95. številka. Trst v četrtek 26. aprila 1900 Tečaj XXV Edinost'' ^^^^^^ ^^^^ fhaia na dan. razuit nedelj . ^^m . ^^^ ''«j^Afgjgž^• praznikov, ob 6. uri zvečer. ^^M ^^^^^ ^^M celo leto........24 kron ^^^^^ : #] O m za en mesec................^^m ^^m ^^m ^^m ^^M ^^m . M ^^^^^^^ Naročnino plačevati na- ^^^m j ^m ^^^m ^^m M ročbe brez naročnine ne upravu f J ^H ^H --^s-^- ^^ ^^ Po tobakarnah t Trst« se prodajejo po- ^^^^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^ -amezne številke po 6 stotink <3 nvč.); .ven Trsta Pa po^.totink ,4 nvč.) Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Telefon it*. H7«. V edlioatt je »o«! Oglasi se raČuuajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtniee in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Uprariiištvo, in sprejemanje insersitov v ulici Moliu piccolo štv. 3, II. uailstr. Icdajatelj in cdgovorni urednik Pran G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Izjava. Podpisani, ki so v imenu slovenske stranke vodili vse volilno gibanje pri sv. Mariji Magdaleni, se pridružujemo izjavam družili okoličanov, ter zavračamo napade, ki prihajajo od raznih strani na politično društvo in na list «Edi-nost7. Posebno obžaljujemo neopravičene in krivične napade na osebo gospoda Maksa C o t i č - a, čegar delovanju moramo izreči le popolno priznanje. Političnemu društvu v Edinost* izrekamo popolno zaupanje in hvalo na požrtvovalnem delovanju povodom občinskih volitev. Zlasti pa čutimo dolžnost. da nasproti raznim sumničenjem povdarimo izrecno, da je pol. društvo Edinost* o imenovanju kandidata za I. okraj postopalo sporazumno in dogovorno z nami. Pri sv. M. Magdaleni Spodnji, dne 25. aprila 1900. Anton Miklavee. Jožef Presrare, Drasotin Vekjet. Jožef Kariš, Anton Nardin, Miloš Pahor. Ivan Miklavee. v Zaba dviga nogo... V polemiki s poreško »Istrio« radi zahtev hrvatsko - slovenske manjšine v deželnem zboru istrskem za dosego »modusa vivendi« piše puljska Naša Sloga« : »L" I^tria« pravi, da večina dež. zbora istrskega. zahtevajoča samo jeden razpravni jezik, ne dela drnzega, nego da sledi držav. zln>ru na Dunaju. Ker se v parlamentu na Dunaju rabi samo jeden jezik, da treba tako tudi v deželnem zlioru istrskem. Ako se kje sine uporabiti naš narodni pregovor: »žaba je videla, kako kujejo konja, pa je tudi ona privzdignila nogo«, more se ga uporabiti tu. Deželni zbor istrski hočejo prispodabljati državnemu zboru na Dunaju! ZI»ornico .'»<) mož jedne male pokrajine z dvema narodnostima hočejo primerjati zl>ornici 425 mož velike državne skupine s šestero n a rodnosti j! Pa tudi v državnem zboru uživajo vse narodnosti veče pravice, uego jih uživajo Hrvatje in Slovenci Istre v deželnem zboru. Ali državni zbor ni in ne more biti merilo P O D L I S T E K Ponosna srca. Ležala je na otomani ter gledala živo-barvne arabeske na plafonu. .Skozi pol zastrto okno uhajal je prijeten polusvit in sanjavi solneni žarčiči so se poigravali mej ]>ohišjern. < )na je porinila roko |>od glavo in se vdala tej prijetni leni brezdelnosti in z odprtimi »■črni sanjarila prena je bila strastna, ekscentrična ženska, česar se je lotila, to je napolnjevalo ves nje živelj. Tudi ljubila je z ono močjo in ognjem, katera sta lastna le strastnim, globokim dušam. On jej je bil vsa, vse njene misli so se vrti le krog njega ; ni bilo trenotka, da bi se le za deželni zbor istrski. Za ta deželni zbor morejo biti v merilo le deželni zbori, v katerih se spoštujejo pravice narodnosti dotičnih pokrajin. (Galicija, Češka, Moravska, Tirol, Kranjska, Dalmacija.) »L' Istria« priznava, da bi bilo krivično siliti hrvatske in slovenske poslance, da morajo govoriti samo italijanski; krivica pa se ne da opravičiti z ničemer, a najmanje z onim, kar govori »Istria«, ker ni res, da bi bila nujna potreba, da se govori samo italijanski, kajti temu niso krivi naši poslanci, da italijanski poslanci ne poznajo našega jezika, in ker je načinov, kakor drugod, da se italijanski poslanci morejo seznaniti s tem, kar se govori slovenski ali hrvatski; ker ni res, da se je do pred malo časa rabil le italijanski jezik na municipijih, na sodiščih in v javnih spisih ; in ker, ako bi to tudi bilo resnično, ne bi veljalo za sedaj ni za javne urade, ni za javna pisma, a najmanje za deželni