, ki so na v edeni v pr edg o v oru in gla vnem uv odu iz daje nov eg a pr e v oda S v e t eg a pisma, dopolnim z ug ot ovitv ami, ki se v iz dajah pr e v odov S v e t eg a pisma poja vljajo bolj r edk o. Osr edot očil se bom na pr eds t a vit e v iz v ornih osnov našeg a pr e v oda v v eč k ak or tisočle tni z g odovini nas t ajanja S v e t eg a pisma in v v eč k ak or dv a tisočle tni z g odovini pr e v ajanja S v e t eg a pisma v r azlične je zik e. 2. Meje pluralizma v pristopih k prevajanju Svetega pisma Cilj pr e v oda S v e t eg a pisma je us tv ariti besedilo v drug em je zik u v približno ena- k em slo gu, k ot je slog iz virnik a. K o r azpr a vljamo o pris t opih k pr e v ajanju, upoš t e- v amo dejs tv o , da so r azlične s v e t opisemsk e knjig e nas t ale k ot r ok opisi, ki so bili v ečkr a t p r ep i san i i n vkl j u čen i v v ečj e l i t er arn e en o t e. R o k o p i si z ače tn i h o d l o mk o v se v saj v celoti niso ohr anili, ob s t aja pa na tisoče iz v odo v pr episo v v ečjih ali manj- ših delo v St ar e in No v e z a v e z e. K o so iz pr v otnih odlomk o v nas t ale knjig e r azličnih lit er arnih vr s t in z vr s ti, so jih pr e v edli v je zik e, k ot so gr ščina (tj. gr ški pr e v odi he- br ejsk e in ar amejsk e St ar e z a v e z e), ar amejščina, sir ščina, k op tščina, armenščina, e tiop šč ina, la tinšč ina it d. V sak od t e h an tič nih pr e v odo v je dane s na v oljo v š t e v il- nih r ok opisih. Str ok o vnjaki z a t ek s tno kritik o so v se s v e t opisemsk e r ok opise zbir a- li in pr ouče v ali v eč s t o le t in najpomembnejše iz sledk e vključili v t ek s tnokritični apar a t sodobnih iz daj hebr ejsk e, ar amejsk e in gr šk e St ar e z a v e z e t er gr šk e No v e 529 529 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... z a v e z e. Najsodobnejše t ek s tnokrik tične iz daje iz virnik a upor abljajo v si sodobni pr e v ajalci S v e t eg a pisma po s v e tu. Z a St ar o z a v e z o upor abljamo Biblia Hebraica Stuttgartensia (1997) – sodobn o naslednic o iz virne Biblia Hebraica, ki jo je ur edil Rudolf Kitt el (1906) (Kitt el e t al. 1984). Z a Nov o z a v e z o upor abljamo 28. iz dajo Novum Testamentum Graece ( 2012) , ki s t a j o p r v o tn o u r ed i l a E b erh ar d i n E r wi n N e s tle (1898), v z adnje m č asu pa Bar bar a in K ur t A land in dr ug i (N e s tle 1979; N e- s tle in Aland 1999). V okviru judo v s tv a in kr šč ans tv a je v obdobju od an tik e do danes nas t alo na tisoče r ok opiso v S v e t eg a pisma. Med njimi imajo nepr ecenljiv o vr ednos t mrtv o- mor ski (k umr anski) r ok opisi St ar e z a v e z e iz obdobja pr ed K ris tusom, ki so pod pesk om v v otlinah na obr e žju Mrtv eg a morja na odkritje č ak ali sk or aj 2000 le t. Člani k umr ansk e sk upnos ti so jih v k er amičnih vr čih v v otline skrili pr ed v dor om Rimljano v na območje Mrtv eg a morja le t a 72 po K ris tusu – t edaj so med drugim uničili k umr ansk o sk upnos t in obleg ali tr dnja v o Masado , k amor so se po padcu Jeruz alema z a t ekli z adnji judo v ski v s t ajniki. V današnji kritični dobi je t ek s tna kri- tik a pripomogla k t emu, da imamo z a v se potr ebe pr e v ajanja in pr ouče v anja po v sem s v e tu na v oljo z anesljiv e iz daje iz virneg a besedila S v e t eg a pisma. Ž e v an- tiki pa so pooblaščeni s tr ok o vnjaki poskrbeli, da so posebej vplivni pr e v odi S v e- t eg a pisma na globalni in r egionalni r a vni pos t ali del z g odovine t ek s tne kritik e S v e t eg a pisma. K o gr e z a r azlik e med iz virnik om in s t ar ejšimi pr e v odi na je zik o v- ni r a vni, je r az umljiv o , da pr e v ajalec t eh t a med r azlogi z a eno ali drug o r azličic o. K er z mor alno nujnos tjo s tr ok o vnjaki o t em t eh t ajo sk o zi s t ole tja, so nas t ale tr a- dicije pogledov o v ečji ali manjši z anesljiv os ti spr ejemanja r azličic. Ug ot ovitv e s tr ok ovnjak ov t ek s tne kritik e so v pos t opkih pr ev ajanja S v et eg a pisma pos t ale pr v o gr adiv o z a opombe na r obu ali pod črt o. Z r az v ojem knjižnih je zik o v v mo- derni dobi se je t eor e tično vpr ašanje o krit erijih us tr e zneg a pr e v ajanja S v e t eg a pisma z aos trilo. V saj t ak o pomembna k ot t ek s tnokritična in splošna je zik ovna vpr ašanja so pos t ala vpr ašanja lit er arne k ak o v os ti pr e v oda, t or ej vpr ašanje r az- merja med v sebino in oblik o besedila v iz virnik u in v pr e v odih. K olik or bolj pa se je ‚knjig a knjig ‘ širila po no vih k on tinen tih, t olik o bolj nepr egledno je v s v e t o vnih je zikih pos t ajalo š t e vilo s tr ok o vnih in znans tv enih š tudij na podr očju biblične t e- k s tne in lit er arne kritik e. V no v ejšem obdobju je bilo o pr e v ajanju S v e t eg a pisma obja vljenih pr ecej š tu- dij (Gr an t 1961; R e ymond 1967; Bog aert 1991; Me tz g er 1991; W orth 1992; Adl er 1994; P o y thr ess in Grudem 2000). P osebej pr onicljiv o s t a namen in t e ž o nalog e dobr e g a pr e v ajanja S v e t e g a pism a v k njig i The Gender-Neutral Bible Controversy: Mutting the Masculinity of God’s Words (2000) pr eds t a vila V ern S. P o y thr ess in W a yne A . Grudem – in sicer v če trt em pogla vju z naslo v om „Ho w t o T r ansla t e “ (73‒99). Disk urz o pr e v ajanju ob seg a pomen besed, besednih z v e z in s t a vk o v v o žjem in šir šem k on t ek s tu besedil. Na r a vni besedišč a je v elik o g ov or a o osnovnem pomenu posame znih besed, o v ečpomensk os ti besed, ki izr až ajo duhovne pomen- sk e odt e nk e, t er o vlogi besednih z v e z, s t a vk o v in ods t a vk o v . K pomenu prispe v a v sak a beseda v s t a vk u. Pr e v es ti ž elimo pomen spor očila k ot celot e, ne le iz olir anih besed. Pr e v ajalci mor ajo pri besedah, besedni h z v e z ah in s t a vkih v disk urz u r az- 530 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ličnih lit er arnih vr s t in z vr s ti upoš t e v a ti š t e vilne načine pomensk e in t er ak cije. Člo- v ek ov a sposobnos t dojemanja r esničnos ti v r azponu od najbolj ma t erialnih do najbolj duho vnih vidik o v r esničnos ti pomeni, da je v elik o besed in me t a f or v ečpo- menskih. Pri pr e v ajanju in in t erpr e t aciji lit er arnih besedil je pomembno upoš t e v a ti celo - tno bog as tv o besedil St ar e in No v e z a v e z e – r azličnih ž anr o v v pr o zi in poe ziji. Med lit er arnimi sr eds tvi izr až anja spor očila igr ajo pomembno vlog o me t a f or e in sim- boli. Dobe r pr e v od mor a me t a f or e ohr aniti in jih ne sm e spr e minja ti v ab s tr ak tne pojme. V es t en pr e v ajalec se iz ogiba pr eoblik o v anju v sebine v po v sem drug ačno oblik o – t a bi lahk o posr edo v ala pomensk e vidik e, ki so osno vnemu pomenu sicer bliz u, a bi obenem iz gubila v eč drugih deja vnik o v pomensk eg a pr enosa. K celo- tnemu pomenu in t ek s turi spor očila prispe v ajo š t e vilne r az se žnos ti. Stilis ti, š tu- den ti knjiž e vnos ti, analitiki disk urz a in drugi s tr ok o vnjaki lahk o vidijo še v eč, k ot nak az uje osno v ni pom e n be se d, be se dnih z v e z in s t a v k o v . S s v ojim čut om z a sk la- dnos t potrjujejo , k ar pr ouče v alci S v e t eg a pisma ins tink tivno v edo ž e s t ole tja – z a- v edajo se, da pr e v od ne mor e biti s v obodna in t erpr e t acija, t em v eč v elja k ot je zi- k o vna in lit er arna podlag a z a v se mo žne vidik e in t erpr e t acije: »Najna t ančnejši pr e v od je mog oč le, če pr e v ajalec najpr ej t emeljit o in t er- pr e tir a in r az ume pomen iz virnik a, vključno z v semi njeg o vimi odt enki v v seh r az se žnos tih. Šele t akr a t je pripr a vljen iz dela ti pr e v od, ki ne pr enaša l e gl a vn eg a p o men a, t em v eč tu d i v se o d t en k e i z vi rn i k a. V t em smi sl u v sak pr e v od pr eds t a vlja pr e v ajalče v o najboljše r az ume v anje ali ‚r azlag o‘ iz vir- nik a.« (P o y thr ess in Grudem 2000, 92) S v e t o pismo v sebuje š t e vilne lit er arne oblik e besedil – od najbolj popularnih ž anr o v , k ot so z g odo vinsk e pripo v edi, r odo vniki, pr a vila obr edo v , pr eg o v orna mo- dr os t, prispodobe (par abole), aleg orije, napo v edi pr er ok o v anj, molitv e, pisma it d., do drugih oblik, ki jih je t e žje r az vr s titi. P onek od so ab s tr ak tni pojmi po v z e ti k ot k r ajši dok tr inalni izr azi, v e činoma pa jih nadome šč a ne k aj spe cifičneg a in k onkr e- tne g a – t oda smise l tis t e g a, k ar se sk riv a z a be se dami, me t a f or ami, simboli in li- t er arnimi oblik ami, je vide z enotnos ti in splošne pomembnos ti. P odobe, me t a f o- r e in ale g or ije iz pas tir sk e g a in k me čk e g a živ lje nja v e č inoma odse v ajo v sak danje življenje (dejansk o , vidno r esničnos t), so pa tudi odziv na skrit e in drug e mo žne pomene. S v e t opisemsk e me t a f or e in simboli t or ej nik oli ne mor ejo zblede ti v ideološk o – bodisi v br e z ciljno sek ularno bodisi v disciplinsk o klerik alno – enopomensk os t, ampak v in t er ak ciji med dobesednim o zir oma ‚ma t erialnim ‘ in pr enesenim, se pr a vi duho vnim pomenom v edno ohr anijo bog as tv o v ečpomensk os ti. Razlog je očit en: člo v ešk a duša pač ni in ne mor e biti del z apuščine ideoloških k on v encij, ampak p r ed s t a vl ja n ajgl ob l je b i s tv o čl o v ešk e d uh o vn e n ar a v e, ki os t ane ži v o i n še bolj učink o vit o , k o r epr esivne ideologije pr opadejo in z a seboj pus tijo pog orišče. Lit e r ar na sr e ds tv a izr až anja, k ot s t a g o v or na fig ur a in be se dna ig r a, najv e čk r a t k a- ž ejo na nedoum ljiv e globine od nosa med Bog om in člo v eš tv om ali v saj na pr e t a- 531 531 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... njenos t (sublimnos t) člo v ešk eg a dojemanja br e z danjih r az se žnos ti v esoljs tv a. Pri pr e v ajanju in k omen tir anju v z višene g o v orice pesniških besedil S v e t eg a pi- sma p r ed s t a vl ja p o seb en i zzi v o sn o vn a p esn i šk a o b l i k a p ar al el i zma, ki g a s tr o k o v- na lit er a tur a o značuje s s t alno besedno z v e z o parallelismus membrorum. T a s t al- na z v e z a o značuje osnovno oblik o semitsk e poe zije, ki spor očilo izr až a s členjenjem misli ali občutk a v dv a ali v eč v zpor ednih s tiho v . P ar aleliz em je sinonimni t edaj, k o drug a (ali mor da tudi tr e tja) vr s tic a misel pr v e pono vi s podo bnimi besedami, na primer sen t enc a v knjigi Pr eg o v or o v (Pr g 1,20): »Modr os t glasno kliče na tr gih, / na ulic ah dvig a s v oj glas.« An tit e tični par aleliz em pa imamo t edaj, k o drug a vr s ti- c a i zr až a n asp r o tj e p r v e, n a p ri mer sen t en c a v kn j i gi Pr eg o v o r o v ( 10,1) : » Mo d er sin r az v e seljuje oče t a, / neumen pa je ž alos t s v oje ma t er e.« P oleg o znak e sinoni- mni in an tit e tični par aleliz em se je v biblični poe tiki uv elja vil še izr az sin t e tični par aleliz em. V t em primeru drug a ali tr e tja vr s tic a dv o- ali tr os tišja pojasnjuje, p ar a f r azi r a al i p r ep r o s t o p o n a vl j a mi sl i , p esn i šk e fi gu r e al i p ri sp o d o b e i z p r ej šn j e- g a s tiha ali s tiho v . Dv os tišje je t emeljna s truk tur alna enot a. V S v e t em pismu po- same zne vr s tice ali monos tihe najdemo le r edk o , v elik o pog os t ejše pa je tr os tišje. Gla vna značilnos t hebr ejsk eg a s tiha je oblik o vni, pomenski in ritmični par aleliz em (Gr a y 1972). Nek a t eri znans tv eniki tr dijo , da je bila hebr ejsk a poe zija popolnoma usklajena. P o t ej t eoriji naj bi bili posame zni p salmi r az de ljeni v po v se m enak o dolg e vr s tice, ki n aj b i v s eb o v al e tu d i en ak o š t e vi l o gr a fi čn i h vr s ti c; v s e p ar al el e n aj b i b i l e skr- čen e n a en o samo vr s t o d v o s tišja, p o same zn e b esed e p a i z vr s tic i zp u ščen e. S o- dobni k omen t a t orji s v e t opisemskih besedil so z ar adi skrbi z a enak os t in usklajenos t besedila iz virno besedilo popr a vljali. T ak šno mišljenje je enos tr ansk o , z a t o se pr e- v ajalci z njim sprijaznijo z elo r edk o. K er je par aleliz em t emeljna oblik a izr až anja pomeno v in misli, mor a pr e v ajalec ug ot o viti, k ak šna je členit e v vr s tic par alelizma in r azme rje med njimi. T o v elja z a v se primer e jasneg a pomensk eg a in t erminolo - šk eg a p ar al el i zma. Z a t o j e r az u ml j i v o , d a se v t eh p ri meri h tu d i s t ar ej še r azl i či ce pr e v odo v , k ot s t a Sep tuagin t a in V ulg a t a, ki s t a bili do neda vna izhodišče z a v se kr šč ansk e e vr op sk e pr e v ajalce, bolj ali manj ujemajo. Opo z oriti mor amo , da se r az delit e v gr a fičnih vr s tic v Sep tuagin ti in v V ulg a ti na splošno ujema s par alelis tič - no z gr adbo iz virneg a besedila. 3. Prvi grški prevod Svetega pisma (Septuaginta) V z g odnji in po zni an tiki t er na z ače tk u no v eg a v ek a so nas t ali pr e v odi z izjemnim duho vni m i n k ul turni m vpl i v om – pos t al i so del v el i k e dedi šči ne, ki jo mor a v sak pr e v ajalec S v e t eg a pisma po zna ti in po pr esoji upoš t e v a ti k ot vir ali model. V z a- dnjih s t ole tjih pr ed K ris tusom je v helenis tični Alek sandriji v Egip tu 70 judo v skih s tr ok o vnjak o v pripr a vilo gr ški pr e v od St ar e z a v e z e, ki je z ar adi v elik e r az širjenos ti gr ščine pos t al najvplivnejši an tični pr e v od S v e t eg a pisma (T ov 1988). Naslov Septu- agin t a o značuje celotno sk upino 70 pr e v ajalce v , z a t o naslo v t ek s tnokritične iz daje Septuaginta: Id est Vetus Testamentum graece iuxta LXX interpretes (Rahlf s 1979). 532 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Z a us tr e zno vr ednot enje pr e v oda gr šk e Sep tuagin t e je nujno upoš t e v a ti ok oli- ščine, v k a t erih je pr ev od nas t al, in osnovni namen pr ev oda (K r ašov ec 2013, 59‒64). Najpomembnejša posebnos t Septuagin t e je, da pr e v od ni enot en, t em v eč je ses t a- vljen iz v eč pr e v odo v , ki so jih v r azličnih obdobjih pripr a vili r azlični a v t orji. T o po- jasnjuje, z ak aj je s t opnja t očnos ti in odličnos ti pr e v oda po posame znih delih k ano- na in tudi posame znih knjig ah t ak o r azlična. Besedišče posame znih knjig Sep tua- gin t e k až e, da je pri pr e v odu sodelo v alo v eč ljudi v obdobju od sr edine 3. do k onc a 1. s t ole tja pr ed K ris tusom. K ot k až e, je ut emeljeno domne v a ti, da je v t em č asu nas t alo v eč r azličnih gr ških pr e v odov . Septuagin t a je s t andar dizir ana in a vt orizir ana r azličic a s k onc a 1. s t ole tja po K ris tusu. P o v od z a pr v e gr šk e pr e v ode v Egip tu je mor al biti enak k ot z a ar amejsk e pr e v ode v P ales tini in v Babiloniji: br anje in r azla- g a s v e t opisemskih besedil med bog oslužjem v sinag og ah v je zik u, ki g a poslušalci r az umejo. Pr vi pr e v odi so bili t or ej samo delni, se pr a vi nesis t ema tični. Pr vi gr ški pr e v odi so nas t ali v Egip tu v pr vi polo vici 3. s t ole tja pr ed K ris tusom, če ne ž e pr ej. V zpor edno so v P ales tini in v Babiloniji z a litur gično r abo v sinag og ah mor da nas t ali ar amejski pr e v odi odlomk o v S v e t eg a pisma St ar e z a v e z e, a t eg a ni mog oče z anesljiv o dok az a ti. K až e, da je gr ški pr e v od, imeno v an Sep tuagin t a, naj- s t ar ejši pr e v od sploh – v se k ak or pa pr vi pisni pr e v od S v e t eg a pi sma. Pr e v ajalci v gr ščino , ki sodi med indoe vr op sk e je zik e, so se spopadali z v elik o v ečjimi pr oblemi k ak o pr e v ajalci v ar amejščino , ki se uvr šč a v is t o , tj. se v er o z ahodno semitsk o je zi- k o vno sk upino. Pri pr e v ajanju so mor ali pr eseči r azlik e med dv ema je zik o vnima sis t emoma t er med dv ema k ultur ama o z. r eligijama. P olo ž aj a v t orje v Sep tuagin t e je bil edins tv en v dv eh pogledih: pr vič, pr e v ajanja so se lotili br e z modelo v z a pr e v od S v e t eg a pisma – v tr e tjem s t ole tju pr ed K ris tu- som pr e v odo v tujih besedil v gr ščino še ni bilo; drugič, pr e v ajali so iz semitsk eg a je zik a, ki je po s v oji je zik o vni in miselni z gr adbi pr ecej drug ačen od indoe vr op sk e gr ščine. Z ar adi t e t emeljne r azlik e us tr e znic v besedah in besednih z v e z ah pog os t o ni bilo lahk o najti. Pr e v ajalec Sir aho v e knjig e na t o t e ž a v o naz orno opo z arja v pr ed- g o v oru, k o pr a vi: »Pr osim v as t or ej, berit e dobr ohotno in pazljiv o. Priz anesit e mi, če se v am bo mor da z delo , da mi je pri pr e v ajanju, kljub priz ade v anju, kje spodr snilo. Nimajo namr eč is t e moči izr azi, ki so bili pr v otno po v edani po hebr ejsk o , če ji h pr e v edejo v drug je zik. P a ne le t o delo , ampak tudi pos t a v a sama in pr er oš tv a in os t ale knjig e so nemalo drug ačni, če jih ber emo v iz virnem je zik u.