zbor«. Prav ima »Naša Sloga« : ako Italijani primerjajo deželni zbor istrski držav, zboru na Dunaju, so podobni žabi, ki dviga svojo nožico, ko vidi, da kujejo konja! I s to ta ko neizrečeno smešni se nam zde, ko jih moramo gledati in poslušati dan na dan, kako sebe prispodabljajo Nemcem, ko iščejo , neke anologije med superijornostjo Nemcev nad Slovani sploh in superijornostjo Italijanov nad Hrvati in Slovenci posebe, in kako ho čejo potem na podlagi te anologije izvajati dokaz, da je italijansko nadvladje popolnoma opravičeno. To italijansko dokazovanje sloni na dveh premisah, ki sti obe krivi. Kriva je premisa, da so Nemci nekak superijoreti in več vreden narod in da imajo zbok tega pravico do nekakega privilegiranega stališča v državi. Se bolj kriva je druga premisa — premisa namreč, da so naši avstrijski Italijani na isti višini kulture kakor so Nemci. A tudi ko bi hoteli pri poznati, da so Nemci za par stopinj više v kulturi, nego so Slovani, bi jim to vendar ni malo ne dajalo pravnega naslova do kakih privilegijev, za kako vzvišeno stališče nad drugimi narodi. To pa že zato ne, ker načelo superijornosti in inferijornosti, načelo privilegijev jedni narodnosti ni združljivo s pojmom pravne in moderne države. Specijalno v Avstriji pa je to načelo izključeno po državnih temeljnih zakonih !! Slovani avstrijski so lojalni državljani, oni ne odrekajo državi, česar zahteva resnična ga ne bi bila spominjala. Ljubil jo je spočetka tudi on z enako ljubeznjijo. Poljubljal ji je oči, ustna, obraz, pogledaval jo z dolzimi ljubečimi j>ogledi in jej v polni meri vračal njena čutila. Ali on je bil le junak momenta. Ta trenotek bi se bil pogreznil zanjo v pekel, a čez nekaj časa se je streznil in vsa ta strast se mu je zdela neumnost, bedarija .. . Njegovi |>oljubi so }>ostajali vedno hladnejši, vedno redkejši njegovi obiski. S početka mu ; je očitala to malomarnost, predbacivala mu njegovo mrzloto, a mu odpuščala v tistem hipu, če se je izgovoril na to ali ono zapreko. Trpela je o tem, a vendar še ljubila dalje. Ali brezno, ki se je raztezalo mej njima, je postajalo vedno veče, vedno bolj so se trgale vezi. Uvidela je, da je ne ljubi, kakor ga ljubi oaa. Bila je ponosna. Miloščine ni sprejemala. «Koiikor dajam, toliko naj se mi vrne; več ne zahtevam, manje nočem!* In prišlo je do tega, da mu je rekla v obraz ta rek, da je hladno in z razumom dokazala, da mora biti konec tega. Poskušal jo je umiriti zopet s sladkimi besedami, udušiti s poljubi njena očitanja, a ona se je ponosno otresla njegovih rok in mu prepovedala vsako nadaljno intimnost. Navadila sta se pa vendar eden druzega, smešno se jima je zdelo z sovraštvom ločiti se, kakor je to navada pri vsakdanja praktična potreba. Oni poštevajo narodnostne razmere in gredo v samozataje-vanju glede rabe nemškega jezika do skrajne meje dopustljivega. Kjer je res potreba, pri-poznavajo nemščini neko i/jemno stališče — na centralnih oblastih, vhvojski —, ali le de facto. Več se ne more zahtevati od njih. Nikdar pa ne dovole, da bi se to, kar pripozna-vajo de facto kakor tribut vsakdanji potrebi, tudi uzakonilo. Tako uzakonjenje bi pome-njalo premembo sedanje ustave, eleminiranje veljavnih zakonov, v smeri nemoderni in nazadnjaški! Ali povrnimo se — k žabi, ki dviga svojo nogo! Ravno v sinočnjem »Piccolu« čitamo dopis z Dunaja, v katerem se dopisnik napihnjeno postavlja nastran Nemcev in sebe primerja Nemcem,Cehe pa razbrzdanim otrokom, ki razsajajo, ako jim odraščeni ljudje ne dajo igrač. Uboga — žaba!! Da bi siromaki le vedeli, kako neizrecno smešni so, I kadar se postavljajo v posituro, da bi se sta-; išča kulture sodili o Čehih, tako ne-! kako, kakor govori odraščen človek z — j otrokom !! Tudi ko bi hoteli priznati, da je nemška kultura nad češko kulturo, in tudi ko bi hoteli nadalje pripoznati, da ta viša kultura daje pravico do nekakega izjemnega stališča, bi avstrijski Italijani vendar morali lepo molčati baš zato, ker se govori — o ; kulturi!! A če se vendar repenčijo, niso druzega nego mala napihnjena žaba, ki dviga ! nogo, ko vidi, da kujejo konja ! Oni, avstrijski Italijani, hočejo govoriti z narodnim češkim, kakor govori odraščem človek z otrokom !! Oni, vzlasti primorski Italijani, ki literarno ne producirajo ničesar, izvzemši, da bi hoteli razne njih »Strenne«, »Piccolo« in one trivijalnosti, katere imenujejo canzonette popolari, počastiti z imenom literarnih izdelkov ; oni, ki — kjer-koli še vladajo v naši Istri — konservirajo gospodarske in polje-deljske razmere, kakor da jim je ura časa zaostala vsaj za 100 let; oni, ki konservirajo med sabo srednjeveške socijalne razmere ; oni, ki puščajo na tisoče otrok rasti brez šolskega pouka; oni, ki niso še prav nič storili za razvoj kake industrije v teh deželah, kajti to malo kar je, so storili Neitalijani — oni, ki so poznani kakor najslabši administratorji na ! božjem svetu. — ti ljudje se hočejo postavljati na stran Nemcev in rogati Cehom !! Taki ljudje hočejo omalovaževati narod Češki, narod, ki ima svetovno znanih duševnih ve- drugih ljubezenskih aferah. Sklenila sta ostati si prijatelja po oni nemški prislovisi: »Wann die Liebe ausgegliiht, fangt die Freundschaft an». Kakor prej je zahajal k njej in po cele ure posedal poleg nje. Menila sta se o literaturi, kritikovala to ali ono knjigo. On je po-j slušal nje zdrave, pametne opazke o življenju. Ni se dotikal njenih rok, niti jej ni gladil las, kakor poprej časih. Občevala sta domače, kolegijalno, kakor brat in sestra. Bila sta zadovoljna oba. Njemu je ugajalo to neprisi-I ljeno, ko modno razmerje, a ona je bila pre-ponosna, da bila pustila pognati v svojem srcu kali kakega obžalovanja zaradi uničene ljubezni. Imela je trdno voljo in vladati je znala občutke, kakor je hotela sama. * * * Prišel je torej in sel poleg nje na fo- j telj. Ona je vstala ter hotela potegniti rolete pri oknu kvišku. Pa on ji je zabranil. «Pusti, pusti, tako dobro dene ta polumrak očem». Leno je zopet sela na otom&no in naslonila se na pol na nje blazino. Belo se je svetila roka izpod širokih rokavov temne domače obleke in dražestno je poigraval poredni solnčni žarek krog njenih las. Tiho sta sedela v tej sanjavi atmosferi polumračne sobe in poslušala na oddaljeni likanov, narod, ki se more ponašati s fenomenalnim napredkom na vseh poljih človeškega znanja in umetnosti; narod, ki ima glasbenikov, slikarjev, inženirjev, arhitektov in industrijalcev, ki so na svetovnem glasu ! ! Taki pritlikavci hočejo govoriti Cehom — otroci! Svoj zborčič v Istri hoč. jo primerjati državnemu zboru, sebe hočejo postavljati ua stran Nemcev! Svoje duševno siromaštvo hočejo stavljati v paralelo z bogastvom Nemcev!! Ali ni človeku, kakor da žaba, videča, kako kujejo konja, tudi dviga svojo drobno nožico! Železna podkev, žabja nožiea — zares majhen je korak od resnega do smešnega!! V TRSTU, dne 26. aprila 1900. Cvet italijanske kulture. Pesem je stara, le napev je nov, in naši čitatelji naj nam oproste, ako jim zopet pokažemo cvet italijanske, itak že dobro znane kulture! Stvar je ta-le: V Rovinju obstoji filijalka zavoda »Berliner Aquarium« in te dni so nemški zoologi, ki so bili imeli svoj kongres, došli tudi v Istro in o tej priliki obiskali rovinjski akvarij. Župan rovinjski, znani dr. Bartoli, jih je prisrčno vsprejel in pozdravil ter jih, skupno z drugimi Italijani, počastil s tečnim kosilom v občinskem gledališču. Na kosilu se je pilo in nazdravljalo vse vprek, a govorilo se je le nemški in italijanski. Marsikateri čitatelj bo vprašal: kaj nas briga vse to ? ! Počasi, prijatelj ; ko so slavni zoologi potolažili lačne in žejne želodce in ko so se zdravijce kar vrstile mej njimi, našla se je tudi skupina »mlajših« zoologov, ki so zapeli. A veste kako ?! Da zamorejo dati duška svojemu patrijotičnemu čutstvu, zapeli so gnjusno in bedasto pesem: »Lassfc pur che i canti e subbi«, to pesem, ki jo sedaj še poje skoraj izključno pijana druhal starega mesta v Trstu !! Nemški zoologi so morali biti res v veliki nepriliki o petju omenjene pesmi in so morda razmišljevali, da-li spadajo pevci v zoologijo (nauk o živalih) ali v kako drugo ... — logijo. Mi poznamo prilično italijanske pesmi in znamo, da jih je tudi lepih; a veseli nas, da so Italijani v Rovinju, hotč ali nehotč, pokazali tujcem to, kar jih najbolj karakterizuje, z -ozirom na toli razkričano dvatisočletno kulturo njihovo. Kaj so hoteli Italijani pokazati s petjem gnjusne in bedaste izzivalne pesmi ? Navadno jo naperjajo proti Slovanom, ali v Rovinju mestni hrup poletnega popoludne, ki