« Pri pr e v ajalcih je bila pog os t o najv ečja t e ž a v a pomanjkljiv a iz obr azba v hebr ej- ščini, pa tudi jud o v sk em izr očilu. Pr edlog a hebr ejsk eg a iz virnik a, ki so jo pr e v ajal - ci imeli na v oljo , še ni bila opr emljena z v ok ali, t o pa je zlas ti v primerih r abe z elo specifičnih besed br e z v zpor ednih mes t, z elo specifičnih besednih z v e z in malo znanih sim bolo v pom e nilo doda t no m o ž nos t na pač ne g a r az um e v anja in t or e j na- pačne in t erpr e t acije. V č asih t e ž a v e po v zr oč a oblik o vna podobnos t med nek a t eri- mi črk ami hebr ejsk e abecede. Ra vno v obdobju, k o je nas t ajala Sep tuagin t a, so 533 533 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... Judje z arhaične pisa v e pr ešli na ar amejsk o kv adr a tno , pri k a t eri je medsebojna podobnos t nek a t erih črk v ečja k ak or v arhaični pisa vi. V an tiki besedilo tudi še ni bilo opr emljeno z ločili in r azmiki. T e ok oliščine so r azlog z a z amenje v anje črk pri br anju, pa tudi š t e vilnih napak pri in t erpr e t aciji z ah t e vnejših pesniških mes t. Kljub he t er og enos ti Sep tuagin t e je tr eba poudariti, da pr e v od glede v sebine in oblik e na splošno odr až a priz ade v anje z a z v es t obo iz virnik u. Pr e v ajalci so pr e v od približ ali iz virnik u in ne naspr otno. P og os t o so pr e v ajali po v sem dobesedno in žr- tv o v ali gr šk e idiome, ohr anili so hebr ejsk o z gr adbo , rit em in tudi slog s t a vk o v . E den izmed dok az o v z a t e žnjo po z v es t obi iz virnik u je pr ak sa pr e v z emanja hebr ejskih besed in osebnih imen, ki jih niso znali us tr e zno pr e v es ti. Nek a t eri pr e v ajalci Sep- tuagin t e so bili pri izbiri besed in besednih z v e z dosledni in so pr ev ajali s t er eotipno. 4. Hieronimov latinski prevod Svetega pisma (Vulgata) Z v zponom rimsk eg a imperija se helenis tični k ulturni vplivi niso pr ekinili, t em v eč so se z V zhoda r az šir ili na Z ahod, k je r so do živ e li pos t opno pr e obr azbo. Z nas t o- pom kr šč ans tv a se je na Z ah odu pok az al a potr eba po l a tinski h pr e v odi h S t ar e i n No v e z a v e z e. Pr vi la tinski pr e v odi zr c alijo izjemno spoš tljiv odnos pr e v ajalce v do be se dil S v e t e g a pisma. P r e v ajalce m v pr v i v r s ti ni šlo z a le pot o je zik a, t e m v e č z a z v es t o pr es t a vljanje v seh pr vin besedila. K ot Sep tuagin t a tudi pr vi la tinski pr e v odi ohr anjajo š t e vilne značilnos ti hebr ejsk eg a načina izr až anja in judo v sk eg a v er sk eg a izr očila. Hebr aizmi so z g o v or en dok az, k ak o so se pr vi la tinski pr e v ajalci z a v es tno trudili z a z v es t obo iz virnemu besedilu. Drug dok az z a t o priz ade v anje je, da so bili v pr e v ajanju besedneg a z aklada dok aj dosledni. Ob se žna dediščina la tinskih p r e v o d o v S v e t eg a p i s ma p r vi h s t o l e tij p o K ri s tu s u j e d an es p o zn an a p o d o zn ak o Vetus Latina (Me tz g er 1977; K r ašo v ec 2013, 80‒102). Od a v t orit e t, k ot je s v . A v guš tin, imamo poda t ek, da je v 4. s t ole tju ž e ob s t aja- lo nepr egledno š t e vilo pr e v odo v S v e t eg a pisma v la tinščino. Pr vi la tinski pr e v odi S v e t eg a pisma so bili pr ecej dobesedni. Z anje je na splošno značilno , da so bolj ali manj dobesedna r eplik a alek sandrijsk eg a gr šk eg a pr e v oda (Sep tuagin t a). Nas t a- jali so v r azličnih kr ajih, v r azlič nih č aso vnih obdobjih in so delo r azličnih a v t orje v , z a t o so z elo r azno vr s tni – a na splošno bolj z v es ti hebr ejsk emu iz virnik u k ot gr šk a S ep tu agi n t a. D a b i d o s eg el en o , a v t o ri zi r an o b esed i l o , ki b i v el j al o z a cel o tn o C er- k e v , je pape ž Damaz I. pooblas til Hier onima, da pripr a vi eno in z anesljiv o la tinsk o v erzijo pr e v oda. E v z ebij Sofr onij Hier onim, splošno znan k ot Hier onim (340‒42 0), je na podlagi g r šk ih r ok opiso v , k i so m u bili na v oljo , z a N o v o z a v e z o popr a v il e no od ž e splošno upor abljanih s t arih la tinskih r azličic, z a St ar o z a v e z o pa je nar edil no v pr e v od ne- posr edno iz hebr ejščine. Primerja v a z g odnjih r ok opiso v V ulg a t e z r ok opisi s t ar e la tinsk e No v e z a v e z e k až e, da si je Hier onim na t ančnos t pr e v oda v ečinoma priz a- de v al izboljša ti t ak o , da g a je nar edil še bolj dobesedneg a. Hier onimo v a r azličic a St ar e z a v e z e je nek olik o manj dobesedna k ot njeg o v a r e vizija No v e z a v e z e, v endar 534 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ni nič manj dobesedna k ot s t ar e la tinsk e r azličice St ar e z a v e z e ali gr šk a r azličic a Sep tuagin t e, na k a t eri so s t ari la tinski pr e v odi t emeljili. P o v eč dese tle tjih dela je t ak o nas t ala V ulg a t a, ki je z ar adi v elik e r az širjenos ti la tinščine od an tik e do danes pos t ala drugi najvplivnejši an tični pr e v od S v e t eg a pisma. Hier onim je s v oja s t ališč a do ume tnos ti pr e v ajanja pojasnil v uv odih k pr e v o- dom, še najbolj iz črpno pa v Pismu Pamahiju o najboljši vrsti prevajanja (pismo š t e vilk a 57, nap isano v le tih 405–410). La tinski naslo v pisma je De optimo genere interpretandi (Hi er onim 1973, 1995). Ž e na z ače tk u poudarja: »Sam namr eč ne le pr izna v am, t e m v e č s v obodno in na g las izpo v e duje m, da pr i pr e s t a v ljanju iz g r šči- ne – z izje m o S v e t e g a pism a, k je r je sk r iv nos t c e lo be se dni r e d (ubi et verborum ordo mysterium est) – ne pr e v ajam besede z besedo , t em v eč smisel s smislom.« (Hier onim 2010, 189; Mo vrin 2010, 189) V uv odih k s v ojim pr e v odom Hier onim p ri ja t el j em r azl ag a s v o j e p o gl ed e n a p r e v aj an j e n a sp l o šn o – i n p o seb ej n a p r e v a- janje S v e t eg a pisma. V č asih omenja ok oliščine s v ojeg a dela, pr edv sem t e ž a v e, ki so mu ji h po v zr oč ali njeg o vi naspr otniki. Zlas ti pa so z animiv a njeg o v a por očila o mejah, ki jih pos t a vlja s t anje besedil v iz virnih in pr vih pr e v od nih je zikih, o mejah po zna v anja celotneg a k ulturneg a ok olja in poudarkih v in t erpr e t aciji. Iz Hier onimo vih pr edg o v or o v k pr e v odom s v e t opisemskih knjig , iz š t e vilnih pi- sem in drugih del lahk o r azber emo , da je bil Hier onim z elo iz obr až en v klasični lit er a turi, lit er arni kritiki in r e t oriki. S v oje r e t orične sposobnos ti in znanje je po- g os t o pr ak tič no pr e izk ušal v pisanju pise m in dr ug ih de l. K o je z ač e l pr e v a ja ti S v e- t o p i smo i n p i sa ti k o men t arje, je n u jn o p ri šel v p r ecep . Z a v ed al se je, d a r esn i c a S v e t eg a pisma neizmerno pr eseg a v se pog ansk e ideale in v z or e – z a t o je names t o kl asi čn e r e t o ri k e z ačel p o u d arj a ti p r ep r o s t o s t i zr az a i n t o čn o s t v p r e v aj an j u . Kl j u b t emu se klasičnim lit er arnim in r e t oričnim v z or om ni mog el popolnoma odr eči. Pri pr e v ajanju S v e t eg a pisma je ubir al sr ednjo pot med s tr