je uhajal skozi okno. Vstal je, premeril parkrat sobo s svojimi koraki in sel k njej na otomano. «Saj d o voliš ?» cO prosim !» Odmaknila se je nekoliko od njega i u se zamišljeno igrala s pentljo svoje obleke. Pomikal se je vedno bližje k njej, z navadnim glasom pripovedoval jej neko šalo in se veselo smejal zraven. Čutila je, kako so se njegovi vroči prsti dotaknili njenih rok, oklenili se jih in jih obdržali. Pravil je o zadnjem nedeljskem izletu ter jej gladil mehko roko. Hkrati se je njegova desnica oklenila njene rame in njegov topli obraz tiščal se je njenega lica. Nemo je sedela ona na otomani, z neko kritično resnobo je motrila svojo notranjost, čutila, kako ji je počasi kri stopala v lica in kako so njegove tresoče ustne iskale njen obraz. Zdaj so se njegove ustnice dotaknile njenih ust. Zdaj jih je še |enkrat pritisnil na njene z dolzim poljubom. Lehna drhtavica spreletela je nje telo in za trenotek jo je nekaj vročega zapeklo V srcu. A v istem hipu se je zgenila, izvila se mu iz objema in stopila k oknu. Z jedno potezo se je zastor dvignil in vsa svitloba jasnega solnčnega dne polnila je sobo. Obrnila se je nazaj k njemu. r' živa želja moja in carice Aleksandre, da z otroci v Moskvi preživimo velikonočni teden, da sprejmemo tukaj sv. obhajilo ter se udeležimo največih svečanosti v senci Kremla, sredi največih svetinj narodovih. Tukaj, kjer počivajo svetniki, sredi počivališč kronanih osnovateljev in graditeljev ruskega carstva, v »belki samodržcev, se dvigajo nase vroče prošnje do vladarja vladarjev. Skupaj z vernimi členi naše ljubljene cerkve, ki so tru-moma prihiteli v cerkve, polni se nam duša tihe radosti. Iz svoje zveze z narodom crpim nove moči, da služim Rusiji v blagor in v slavo ter čutim posebno veselje, da zamorem Vaši carski Visokosti (vel. knezu Sergiju, na katerega je1 ukaz naslovljen) in po Vas svoji zvesti Moskvi izraziti čute, ki me navdajajo*. Tržaške vesti. Osebna vest. Namestnik grof Goess se je podal danes jutro na Dunaj, kjer ostane kratek čas. Demonstracije na tržaški trgovinski akademiji. Kakšen duh vlada na tuk. trgovinski in navtični akademiji, o tem se je že pisalo v našem iistu, govorilo se je o tem tudi že na javnih shodih ter ni nikakšna skrivnost, da je mej slušatelji tega državnega zavoda pravo gnezdo irredentizma. Pred nekoliko časa si je neki dijak dovolil vzpriČo prof. Cubretovića opazko o našem vladarju, ki je te dni imela posledice na deželnim sodišču. Dotični dijak je bil to/en razžaljenja veličanstva. Sodišče je spoznalo dijaka nekri-vim in človek bi mislil, da je s tem stvar završena. A prišlo je drugače. Sedaj so tuk. italijanski listi začeli gonjo proti imenovanemu o katerem vemo, da nam dobro hoče, ko | profesorju in proti ravnatelju Gelčiću. Eden vemo, da nikjer drugje ne najdemo prijate- teh lj8toV je prinesel včeraj oster članek, ki ljev in zaveznikov ? ! Ali tu mora govoriti je konfisciran — o poludne, dočim je list tudi drče, tu je vmes tudi vprašanje politi- j^i £e 01> 6. uri zjutraj. Strup je torej imel škega in narodnega poštenja !! Naj so Cehi dovolj časa delovati. In deloval je. Včeraj tudi kaj zanemarili in kaj grešili, ali naši za- popolndne so gospodje dijaki uprizorili burne .<>lgtva vezniki so bili vendar-le! Ali ne bi bil po- demonstracije proti prof. Oubretovicu, ker je " vr" , - , , r- i • - i litično skrajno nemoralen čin, ako bi jih za- stvar na55nanjl ravnatelju, in proti ravnatelju \ deželnem zl>orii (raliskem so po .. , .. v i J r J 1 puščali ravno v naj krit« cnejih trenotkih?! Kako j Gelčiću, ker jo je po svoji dolžnosti javil so sami Ijv.hi, gostje pa so bili sami Nemci iz »rajha« ! Ali so morda hoteli demonstro-vati proti svojim ljubim prijateljem Nemcem ? Bilo kakor bilo, nam je drago, da moremo konstatovati dejstvo, kakor so ga opisale italijanske novine in zabeležiti italijanski kulturi na rovaš tudi ta novi cvet. Xe plod kulture, niti napredka, ampak najdivjega barbarstva in najpodleje mržnje so pesmi a la : »Lass£ pur..« Nam ^ zadoščenje..... V zadnji celjski »Domovini« čitamo članek »Svita se v Celju !