og o dobesednos tjo in par a fr azir anje m, k e r je čutil, da je pose be n pome n v sak e g a posame zne g a be se di- l a i n mel o d i k o p o e tičn i h b esed i l v d o b r em p r e v o d u mo g o če o h r an i ti. V ztr aj n a v o- lja po nenehnem izpopolnje v anju znanja, dolg otr ajno pr e v ajanje S v e t eg a pisma, r azlično s t anje pr edlog in ž e ob s t oječih la tinskih pr e v odo v , kr onična pr eobr eme- njenos t, obdobja bole zni in še mar sik aj pojasnijo , z ak aj so pr e v odi posame znih knjig po t očnos ti in skladnos ti z iz virnik om z elo r azlični. K n j i g e, ki j i h j e Hi er o n i m p r e v ed el v z ače tn em o b d o b j u ‒ No v a z a v e z a, P sal mi in pr er oki, Samu elo vi knjigi in K njigi kr alje v ‒, je zik o vno z gr adbo iz virnik a odr až a- jo dobr o. Drug e knjig e, ki jih je pr e v edel po zneje, so na splošno pr e v edene bolj pr os t o. Jo z ue, Sodniki, Rut a in Es t er a, ki jih je pr e v edel pr oti k oncu življenja, so pr e v edeni najbolj pr os t o. Mor da je r azlog z a pos t opno popušč anje v disciplini bila v se v ečja obr emenjenos t. T oda odločilna je najbrž v endarle njeg o v a klasična v z g o- ja, ki t emelji na os v ajalski rimski pr ak si podr ejanja iz virnik a pr e v odnemu je zik u. Hier onim je t or ej osebnos t v elikih naspr otij – njeg o v e izja v e o načelih pr e v ajanja so v naspr otju z r e z ult a ti. Na splošno se z a v z ema z a pr e v ajanje po smislu, hkr a ti pa izja vlja, da ima v S v e t em pismu celo besedni r ed skrivnos t en pomen (ubi et verborum ordo mysterium est), z a t o S v e t eg a pisma ni imel namena pr e v aja ti po načelu ad sensum, t em v eč po načelu ad verbum (Pismo 57.5; prim. Pismo 53.8). 535 535 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... Kljub t emu načelu pa je nek a t er e knjig e dejansk o pr e v ajal pr os t o. Celo v is t em pismu pr a vi: »V S v e t em pismu je tr eba gleda ti na smisel in ne na besede« (Non verba in Scripturis consideranda sed sensus) (Pismo 57.10; prim. Pismo 106.3). P osebno par adok sen primer je pr e v od Es t er e: v pr edg o v oru tr di, da je pr e v ajal dobesedno (verbum e verbo pressius transtuli ), t oda pr e v od je v r esnici najbolj pr os t od v seh. P r i pr e v ajanju N o v e z a v e z e Hie r onim oč itno ni ime l v e čjih t e ž a v . Iz v ir no be se- dilo je na splošno z elo jasno , dok aj dobr o pa je bilo pr e v edeno ž e v pr ejšnjih la- tinskih pr e v odih. Razlog r e vizije je bila zlas ti ž elja, da se names t o š t e vilnih r azličnih pr e v odo v dose ž e en sam a v t orizir an pr e v od. V elik o v ečji izziv je bilo pr e v ajanje St ar e z a v e z e. T u se je Hier onim mor al sooč a ti s hebr ejskim iz virnik om in š t e vilnimi gr škimi pr e v odi , pr edv sem Sep tuagin t o. Razlik e med pr e v odi so g a pr eprič ale, da je tr eba iti k iz vir om (ad fontes), t or ej k hebr ejski r esnici (Hebraica veritas). V endar se je tu mor al spopas ti ne le z je zik om in z elo z ah t e vnimi pesniškimi lit er arnimi ž anri in oblik ami, t em v eč tudi z neš t e timi t ek s tnokritičnimi pr oblemi. T oda pr a v njeg ov o načelo Hebraica veritas je r azlog , da imamo v V ulg a ti pr e v od, ki hebr ejsk o je zik o vno in lit er arno s truk tur o na splošno odslik a v a dobr o , čepr a v so glede t očnos ti pr e v oda med knjig ami v elik e r azlik e. Z ar adi t eg a načelno nik oli ni bi la sporna pr ak sa, da so se pr e v ajalci S v e t eg a pisma k asneje pr a viloma nasla - njali na V ulg a t o – v se dokler ni v no v ejšem č asu načelo Hebraica veritas prevla- dalo po polnom a. Pr ek V ulg a t e je hebr ejski s v e t v er e, vr ednot , je zik a in lit er arnih oblik prišel v širni s v e t rimsk eg a cesar s tv a, po zneje ob šel v so E vr opo in z e vr op- skimi v er skimi, k ulturnimi in znans tv enimi misijami k ončno v es s v e t. Od le t a 1969 dalje imamo na v oljo t ek s tnokritično iz dajo V ulg a t e pod naslov om Biblia sacra iuxta Vulgatam versionem – z r ecenzijo R obert a W ebr a ob sodelo v anju š t e vilnih ek spert ov t ek s tne kritik e, v ečinoma iz Vetus Latina ins titut a Beur on (W eber 1983). Na pobudo II. v a tik ansk eg a cerkv eneg a zbor a je pape ž P a v el VI. us t ano vil posebno delo vno k omisijo z a t emeljit o r e vizijo V ulg a t e. R e vidir ana iz daja je pod naslo v om Nova Vulgata bibliorum sacrorum editio: sacros. oecum. concilii Vaticani II ratione habita, iussu Pauli pp. VI recognita, auctoritate ioannis Pauli pp. II promulgata iz šla le t a 1979 (R osano 1990). 5. La Bible de Jérusalem in naš prevod Svetega pisma (Jeruzalemska izdaja 2024) Na pr aznik s v . Hier onima 30. sep t embr a le t a 1943 je pape ž Pij XII. iz dal enciklik o „Z bo ž anskim na v dihnjenjem Duha “ (Divino afflante Spiritu), v k a t eri s tr ok o vnjak e S v e t eg a pisma po ziv a k no vim pr e v odom S v e t eg a pisma v ljudsk e je zik e, pri k a t erih se k ot vir upor abljajo iz virni je ziki in ne la tinsk a V ulg a t a, ki je bila do t akr a t bese- d i l n a p o d l ag a z a v se k a t o l i šk e p r e v o d e S v e t eg a p i sma v d o mače j e zi k e. E n ci kl i k a odpir a sodobno obdobje k a t oliških bibličnih š tudij s spodbujanjem š tudija t ek s tne kritik e, ki se nan aša na samo besedilo S v e t eg a pisma in njeg o v pr enos (na primer z a določit e v pr a vilneg a br anja). S t em enciklik a do v oljuje upor abo z g odo vinsk o- 536 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 -kritične me t ode, ki se na podlagi t eologije, izr očila Cerkv e in cerkv ene z g odo vine opir a na z g odo vinsk e ok oliščine besedila t er pos t a vlja hipot e z e o vpr ašanjih, k ot so a v t or s tv o , da tir anje ipd. K er je litur gija K a t olišk e cerkv e t emeljila na enotnem la tinsk em pr e v odu S v e t e- g a pisma (V ulg a ti), se je z de lo potr e bno , da se e notnos t s v e t opise msk e g a be se di- la ohr anja tudi pri pr e v odih v ljudsk e je zik e. Na iz v orna besedila s v e t opisemsk e hebr ejščine, ar amejščine in gr ščine so se pr e v ajalci na v adno sklice v ali le z a t o , da bi pojasnili na t ančen pomen la tinsk eg a besedila. Zg or aj omenjena enciklik a pou- darja pomen v es tneg a š tudija iz virnih in drugih sor odnih je zik o v , da bi prišli do globljeg a in popolnejšeg a po zna v anja pomena s v e tih besedil. S posebnim poudar- k om o pomenu t ek s tne kritik e enciklik a odpir a no v e t emelje in mo žnos ti ne le z a us tr e z en pr e v od s v e t opisemskih besedil, t em v eč tudi z a k omen tir anje besedil v uv odih in opom bah – in sicer na podlagi bog a t eg a izr očila r azlag anja S v e t eg a pi- sma, ki se je ohr anilo v r azličnih je zikih. Logični vidiki k omen tir anja so z g odo vinski, je zik o vni, lit e r ar ni in t e ološk i. T r agične posle dice obe h s v e t o vnih v ojn so pospe ši- le priz ade v anje z a ek umenski dialog med Cerkv ami – s t em pa tudi zbliž e v anje krit erije v z a pripr a v o k omen tir anih pr e v odo v S v e t eg a pisma. K ulturna in duho vna dediščina helenizma na V zhodu in la tinsk a dediščina z a- hodne civiliz acije je r azlog , da s t a Sep tuagin t a in V ulg a t a v v seh obdobjih od an ti- k e do danes os t ali del t ek s tne kritik e, ki je pogla vitni izziv z a v sak eg a pr e v ajalc a S v e t eg a pisma. Na t o dejs tv o k až ejo tudi v si dosedanji slo v enski pr e v odi S v e t eg a pi sma. V ečja al i man jša skl adn os t pr e v odo v pa ni t ol i k o odr az odn osa do i zzi v o v t ek s tne kritik e k ot odg o v or na dilemo , ali z ag o v arjamo načelo pr e v ajanja ad ver- bum ali ad sensum – pr edv sem pa odr az odl oči tv e, al i pri pr e v ajanju sl ogu i z vi rni- k a sledimo ali pa g a prir ejamo načinu izr až anja v pr e v odnem je zik u. P r i pr ipr a v i e k ume nsk e g a pr e v oda S v e t e g a pisma, k i je iz še l le t a 1996, so ne k a- t eri pr e v ajalci sl og iz virnik a z a v es tno prir ejali – skladno s s v ojo splošno