« Članek govori o predstoječih volitvah v Celju in opisuje navskrižja, ki so na vstala med celjskimi Nemci, oziroma nem-škutnrji samimi. Zaključuje pa ta ko-le : »Za nas Slovence izvira iz sedanjega volilnega gibanja vesela prikazen, da se je med Nemci samimi začelo obsojevanje dosedanjega, Slovence in Slovane pobijajočega ravnanja v celjski mestni hiši. K volitvi iti z našimi kandidati, zato je polje premalo pripravljeno. Za zmerne Nemce bi nekateri izmed nas morebiti glasovali. Pa tudi zveza obrtnikov priporoča može med svojimi kandidati, katerim Slovenec glasu dati ne more. « Sedaj pa pomisli čitatelj, da je v Celju in okolici številna in gospodarska premoč na slovenski strani, v Trstu in v okolici pa na italijanski strani ! Pomisli na velikansko razliko mej razmerami v Celju in v Trstu, in nmel nas boš, da občutimo kakor neko zadoščenje za znana očitanja... Politični pregled, TRST, 26. aprila 1900. Iz deželnih zborov. V dež. zboru S t a j a r s k e m je poslanec Hagendorfer utemeljeval svoj predlog o preosnovi lovskega zakona. Predlog so odstopili poljedelskemu odseku. V deželnem zboru N i žeavstrijskem so včeraj rešili več poročil, ki se tičejo j ^ ne postopa marveč z nami biez skrbi dalje, po svoji glavi in po svojih čutstvih, tako brez skrbi, kakor da parlamenta in naših poslancev v njem nikdar ni bilo?! Ali ni jasno, da to preziranje vseh naših protestov, vseh govorov in resolucij v parlamentu od strani birokracije je tolmačiti le s tem, ker birokracija ve, da ustreza namenom centralne vlade, ako dela, kakor dela ?! Ali ne sledi iz tega, da vse interpelacije ostajejo brez efekta na vladne kroge?! Ali nas avtonomne oblasti v Trstu in Istri morejo bolj pritiskati, nego nas faktično pritiskajo že od davna in tudi v tem času, ko se baje moremo braniti v parlamentu ?! Ali morda ni res, da ni centralne ni lokalne državne oblasti ne mignejo ni s prstom, da bi preprečile vse nezaslišane zlorabe od strani avtonomnih oblasti ?! Ali smo si ob vsej ekzistenci centralnega parlamenta mogli priboriti le jedno samo slovensko šolo v Trstu?! V čem smo torej na l>oljem, nego bi bili, ako ne bi bilo parlamenta ?! Ali, ako zasukamo vprašanje: v čem bi moglo biti huje, ako res pride pride do tega, da ne bo centralnega parlamenta ?! Moje prepričanje je torej to: za nas ne bo bolje v bližnji bodočnosti, tudi če ostane parlament; a ne bo tudi slabše, nego je, ako ne bo parlamenta. Vse res, da bi mogli očitati Cehom, da se do sedaj niso zavzemali za nas tako, ka-kakor bi se morali in kakor bi bili mi tudi zaslužili po svoji lojalnosti nasproti njim! Ali če pomislimo, da nimamo pričakovati ni-kacega dobička od tega, če bi se ločili od Čehov, čemu naj bi potem delali ta korak ?! Ali bi bilo to modro se stališča računa-najočega razuma, da bi ostavljali zaveznika, deželuem zl>oru Cf a 1 i š k e m so daljši debati sprejeli resolucijo upravnega od-. .... j * • i m u- i ~ • ~ ~ . . , . i- j i i -u j i i-i 8001,11 ° nas v bodoče ?! lo bi se britko , dai:e Demonstracije so se ponavljale na ulici, seka o varstvu poljedelskih delavcev, ki ho-; ~ • ^ i i. ! r. v -i r a - i . i "i maščevalo, kajti kdor noče imeti brata za >ja& vse ^ briga le v toliko, ker sta orne- tlijo na Aemsko ali drugam iskat zasluzka, , .... , . . r» - ° . . . - , • t i-* brata, ta dobi tujca za gospodarja, foca- n:ena dostojanstvenika — Slovana. Dijake pa preti izkoriščanjem. I o se ima zgoditi z na-i — — i J J j r biranjem natančnih podatkov o spolu, starosti, kajmo torej! Potrpeli smo že mnogo, potr-; naj jj^ jmaj0 le take, kakor jih vzgajajo . . , . - »• Pimo še nekoliko ! In če nam je res usojen j ;avnj odnošaji v Trstu. In vlada je rada ku- stanu in premoženjskih razmerah izseljencev . . , .„ . , !J J J „ ._. A . a,- P°g'n. Pa nam Je v tem veco dolžnost, (ia „»ovala tem odnošajem. Kakoršnja setev, taka ter s strogim nadzorovanjem posredovalnic , . , , v- i ,- > - i j - , pademo — v narodnem poštenju! i žetev, za delo. rsadalje so naložili deželnemu odboru, I da podpira prizadevanja, ki gredo za tem,! I* tega, kar sem rekel, je posnet, moj »Nizke zavisti in neumne šimere*. da se organizira poljedelsko posredovanje i od?ovor na vprašanje: Ah na strani Cehov Na velikonočni ponedeljek so imeli v Mariano, dela, zlasti potom gospodarskih zadrug. v ^strnkcijo, ali pa v — vladni tabor?! v avstrijski Furlaniji, neko patrijotične slavje. Ali na strani Čehov v obstrukcijo. slovanskih novinarjev, -indipendente« je iz sebe, ker je bilo baje _ v vladni tabor ? ' 7 o/: • zaf*njem kongresu slovanskih novinarjev na tem slavju čuti tudi klicev »Doli z Ita- včerajšnji članek »Cehi in' Jugoslovani!: ki v KrakoV€m eo členili, da bi se imel vršiti j lijo U, »Doli z Umbertom !« Da so»Indipen- je bil pisan izven našega uredništva in vka- kongres v Zagrebu ter so naložd. dentu« nevšeč ti vskliki, to mu ne zamerimo, tereni je pisec navajal svoje razloge, zakaj da driu Mazzari nalog°' da pripravi VSC Saj S° ~ 1>rotl n^ovemn P«*™«- Al. to mi Jugoslovani ne moremo sodelovati na tem trebn°' da bi bil° to Ker bi irael m" zamerimo, da kliče po policij., on, da bi z obstrukcijo prišlo do brezparlamen- kon^'es VrŠiti na hrvatekem ozemlju o svo- »Indipendente«, k. je sicer navdušen za naj- tarnega vladanja, smo prejeli danes nastopni bodnem PriBtoPu in »delovanja avstrijskih svobodneje izražanje svojih čutstev, on, k. dopis: Audiatur ed altera pars Stvar je pre- novilMirJev' )e dr- Mazzura, poučen po: sicer siplje strup-in žveplo na avstrijsko po- važna, da bi ne poslušali vseh glasov in vseh izkHŠnJah na shodu novinarjev v licijo, ako je kje ovirala to svobodo - nje- menenj. Jaz bi do onega, ki je pisal članek I Krak°Vem' °brnil d° baQa Z vprašanjem, govih!! Ali pa se morda v avstrijskih »ne »Cehi in Jugoslovani,, stavil nekoliko da*H hi sh°d dovoliL Razlagal mu je, da tu odrešenih pokraj.nah le kralja Umberta in vprašanj " £re ed'no ^ strokovne novinarske koristi Italijo ne sme žaliti. Ali smo sedaj, ko avstrijski parlament še P°tom združevanja" Ban Je Pazno poslušal No, še nekaj druzega jako interesantnega ter izjavil, da se o današnjih razmerah tak j je v onem dopisu »Indipendentac. ni upokojen definitivno, kaj na boljem?! Ali nam kaj pomaga vsa obramba naših poslancev v parlamentu ? ! Ali se slavna birokracija kaj ozira na proteste naših zastopnikov ?! Ali kongres v Zagrebu ne da združiti z- interesi dežele ter da bi on, ban, tega ne mogel do-. voliti. — Ker je kongres svojedobno po- oblastil dra. Mazznro, tla v slučaju, če bi se Lica so jej še gorela od njegovih poljubov i kongres ne mogel vršiti v Zagrebu, izbere v in udje soji še drhteli. Pogladila si je z roko | to kako drugo mesto v Avstriji je lahko obraz, popravila lase pred ogledalom. Smeje mogoče, da bo prihodnji kongres zlmroval v se je zopet sela k njemu na otomano. Počasi i Ljubljani. jej je izginila kri iz obraza in oči so s staro Is Belegagrada poročajo v »Infor- prijaznostjo zrle vanj. »Ha, ha, kaj ti je vendar palo v glavo zopet igrati ulogo ljubimca* dejala je prijateljsko, potem pa je, kakor da se ni zgo- mation« o nekem zaupnem cirkularju, ki ga je srbski minister za notranje stvari razposlal prefektom in ki meče značilno luč na razmere med narodom in dinastijo. Okrožnica pravi, dilo ničesar, segla jk» knjigo na mizi in pri-»da je »ljubljena dinastija« v največi nevar- povedovala : nosti, kako da »destruktivni življi« povsodi »Cilej, to sedaj čitam, l'gaja mi, pisatelj i hujskajo proti dinastiji, da bi provzročili »naima izvrstne misli, to bogastvo idej je na-! silen prevrat«. Minister poživlja oblasti, naj ravnost frapantno«. In listala je po knjigi, on pa je sedel poleg nje in čudil se njeni virtuvoznosti, s katero je tako hitro izbrisala sledi prejšnjega prizora. Sedel je poleg nje, a ni si več upal dotakniti se njenih belih|rok. Kmalu je tudi on našel prejšnji svoj ton in zabavala sta se, kakor vseiej, z ono neprisiljeno kolegijalnostjo, ki pa vendar ne dopušča nikake intimnosti. Svitlo so se vsipali solnčni žarki v sobo, ona pa je mislila v svojem srcu : »Malo nečem, mnogo mi ne more dati« in |>onosno je dvignila glavo . . . bodo pozorne zlasti o velikih praznikih, ko se v cerkvah zbira mnogo ljudij. Nastavljajo naj čim več orožnikov, a tudi — ogled u hov in prisluškovalcev. O vsaki sumili stvari je poročati brzojavno in je sploh jkj-stopati najstrožje. Zaupnik v »Information« trdi, da je tudi ta famozna okrožnica delo srbskega genera-lissima, čegar razmere do kraljevega sina so še vedno jako napete. . Velikonočni ruskega eaijft se glasi, kakor javlja «Praviteljski Vestni k», tako-le : »Po volji božji se je izpolnila Na slavnosti v Mariano je bilo zastopano tudi tržaško društvo »Austria«. In baš temu zastopstvu pripisuje