t e žnjo , da pr e v odu iz virneg a besedila daj o s v oj osebni lit er arni peč a t. Prir ejanje slog a iz vir- nik a v pr e v odnem je zik u je bilo značilno zlas ti z a laične sodela v ce, k ot je bil ak ad. K aj e t an Gan t ar , ki j e p ri p r e v aj an j u z ag o v arj al ‚u s tv arj al n o s t ‘ . V z ad n j em č asu p a so se zlas ti v k a t olišk em s v e tu krit eriji z v es t eg a pr e v ajanja S v e t eg a pisma z aos tri- li. Primarni poudar ek je na slogu iz virnik a, na značilni v ečpomensk os ti s v e t opisem- sk eg a besedišč a – t or ej na t eološki hermene v tiki. P omembna pa je tudi nalog a v ar o v anja k ulturne dediščine, t or ej našeg a izr očila v pr e v ajanju S v e t eg a pisma. Ž e s t ole tja namr eč obs t ajajo nek a t er e us t aljene f ormulacije, ki odslik a v ajo z v es t o podobo iz virnik a. Uv elja vljanje ž elje po ‚us tv arjalnos ti‘ v pr e v ajanju sakr alnih be- sedil o zir oma is k anje t ak o imeno v ane ‚dinamične ekviv alence ‘ pa lahk o t o izr oči - lo pr ecej poruši. K er so nek a t eri pr e v ajalci pri pripr a vi pr ejšnjeg a, ek umensk eg a pr e v oda S v e t e- g a p i sma v ž el j i p o i sk an j u u s tr e zn eg a sl o v en sk eg a sl o g a p r e v eč o či tn o o d s t o p al i od iz virneg a slog a, pr e v od nek a t erih knjig prič ak o v anjem, ki v eljajo z a r abo pr e- v oda S v e t eg a pisma v litur giji, ne us tr e z a. Z a t o smo le t a 2006 v okviru T eološk e f ak ult e t e Univ erz e v Ljubljani in S AZU Slo v enski šk of o v ski k on f er enci pr edlag ali 537 537 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... p ri p r a v o n o v eg a, k a t o l i šk eg a p r e v o d a S v e t eg a p i sma p o z gl ed u fr an c o sk e La Bible de Jérusalem – da bi s t em z ados tili v sem po tr ebam bog oslužja in splošne pas t o- r ale, pa tudi t eološk eg a š tudija, znanos ti in ume tnos ti (K r ašo v ec 2007a). No vi pr e- v od po jeruz al emski pr edlogi je načrtno pripr a vljen dosl edneje po sl ogu iz virnik a, prinaša popolnoma no v e uv ode, opombe in pr eglednice, v in t erpr e t aciji v opom- bah pa pogla vitni poudar ek namenja v ečpomensk os ti t emeljneg a besedišč a. T a pr e v od je t or e j bolj celos tna pr eds t a vit e v iz virneg a besedila in smeri in t erpr e t aci- je, ki br alcu pomag ajo , da v se vidik e k ulturne z g odo vine in t emelje duho vne k ul - tur e vidi bolj jasno. Primerja v a e vr op skih s t andar dnih pr e v odo v k až e, da je no vi slo v enski pr e v od po jeruz alemski pr edlogi nas t al bolj po v z oru z elo vplivne angle - šk e tr adicije (Authorized) King James Version iz let a 1611 k ak or pa Luthr ov eg a pr e v oda iz le t a 1534. Le t a 161 1 je pod naslo v om (Authorized) King James Version iz šel pr e v od, ki ni individualno delo eneg a a v t orja, ampak ok oli 50 vrhunskih s tr ok o vnjak o v – v eči- noma z univ erz O xf or d in Cambridg e. T a pr e v od je odločilno vpliv al na r az v oj an- gl ešk eg a j e zi k a i n l i t er a tu r e i n si j e t ak o v l i tu r gi ji k o t v ak ad emski s f eri i n u me tn o- s ti z ag o t o vi l el i tn o mes t o n a an gl ešk em g o v o rn em p o d r o čj u p o v sem s v e tu . No v e r edak cije (R S V iz le t a 1973 in NR S V iz le t a 1990) od pr ot otipa (Authorized) King James Version v niče me r bis tv e ne m ne ods t opajo. Je zik oslo v ci, k njiž e v nik i in e k- se g e ti sice r na splošno pr izna v ajo , da je indiv idualni podv ig Luthr o v e g a pr e v oda S v e t eg a pisma v s v e t o vni knjiž e vnos ti edins tv en poja v – po sor azmerni t očnos ti pr e v oda, je zik o vni do vr šenos ti in pesniški lepoti namr eč pr eseg a v se drug e po- dobne individua lne posk use. T emu primer en je tudi vpliv t eg a pr e v oda v Nemčiji in drug od – pos t al je ses t a vni del s v e t o vne klasik e. T oda še bolj po zitivna je ocena – in še v ečji k ulturni vpliv – ekipneg a dose žk a anglešk e (Authorized) King James Version, ki slog iz virnik a odslik a v a v elik o bolj k ak or Luthr o v pr e v od. Le t ak pr e v od pa je z a r abo v litur giji z ar es primer en. Razlogi in cilji našeg a no v eg a k omen tir aneg a pr e v oda S v e t eg a pisma niso v ni- čemer naključni, ampak v ses tr ansk o domišljeni. T o lahk o najbolj jasno r azber emo iz v zpor ednih domačih in tujih publik acij, ki smo jih pr e v ajalci in nek a t eri lek t orji pripr a vljali v okviru r azisk o v aln eg a pr ogr ama o judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adi- ciji. T a pomembni r azisk o v alni pr ogr am od le t a 2016 dalje z a menoj v odi znans tv e- na s v e tnic a in pr of esoric a dr . Ir ena A v senik Naber g oj, ki spada med r edk e plodo - vi t e r azi sk o v al k e i n r azi sk o v al ce l i t er arn i h zn ači l n o s ti S v e t eg a p i sma v E vr o p i . Pri pripr a vi obeh pr e v odo v je pomembno sodelo v ala k ot lek t oric a slo v enis tk a t er k ot s v e t o v alk a z a vpr ašanja seman tik e in lit er arne kritik e. Nar a v a S v e t eg a pisma z ah- t e v a, da smo pogla vitna podr očja s v ojih r azisk a v na r a vni lingvis tik e in lit er arne t e or ije izbir ali v po v e z a v i z v e lik im i izziv i pr e v ajanja S v e t e g a pism a v šir še m k on- t ek s tu s t ar eg a Bližnjeg a v zhoda – k ulturneg a območja s t ar eg a Egip t a, Me z opot a- mije (in tudi Gr čije). V okviru pr ogr amsk e r azisk o v alne sk upine smo v z adnjih le tih med drugim pripr a vili in obja vili v ečje š t e vilo š tudij o s t ar ejših slo v enskih pr e v odih S v e t eg a pisma. Z a t o je se znam publik acij o pr e v ajanju S v e t eg a pisma v Slo v eniji dok aj ob se ž en. Obja vljen je v moji knjigi Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma, ki je l e t a 2024 i z šl a sk upaj s pr e v odom S v e- 538 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 t eg a pisma. Na z ače tk u iz v ajanja pr ojek t a je bila najpomembnejša z ah t e v a določit e v t emelj- neg a pris t opa k pr e v ajanju s v e t opisemskih besedil. Odločit e v z a lit e r arni pris t op ima z a odnos do vlog e v ečpomensk eg a besedišč a, simbolo v in me t a f or v iz virnih besedilih t er z g odo vini judo v sk e in kr šč ansk e hermene v tik e daljnose žne posledi - ce. Z a naš pr ojek t najbolj k omp lek sen in z ah t e v en izziv je bilo vpr ašanje s t andar- diz acije s v e t opisemskih las tnih imen. P o t eh tnem pr emislek u smo se odločili, da v no v em pr e v odu S v e t eg a pisma pr ekinemo pisanje las tnih imen po tr ans f ormi- r anih oblik ah V ulg a t e – in se t or ej opr emo na oblik e v iz virnik u. P o t ej odločitvi sem pr e v z el nalog o , da skladno s sedanjimi tr endi v s v e t o vnem merilu iz delam krit erije z a oblik o v anje oblik s v e t opisemskih las tnih imen na osno vi oblik v hebr ej- sk e m, ar ame jsk e m in g r šk e m iz v ir nik u. V pos t opk u iz v e dbe obe h pr e v odo v je bilo t e krit erije tr eba v ses tr ansk o pr eizk usiti v v seh posame znih primerih. V dese tle tjih v odenja pripr a v e dv eh pr e v odo v S v e t eg a pisma sem posebno po z ornos t pos v eč al tr ans f ormaciji oblik s v e t opisemskih las tnih imen v obdobju od an tik e do danes – v r azmerju do pr edhebr ejsk eg a iz v or a imen, v r azmerju do hebr ejskih in ar amejskih oblik t er v r azmerju do f one tičneg a pr eoblik o v anja imen v gr ški Sep tuagin ti in la- tinski V ulg a ti. Pri t em smo ok ol i 240 imen, ki so ž e del naše nar odne k ulturne tr a- dicije, pus tili v tr ans f ormir ani o z. podomačeni obliki. Oblik e Mojz es, na primer , n i smo sp r emi n j al i v i z vi rn o h eb r ej sk o o b l i k o Mo še, o b l i k e i men a Jeru z al em n e v iz virno hebr ejsk o oblik o Jerušalajim it d. Smo pa, na primer , pr ejšnjo popačeno oblik o imena Sala thiel iz V ulg a t e spr emenili v iz virno hebr ejsk o oblik o Šealtiel (1 K rn 3,17; Mt 1,12). Šir ši k ul turni k on t ek s t je z ah t e v al pr e v erjanje krit erije v z a s t andar diz acijo s v e- t opisemskih las tnih imen v slo v anskih, g ermanskih, r omanskih in angleških pr e- v odih S v e t e g a pisma v obdobju z adnjih sedems t o le t e vr op sk e k ulturne tr adicije (K r ašov ec 2010a). T o z elo obse žno in k omplek sno delo me je napotilo , da sem pripr a vil pionir sk o dv oje zično (slo v ensk o-anglešk o) monogr a fijo z naslo v om Sve- topisemska lastna imena: Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje . K nji- g a je le t a 2007 iz šla pri Z alo žbi S AZU in Z alo žbi ZR C. Anglešk a v erzija monogr a fije p a je l e t a 2010 p od i men o m The Transformation of Biblical Proper Names i z šl a še pri z alo žbi T&T Clark In t erna tional (Con tinuum) v New Y ork u in Londonu. Le t a 2019 ja bila anglešk a v erzija tudi pona tisnjena (K r ašo v ec 2007b; 2020, 2019) P r e misle k o k r it e r ijih z a odločit e v na t e me lju iz v ir nih je zik o v t e r slo v ansk e , g e r- mansk e, r omansk e in anglešk e tr adicije je mog oč šele ob upoš t ev anju celotne z g odo vine pr e v ajanja S v e t eg a pisma v najbolj vplivne je zik e. Z animiv o je, da Hie- r onim v V ulg a ti oblik s v e t opise mskih imen ni poenotil. Razlo g tudi v ečjih r azlik v pisanju is t eg a imena je pomanjkljiv o po zna v anje hebr ejsk e f one tik e. K er v Hier o- nomo v em č asu hebr ejščina ni bila pog o v orni je zik, iz virno hebr ejsk o besedilo pa še ni bil o v ok ali zir ano (tj. samoglasniki v soglasniških sklopih, ki so k ot t. i. semit- ski k or e ni nosilc i t emeljneg a pomena, niso bili z apisani, čepr a v se z njiho vimi al- t ernacijami spr eminja t ak o slo vnični k ot tudi lek sik alni pomen), br alci, pr e v ajalci in r azlag alci z a določ anje pomena nek a t erih besed in po v edi pog os t o niso imeli do v olj tr dnih osno v . P o pr e v er jenih krit erijih z daj lahk o z ačnem s finaliz acijo slo - 539 539 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... v arja s v e t opisemskih imen v slo v enščini in angleščini – z a pr egleden prik az, k ak šne so bile sk o zi z g odo vino tr ans f ormacije oblik s v e t opisemskih imen, k ot se k až ejo v p r ed h eb r ejski h ob l i k ah , v v eči n ski h h eb r ejski h ob l i k ah , v d ok aj k or en i ti tr an s f o r- maciji v najvplivnejšem gr šk em pr e v odu St ar e z a v e z e, imeno v anem Sep tuagin t a, t er v Hier onimo vi la tinski V ulg a ti. Pr eizk ušnja pr v e in drug e s v e t o vne v ojne je z a Fr anc osk o biblično in arheološk o šolo v Jeruz alemu pos t ala poseben izziv – pod njenim okriljem so s tr ok o vnjaki s celotneg a fr anc osk eg a g o v orneg a podr očja po t em načelu z ačeli pripr a vlja ti čis t o no v fr anc oski pr e v od S v e t eg a pisma iz iz virnih je zik o v in g a opr emili z bog a timi opombami. P osebno po z ornos t so pos v e tili v ečpomensk os ti t emeljneg a t eološk e - g a besedišč a, ki se poja vlja v r azličnih lit er arnih vr s t ah in z vr s t eh. Pr vi r e z ult a t nji- ho v eg a načrtneg a dela je knjižnic a 43 knjig k omen tir aneg a pr e v oda St ar e in N o v e z a v e z e (1947). N a osno vi t e knjižnice je manjša sk upina najbolj uv elja vljenih s tr o- k o vnjak o v pripr a vila z g oščene uv ode, opombe in pr eglednice z a iz dajo v eni knji- gi (1956). V naslednjih r e vizijah iz daje v eni knjigi je r edak cijo iz v edla no v a g ene- r acija s tr ok o vnjak o v . Ž e pr v a iz daja v eni knjigi iz le t a 1956 je prit egnila po z ornos t s v e t o vne ja vnos ti. K er je pr e v od nas t al pod okriljem Fr anc osk e biblične in arheo- lošk e šole v Je r uz ale mu, so no v e , r e v idir ane iz daje dobile naziv La Bible de Jéru- salem. Le t a 1975 pa se je med k a t oliškimi in pr ot es t an tskimi s tr ok o vnjaki S v e t eg a pisma na fr anc osk em g o v ornem podr očju por odila ideja o sk upnem ek umensk em pr e v odu S v e t eg a pisma (T OB). Od t akr a t dalje so nek a t eri a v t orji La Bible de Jéru- salem sodelo v ali pri usklaje v anju obeh v erzij. P osr ečen celos tni pris t op iz daje La Bible de Jérusalem v eni knjigi je prit egnil po z ornos t s tr ok o vnjak o v š t e vilnih je zik o vnih sk upin po s v e tu – po v z oru t eg a fr an- c osk eg a k omen tir aneg a pr e v oda so z ačeli pripr a vlja ti pr e v ode S v e t eg a pisma v r azlične e vr op sk e in s v e t o vne je zik e. V si so se opir ali na s truk tur o pr e v oda fr anc o- sk e iz daje . T o je pome mbno poudar iti, k e r s tr ok o v ni k ome n t ar ji z a r az čle nit e v be- sedil ponujajo z elo r azlične krit erije, a v t orji k omen tir aneg a pr e v oda S v e t eg a pisma pa pr a viloma izber ejo tis t e, ki so najbolj pr epričljivi. Nek a t er e prir edbe fr anc osk e La Bible de Jérusalem so sledile fr anc oski iz daji t ak o v pris t opu k pr e v ajanju s v e- t opisemskih besedil k ot pri ses t a vljanju uv odo v , opomb in doda tk o v . Drugi so iz fr anc osk eg a pr e v oda s v e t opisemskih besedil pr e v z eli le s truk tur o in vmesne na- slo v e, sam pr e v od pa iz v edli na podlagi t ek s tnokritičnih iz daj iz virnik a. Približno pol s t ole tja je bila La Bible de Jérusalem v r azličnih je zikih osno v a z a lek cionarje in drug e litur gične prir očnik e, ki so se upor abljali pri k a t olišk em bog o- služju. P o v z oru sosednjih drž a v smo se le t a 2006 tudi mi odl očili, da bomo iz r e- vidir ane fr anc osk e Jeruz alemsk e Biblije iz le t a 2000 pr e v z eli osno vno s truk tur o pr e v oda, pr e v od s v e t opisemsk eg a besedila pa bomo na osno vi t ek s tnokritičnih i z d aj i z vi rn eg a b esed i l a i z v ed l i samos t oj n o i z i z vi rn i h b esed i l . Gl ed e vmesn i h n a- slo v o v odlomk o v , uv odo v , opomb, r e f er enc in pr eglednic smo se dog o v orili, da bomo sledili fr anc oski iz daji, a po potr ebi v se prir edili glede na pr e v ajalsk e dileme našeg a je zik a – in glede na značilnos ti naše k ulturne tr adicije. T a poda t ek je na v e- den v k olof onu, Pr edg o v oru in v gla vnem uv odu v naš pr e v od S v e t eg a pisma. 540 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Monumen t alno knjig o smo k on čno opr emili s slik ami s s v e t op isemskimi moti- vi iz z akladnice an tične kr šč ansk e mo z aične ume tnos ti. Izbor ilus tr acij je olajšal naš ume tnos tni z g odo vinar dr . Damjan Pr elo v šek s pomočjo s v oje osebne zbirk e f ot ogr a fij pokr ajin in arheoloških os t ank o v znamenitih an tičnih k ultur na območju s t ar eg a Bližnjeg a v zhoda in E vr ope. Izbr ane motiv e s v a pr e t eh t ala sk upaj, on pa jih je dal na v oljo pro bono . N aš pr is t op k pr e v ajanju s v e t opise m sk ih be se dil iz iz v ir nik a in k pr ir e janju uv o- do v , opomb in pr eglednic odr až a jasno odločit e v z a celos tno pr eds t a vit e v v sebine i n obl i k e s v e t opi semski h b esedi l v n o v em p r e v od u. P ogl a vi tni ci l j n ašeg a p r ojek t a bi lahk o s trnili v šes t t očk: - v ečja t očnos t pr e v oda na splošno; - v ečje upoš t e v anje s v e t opisemskih lit er arnih vr s t, slog a in r e t orik e; - popolno poe not e nje s t alnih be se dnih z v e z in c it a t o v iz St ar e z a v e z e v N o v i zavez i ; - popolno poenot enje besedišč a t ehnične nar a v e; - r ela tivno poenot enje besedišč a t eološk e nar a v e; - dosledna s t andar diz acija las tnih imen. Ob se žno delo pr e v oda S v e t eg a pisma le r edk o opr a vi ena sama oseba. V ečino k omen tir anih pr e v odo v pripr a vi v ečja sk upina pr e v ajalce v in drugih sodela v ce v . T ak o so nas t ali tudi celotni slo v enski pr e v odi S v e t eg a pisma. Z a t o je bil k ončno najv ečji izziv pri iz v edbi našeg a pr ojek t a r edak cija pr e v oda po same znih pr e v ajal - ce v , uv odo v in opomb. Pri usklaje v anju celot e smo posebno po z ornos t pos v e tili slogu iz virnik a, us t aljeni tr adiciji dobr o pr e v edenih besedil, s t alnim besednim z v e- z am in cit a t om iz St ar e z a v e z e v Novi z a v e zi. P oenotili smo besedišče t ehnične nar a v e z a glasbila, daritv e, mer e, denarne enot e, k oledarje in pr aznik e. 6. Uvodi, opombe, reference in drugi dodatki k prevodu Svetega pisma Fr anc osk a La Bible de Jérusalem se je v s v e tu uv elja vila t ak o s pr e v odom s v e t opi- semskih besedil k ot tudi z ar adi odličnih in z elo upor abnih uv odo v , opomb in do- da tk o v . P omembnejša imena, pojmi in besedne z v e z e v ečjeg a t eološk eg a pome- na so po abece dnem r edu zbr ani v posebnem se znamu in do k umen tir ani sk upaj z na v edbo r e f er enc. Se znam z naslo v om „Table alphabétique des notes les plus importantes“ je na k oncu k njig e . V se h e not je sk or aj se de ms t o. N a v e dba r e f e r e nc ob imenih, pojmih in besednih z v e z ah omog oč a, da br alec ž eleno mes t o poišče in v opo mbi najde r azlag o. V eč ina imen, pojmo v in besednih z v e z ima nekje pod pr e v odom daljšo , sin t e tično opombo; če se ime, pojem ali besedna z v e z a poja vlja na v eč mes tih, se sin t e tična opomba pr a viloma poja vi na mes tu, ki je v saj glede na vr s tni r ed v k anonu pr v o , na drugih mes tih pa je upor abljena k az alk a. V no v em ur adnem k a t olišk em pr e v odu S v e t eg a pisma (SSP) imamo nek a t er e dr ag ocene in skrbno pripr a vljene doda tk e (s tr . 2761‒2877). Dilema glede nar a v e 541 541 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... in ob seg a Slo v arja t er Stv arneg a k az ala je bila ž e omenjena. Na z ače tk u je č aso vna pr eglednic a (s tr . 2761‒2776). Sl edi pr eglednic a hasmonejsk e i n her odo v sk e dina- s tije (s tr . 2777); k ole dar (s tr . 2779‒2780); pr e glednic a mer in denarnih enot (s tr . 2781); abecedni se znam najpomembnejših opomb (s tr . 2783‒2794); slo v ar t e- ma tskih opomb (s tr . 2795‒287 7). Na k oncu je še prilog a se znama z emlje vido v in načrt o v . V k omen tir ani iz daji pr e v oda S v e t eg a pisma so z elo pomembne r e f er ence, ki so na v edene v opombah in se znamu na r obu v sak e s tr ani. Pripr a v a r e f er enc je bil ena pomembnejših nalog zlas ti v z adnjih le tih pripr a v e ek umensk eg a pr e v oda (SSP) – v saj polovic a pr e v ajalce v r e f er enc namr eč sama ni pripr a vila. Z a t o se mi z di ume- s tno , da na t em mes tu izpos t a vim pripr a vljenos t mag. V er ene K or šič Z orn, da je na osnovi fr anc osk e Jeruz alemsk e iz daje in nek a t erih drugih e vr opskih s t andar dnih pr e v odo v z a celotno iz dajo St ar e in No v e z a v e z e pripr a vila pr e v erjen izpis v seh r e f er enc, ki so tisk ane na r obu v sak e s tr ani. T o v elik o delo je z ah t e v alo v eč le t na- t ančneg a ask e tsk eg a dela. P oseben pr oblem je pr eds t a vljalo usklajev anje celotneg a besedila pr ev oda, uv odo v , opomb , r e f er enc in doda tk o v z a tisk. V z v e zi s t em posebno z ah v alo dol - gujemo ur ednici na Glasbeni ma tici, Luciji P a vlo vič, ki je v z adnjih sedmih le tih v se da t ot ek e pr e v oda, uv odov in opomb v ečkr a t pr ebr ala pod vidik om spr eje tih pr a vil, da smo lahk o v sklepni r edak ciji z adnjih dv eh le t dosegli op timalno harmoniz acijo dele ž e v v seh sodela v ce v v poenot enem sis t emu. Z elo pomembno vlog o je od z a- če tk a do k onc a imela tudi oblik o v alk a pr e v oda, E vit a Luk e ž, ki je ob sodelo v anju s t ehničnim iz v ajalcem pr eloma, Ur ošem Čudnom, skrbela z a v z orno oblik o celo - tneg a pr e v oda – in pri t em pog os t o opazila tudi v sebinsk e neusklajenos ti. Sicer na t em mes tu lahk o samo na v edem imena v seh sodela v ce v iz k olof ona in pr edg ov or a tisk ane v erzije nov eg a pr e v oda. Pr e v ajalci po abecednem r edu: Milan Holc, Jo ž e K r ašov ec, Mak similijan Ma tjaž, Maria Carmela P almisano , Mir an Špelič, Bogomir T r oš t, T er e zija Sne žna V ečk o , Jane z Zupet. Lekt orji in drugi sodela v ci: Alenk a Ark o , Ir ena A vsenik Naber goj, R osana Čop, Mirjana Filipič, K armen K enda-Je ž, V er ena K or šič Z orn, St ane Ok orn, Lucija P a vlovič, Barbar a R odošek, P et er W eiss. F ot ogr afije: Damjan Pr elovšek. Oblik ov anje: E vit a Luk e ž: Gr afična pripr a v a: Ur oš Čuden. N aj ome nim, da je pr e v odni pr oje k t pr e dlag alo in podpir alo tudi pr e dse ds tv o S AZU , ki je s t em potr dilo izjemno naklonjenos t v seh dosedanjih pr edsednik o v , podpr edsednik o v , upr a vneg a dir ek t orja in drugih člano v Iz vr šilneg a odbor a pr o- jek tu p r e v o d a S v e t eg a p i sma i n v sem sp r eml je v al n i m r azi sk a v am, ki ji h je Z al o žb a S AZU tudi iz dala . P osebej naj omenim, da je pr edseds tv o S AZU odigr alo z elo po- membno vlog o pri or g aniz aciji s v e t o vneg a k ongr esa o in t erpr e t aciji S v e t eg a pisma le t a 1996. T ak o smo lahk o posebej slo v esno pr eds t a vili ek umenski pr e v od S v e t e- g a pisma (SSP) t er t ak o v okviru S AZU k ot v Angliji iz dali ob se ž en (2000 s tr ani dolg) in mednar odno odmev en zbornik o in t erpr et aciji S v et eg a pisma. V letih 2004‒2007 je pr edseds tv o S AZU sodelo v alo pri pripr a vi in iz v edbi 19. s v e t o vneg a k ongr esa IOSO T („In t erna tional Or g aniz a tion f or the Study of the Old T es t amen t “). 12. mar- c a 2024 pa je sedanji pr edsednik S AZU z odme vnim po z dr a vnim nag o v or om so- 542 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 delo v al pri slo v esni pr eds t a vitvi no v eg a pr e v oda S v e t eg a pisma po jeruz alemski pr edlogi. Primerno se mi z di, da na t em mes tu v sem izr ečem iskr eno z ah v alo. 7. Sklep Zg odo vinski pr egled t eorij pr e v ajanja k až e plur aliz em v pogledih. Nek a t eri so se z a v z emali z a pr e v ajanje po pomenu (ad sensum), drugi z a pr e v ajanje po besedi (ad verbum). Pr e v ajalci, ki jim je bliz u v z ajemnos t v sebine in oblik e, so po menski obseg oblik, ki se k až ejo v iz virnik u, sposobni vide ti bolje k ot z ag ov orniki (pr e)v elik e s v obode. Če so oblik e univ erz alne, jih ni tr eba spr eminja ti. Očitno je, da lit er arni kritiki un iv erz alnos t je zik o vnih in lit er arnih oblik na splošno upoš t e v ajo pr emalo. Znamenja, besede ali simboli o značujejo fizične danos ti ali r esničnos ti, ki os t anejo i s t e tu di , k o ji h po i men u jemo z dru gi m znamen jem, besedo al i si mb ol om. S v e t o pismo enotnos t v r azličnos ti izr až a sk o zi s v oje edins tv eno spor očilo – in t o v bog a ti pale ti lit e r ar nih oblik . S v e t opise m sk a k njiž e v nos t je e s t e tsk o v z v iše n pr ik az č lo v e - šk e izk ušnje z bo ž ansk eg a vidik a. S v e t o pismo je z a t o polno figur a tivnih izr az o v . Čudo vit e podobe S v e t eg a pisma izhajajo iz bog a tih člo v eških izk ušenj, načino v in obič aje v s t ar oda vneg a Bližnjeg a v zhoda, družinsk eg a in poslo vneg a življenja t er celotneg a podr očja nar a v e. Pr e v odi S v e t eg a pisma so z močjo g o v orice v sebine in oblik e v zna tni meri so- us tv arjali nar od ni knjižni je zik, sk upaj z uv odi in opombami pa tudi nar odno k ul - tur o v o žjem in šir šem smislu. T ak o S v e t o pismo v v seh je zikih pr eds t a vlja t emelj- n e vr ed n o t e sp o zn an j a, v er o v an j a i n e ti čn eg a o d l o č an j a t er ži v o i zr o či l o p o sr ed o- v anja t eh vr ednot sk o zi k omen t arje, pa tudi lit er arne, lik o vne in glasbene s tv aritv e na t emelju s v e t opisemskih motiv o v in v ljudsk em izr očilu nar odo v . V moderni dobi je v olja odg o v ornih s tr ok o vnjak o v in r azisk o v alce v po sodelo v anju omog očila bo- g a t medk ulturni in medr eligijski dialog , ki t emelji na načelu, da po v sod iščemo t o , k ar nas z druž uje – ne pa t o , k ar nas ločuje. R esni in odg o v orni znans tv eniki v sk u- pno dobr o tv orno sodelujejo pri r azkriv anju k omplemen t arnos ti nar a vnih z ak ono v in se spoš tljiv o us t a vljajo pr ed neš t e timi odprtimi vpr ašanji, ki k až ejo v s v e t upanja – pr oti upanju onkr aj dobr eg a in slabeg a. Kratice BJ – La Bible de Jérusalem 2000. KJV – King James Version with Apocrypha 2008. NRSV – The Holy Bible Containing the Old and New Testaments with the Apo- cryphal/Deuterocanonical Books 1990. RSV – The Holy Bible: Revised Standard Version 1973. SPJ – Sveto pismo: Nova zaveza in Psalmi 2010. SSP – Sveto pismo: Stara in Nova zaveza. Jeruzalemska izdaja 2024 TOB – Traduction eocuménique de la Bible 1977. 543 543 Jože Krašovec - Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma ... Reference Adler, William. 1 9 9 4 . A d V e r b u m o r A d S e n s u m : T h e C h r i s ti a n iz a ti o n o f a L a ti n T r a n s l a ti o n F o r m u l a i n t h e F o u r t h C e n t u r y . V : J o h n C . Re e v e s i n J o h n K a m p e n , u r . Pursuing the Text: Studies in Honor of Ben Zion Wacholder on the Occasion of His Seventieth Birthday , 321 – 3 4 8 . S h e ffi e l d : S h e ffi e l d A c a d e m i c Pr e s s . Bogaert, Pierre-Maurice. 1 9 9 1 . Les Bibles en Français: Histoire illustrée du moyen age a nos jours . T u r n h o u t: B r e p o l s . Grant, Frederick C. 1 9 6 1 . Translating the Bible . E di nb ur gh : T . N e l s o n . Gray, George Buchanan . 1972. The Forms of Hebrew Poetry: Considered with Special Reference to the Criticism and Interpretation of the Old Testament . New Y ork, N Y : K T A V Publishing House. Hieronim. 1973. D er B r i e f Numm er 57 : Üb er di e b es te A r t d es Üb er s e t zens . V : Hans J o a c him Sto r in g , ur . Das Problem des Übersetztens , 1 – 1 3. D a rm s t a dt : Wi s se n sch a ft l i ch e B uchg e se l l sch a ft . – – – . 1 9 9 5. Letters and Select Works . U r e di l P h i li p S c h a ff . N i c e n e a n d Po s t - N i c e n e F a t h e r s 6 . Pea b o d y , M A : H e n d r i c k s o n . – – – . 2010 . Pi s m o P a m a h i j u o n aj b o l j š i v r s ti p r e v a - j a nj a . V : D av i d M o v r i n , Fidus interpres: Zvest prevajalec: Slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja , 1 8 5 – 20 5. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC , Z RC S A Z U . Biblia Hebraica Stuttgartensia. 1 9 8 4 . Ed i ti o M i- n o r . St u tt g a r t: D e u t s c h e B i b e l ge s e l l s c h a ft . King James Version with Apocrypha . 201 8 . O x- f o r d W o r l d ’ s C l a s s i c s . O x f o r d : O x f o r d U n i v e r s i - t y Pr e s s . Kocijančič Pokorn, Nike. 202 3 . O z g o d o v i n i s l o v e n - s ke g a l i t e r a r n e g a p r e v o d a . V : N i ke K . Po ko r n , R o b e r t G r o š e l j i n T a m a r a M i ko l i č J u ž n i č , u r . Zgodovina slovenskega literarnega prevoda . Zv . 1, Pregled zgodovinskega razvoja , 21 ‒32. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a U n i v e r ze v L j u b l j a n i . Krašovec, Jože. 20 01 . Med izvirnikom in prevodi . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i j a zn a n o s ti i n u met no s ti . – – – . 20 07 a . B e s e d a v p r e v o d u : r e v izi j a a l i n o v i p r e v o d Sv e t e g a p i s m a . Bogoslovni vestnik 6 7, š t . 3 :3 1 5 ‒3 4 2. – – – . 20 07b. Svetopisemska lastna imena: Foneti- ka, etimologija, prevajanje in transliteriranje . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC , Z RC S A Z U . – – – . 2010 a . G r ü n d e f ü r d i e s p r a c h l i c h e u n d l i te r a - r i s c h e V i e l f a l t i n d e n ä l te s te n s l av i s c h e n B i b e l ü - b e r s e t zu n ge n . V : H a n s Ro t h e, u r . ‚Biblia Slavi- ca‘: Referate bei der öffentlichen Präsentation in der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste am 28. Novem- ber 2008 , 6 ‒ 4 4 . Z ü r i c h : F e r d i na n d S c h ö n i g h . – – – . 2010 b. The Transformation of Biblical Proper Names. L o n d o n : T& T C l a r k I n t e r n a ti o n a l . – – – . 201 3 . Prevajanje med teorijo in prakso. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a S A Z U , Z RC S A Z U . – – – . 202 3 . Pr e v aj a nj e Sv e t e g a p i s m a p o č a s u r e f o r m a c i j e. V : N i ke K . Po ko r n , R o b e r t G r o š e l j i n T a m a r a M i ko l i č J u ž n i č , u r . Zgodovina sloven- skega literarnega prevoda . Z v . 1, Pregled zgo- dovinskega razvoja , 10 9 ‒ 1 2 7 . L j u b l j a n a : Z a l o ž - b a U n i v e r ze v L j u b l j a n i ; C a n k a r j e v a z a l o ž b a . – – – . 2024. Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma . Ljubljana: Slovenska škofovska konferenc a; Z aložba D ružina. La Bible de Jérusalem. 20 0 0 . N o u v e l l e é d i ti o n r e v u e e t c o r r i gé e. P a r iz: L e s Éd i ti o n s d u C e r f . Metzger, Bruce M. 1 97 7 . The Early Versions of the New Testament: Their Origin, Transmission, and Limitations. O x f o r d: O x f o r d Un i ve r s i t y Pr e s s . – – – . 1 9 9 1 . Pr o b l e m s C o n f r o n ti n g T r a n s l a t o r s o f t h e B i b l e. V : B r u c e M . M e t z ge r , R o b e r t C . D e n t a n i n W a l t e r H a r r e l s o n , u r . The Making of the New Revised Standard Version of the Bible , 4 7 ‒ 7 2. G r a n d R a p i d s , M I: Ee r d m a n s . Movrin, David. 2010 . Fidus interpres: Zvest preva- jalec . Slike iz dveh tisočletij zgodovine prevaja- nja . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC . Nestle, Eberhard, Barbara Aland, in Kurt Aland, ur. 1 9 9 9 . Novum Testamentum Graece at Latine . St u tt g a r t: D e u t s c h e B i b e l ge s e l l s c h a ft . Nestle, Eberhard, in Erwin Nestle, ur. 1 97 9 [ 1 8 9 8]. Novum Testamentum Graece. St u tt g a r t: D e u t - sch e Bi be lg e se l l sch a ft . Poythress, Vern S., in Wayne A. Grudem . 20 0 0 . The Gender-Neural Bible Controversy: Mutting the Masculinity of Gd’s Words . N a s hv i l l e , T N: B r o a dm an an d H o lm an . Rahlfs, Alfred, ur. 1 97 9 . Septuaginta: Id est Vetus Testamentum graece iuxta LXX interpretes . S t u t- t g a r t: D e u t s c h e B i b e ge s e l l s c h a ft . Reymond, Philippe. 1 9 6 7 . V e r s u n e t r a d u c ti o n f r a n ç a i s e o e c u m é n i q u e d e l a B i b l e. V : W a l t e r B a u m g a r t n e r , u r . Hebräische Wortforschung: Festschrift zum 80. Geburtstag von Walter Baumgartner , 2 3 1 ‒3 4 3 . L e i d e n : B r i l l . Rossano, Pietro . 1 9 9 0 . Fr o m t h e V u l g a t e t o t h e N e w V u l g a t e. V : D av i d M . G o l d e n b e r g , u r . Tran- slation of Scripture: Proceedings of a Conferen- ce at the Annenberg Research Institute , 1 93 ‒ 202. Ph i l a d e l p h i a , P A : A n n e n b e r g Re s e- ar c h I ns ti tu t e . Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov . 1 9 9 6 . U r e d i l J o že K r a š o v e c . L j u b l j a n a : Sv e t o p i s e m s k a d r u ž b a S l o v e n i j e. 544 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Sveto pismo: Stara in Nova zaveza: Jeruzalemska izdaja . 202 4 . U r e d n i k J o že K r a š o v e c . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a š ko f o v s k a ko n f e r e n c a ; D r u ž i n a . The Holy Bible: Revised Standard Version . 1 97 3 . A n Ec u m e n i c a l e d i ti o n . N e w Y o r k : C o l l i n s . The Holy Bible Containing the Old and New Tes- taments with the Apocryphal/Deuterocanoni- cal Books. 1 9 9 0 . N e w Re v i s e d St a n d a r d V e r s i- o n . C a t h o l i c Ed i ti o n . N a s hv i l l e , T N: T h o m a s N el s o n . Tov, Emanuel. 1 9 8 8 . T h e S e p t u a g i n t . V : M a r ti n J a n M u l d e r i n H a r r y Sy s l i n g , u r . Mikra: Text, Tran- slation, Reading and Interpretation of the Hebrew Bible in Ancient Judaism and Early Chri- stianity , 1 6 1 ‒ 1 8 8 . M a a s t r i c h t: V a n G o r c u m . Traduction eocuménique de la Bible . 1 97 7. P a r iz: L e s Éd i ti o n s d u C e r f . Weber, Robertus. 1 9 8 3 . Biblia sacra iuxta Vulga- tam versionem . St u tt g a r t: D e u t s c h e B i b e l ge - se l l sch a ft. Worth, Roland H. 1 9 92. Bible Translations: A History through Source Documents. J e ff er s o n , N C : M c F ar l an d .