tržaški list one vsklike in jim pravi — njim, ki so baje nositelji avstrijske ideje —, da so dajali duška svojim »niskim sovražnostim« in »bedastim šimeram«. Torej sedaj vemo : avstrijska misel v Trstu je le izrodek domišljije. Jedno treba pri poznati laškim gospodom : več odkritosti ni smeti zahtevati. — A najintere-santneje nam vsem je to, da se noben avstrijski censor ni izpodtikal nad tem ozna-čenjem programa društva »Austria«. Jeruzalemski romarji pod vodstvom škofa dv. Doppelbauerja so prispeli s posebnim vlakom državne železnice včeraj pred-poludne ob 10. uri 20 min. iz Linca v Trst. Vseh romarjev je bilo 520. Isti so se podali s procesijo v cerkev Marije pomočnice, kjer so opravili kratko molitev. Godba, [ki jih spremlja, je zasvirala cesarsko pesem, romarji so spremljali godbo s petjem. Odtod so se podali na pomol Giuseppina ter se ukrcali na Llovdov parnik »Poseidon«, ki je ob 1. uri popoludne odplul proti Jaffi. Pred odhodom so romarji na krovu ladije še enkrat zapeli cesarsko himno. Na pomolu je bilo zbrano mnogo radovednega občinstva. Dne 14. maja se jeruzalemski romarji vrnejo na svoji poti domov zopet v Trst. Želcznični nacrt Trst-Gorlea. Dotične mape z narisi in tehničnim poročilom so razgrnjene v u pogled na tuk. magistratu od jutri, 26. t. m., za dobo osem dni. Opombe k temu načrtu je uložiti na tamošnji zapisnik. Kaz redovan je konj in mezgov za Trst in okolico se bo vršilo početkom maja meseca po abecednem redu lastnikov, in sicer za priimke A do E 1. maja, od E do K dne 2., od L do P dne 3., od Q do U dne 4. in od V do Z dne 5. maja t. 1. Izvzeta od pregledovanja so žrebeta do 2 let ter konji in mezgi, ki imajo nalezljive bolezni. Zamorci v Trstu. Z Llovdovim parni-kom »Bohemia« sta prispeli včeraj v Trst dve zamorski družini, ena z 8, druga z osebami, med poslednjimi so 3 otroci. Z ve-I černim brzovlakom so se zamorci odpeljali v j Gradec oziroma Budimpešto, kjer bodo dajali J predstave. Nezgoda t pristanišču. Angležki par-j nik »Archington« je izkrca val včeraj premog | za občinsko plinarno ter se je imel podati v ; svobodno luko. Ob tej priliki je priletel ob ' pomol št. 2 ter vdobil 2 metra dolgo luknjo, vsled česar so ga morali spraviti v tuk. j arzenal. Na zdravniški postaji so podelili včeraj pomoč: 24-letnemu železniškemu sprevodniku Josipu Kovačiču iz Skednja štev. 402, 17-letni dninarici Amaliji Blomgren iz zagate Olmo št. 24-letnemu kotlarju Ivanu Valle iz ulice Tigor št. 3 in 43-letnemu tesarju Josipu Grossi iz ulice Riborgo št. 10 — vsem zaradi manj ali bolj nevarnih ran. Aretirali SO včeraj Ernsta d* Este iz ulice Tintore št. 3, ker leti nanj sum, da je zadrugi voznikov, pri kateri je bil tajnik in poslovodja, poneveril znesek o00 gld. —- Nadalje so zaprli: Dominika Jenkota, sestro mu Pijerino, Antona Dodiča in Frana Per-tota, ki so dne 14. marca t. 1. v ulici deli1 I-stria ukrali zlatenine in raznih drugih vrednostnih predmetov. — Zaradi nevarnih pre-tenj očimu so aretirali Gvida Ladiča. Sirota je 12-letni Ivan KumišČek iz Kanala, katerega so minolo noč redarji našli v ulici Stadion. Oče mu je umrl; mati se je odpelja z drugim možem Bog ve kam, pustivši dečka brez sredstev *• Trstu. Dečka spravijo v domačo občino. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 13.6, ob 2. uri popoludne 18-4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.r>o.2 — Danes plima ob 7.44 predp. in ob 8.13 zvečer; oseka ob 1.32 predp. in ob 2.14 popoludne. Dražbe premičnin. V petek, dne 27. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici delle Poste vecchie štev. 10, hišna oprava in bicikl: v ulici Rapicio št. 3 in v ulici delle Acque št. 7, hišna oprava, kočija in raznovrstnosti; v ulici Farneto štev. 10, hišna oprava : na trgu delle Legna štev. (5, oprema v zalogi in tehtnice ; v Rocolu št. 624, prešiči in konji ; v ulici Cucherna št. 1, hišna oprava; pri sv. Mar. Magd. Zgor. št. 11, voz. Odbor političnega društva »Edinost* bo imel svojo sejo v petek zvečer ob 7. in pol uri. »Zveza tržaške slovenske mladine« javlja vsem svojim členom, kakor tudi go-spieam, da bo imela svoje pevske vaje — za mešane zbore — v »Tržaškem bralnem in podpornem društvu« ulica Stadion št. li>. I. i nadstr. Vaje bodo vsako sredo od 8- 10 ure I zvečer in ob nedeljah od 3—4 ure popoludne. Vabljeni so vsi členi, kakor tudi vsi oni, ki se žele še priglasiti za pevske vaje. ODBOR. Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi dne 13. maja t. 1. — in ne 6. maja, kakor je bilo objavljeno — veselico na vrtu z jako zanimivim in obširnim vsporedom. Natančneji vspored objavimo pravočasno. Za zastavo pevskega društva «Kolo je daroval gospod Josip L u i n na Reki 2 kroni. Vesti iz ostale Primorske. X Jedni smo! Italijani si prizadevajo, da bi dokazali, da v Istri živi poleg Italijanov več narodnosti — Hrvatov, Slovencev, Romunov, Cičev in ne vemo kaj še —, kar naj bi bilo v nadaljnji dokaz, da je v Istri načelo enakopravnosti neizvedljivo, ker bi, ako l>i hoteli izvajali to načelo, navstala babilonska zmešnjava ! Sosebno pa pišejo Italijani o Hrvatih in Slovencih kakor da sti to dve povsem ločeni narodnosti, ki nimati nič skupnega in sorodnega med seboj. Na ta italijanski prizadevanja odgovarja »Naša Sloga* : «Mi vemo, zakaj tako delajo. Mi vemo, kako bi nas hoteli cepiti. Mi vemo <*e!<5, da so naši nasprotniki |»oskušali že marsikaj, da bi nas Slovence in Hrvate razdvojili. Do sedaj se jim to, hvala Bogu, ni posrečilo, in se jim. ako Bog da, tudi v bodoče ne |K)sreči. Mi Hrvatje in Slovenci smo se vsikdar smatrali za jedno, in tako bode tudi v bodoče. Naši nasprotniki nas ne bodo učili, kaj smo, niti j,m ne pojdemo na peklensko li-manico ! X »Bralno in pevsko društvo* v Dobra v lj ah naznanja da bo imelo v nedeljo dne 29. aprila 1900. ob 4. uri popoludne v hiši Jožefa Tonona št. 76. svoj ustanovni občni zbor s sledečem dnevnim redom : 1. Pozdrav začasnega predsednika. 2. Nagovor in preči tanje pravil. 3. Upisovanje udov. 4. Volitev odl»ora }w> pravilih. 5. Do-1 oči te v proračuna. 6. Določitev časnikov in knjig. 7. Predlogi in nasveti. X N a ces. kr. učiteljišču v Kopru je izpraznjeno mesto začasnega glavnega učitelja za matematiko in fiziko. Naučni jezik je nemški in slovenski. Prošnje je uložiti na e. k. deželni šolski svet za Istro do 25. prih. m. 0 petindvajsetletnici obstanka svetovne rveze, ki se bo vršila v Bernu od 2. do 5. julija, misli švicarska vlada izdati jubilejske poštne znamke in dopisnice. Besen sluga. V penzijskem zavodu Gian-nini v Florenci je lastnica istega na večeiji proti gostom grajala hišnega slugo ter rekla, da odpusti istega. Sluga, Pietro Caciolli, pa je poslušal na vratih in se vsled gospodinji-nega grajanja tako razjaril, da je tekel v ! svojo spalnico po nabito puško in potem vdrl v jedilnico z besedami: *Sedaj vam hočem dokazati svojo zlobo !> Na to je tr krat ustrelil na gospodinjo in njenega moža ter oba težko ranil. Mej gosti je zavladal grozen strah : dame so vpile ter skušale ubežati, dva gospoda pa sta skočila skozi okno na streho nekega poslopja. Nihče se ni upal približati se besnemu slugi. Besnež se je potem sam vrnil v svojo spalnico ter se ondi ustrelil. Stopnjevanje ljubezni. V prvem letu človek ljubi najbolj svojo dojilko: v petem svojo mater: v desetem šolske počitnice; v šestnajstem letu slobodo; v dvajsetem svojo ljubimko: v tridesetem svojo ženo; v štiridesetem svoje otroke; v petdesetem svojo pipo; v šestdesetem svoj mir; a v vseh dobah — samega sebe. Loterijske Številke izžrebane dne 25. aprila: Praga 31 15 59 19 78 Levov 24 51 50 69 72 gležkih pomožnih čet, prihajajočih s severne j Mednarodna komisija za železniške strani. Boerci se odločno upirajo pritiskanju j tarife Hardta in Brabanta, ki sta danes le malo zboruje letos dne 25., 26. in 27. aprila v napredovala. Neprestano se razširja vest, da Freiburgtt na Breisgavškem.* Poraba piva na Kitajskem. Avstro - ogerski generalni konzulat v Skanghai-u javlja, da na Kitajskem vidoma raste potrošnja čistega, cenenega piva. Denarni trg. Potreba denarja vsled ultima se kaže že v večji meri ter je obrestna mera zopet nekoliko poskočila. Stavki za bančne akcepte prve vrste so znašali dne 24. t. m. 43/8 do 47/ig°/o- Berolinu je ostal privatni diskont na dosedanji višini t. j. 43/s°/o- Stavki za podaljšanja so ostali na Dunaju nespremenjeni. Gibanje na glavnem zavodu avstro-ogers.:e banke je omejeno. Vozni red na gorenjski državni železniei se spremeni s 1. majem t. 1. tako-le: Vlaki bodo odhajali z južnega kolodvora v Ljubljani proti Trbižu ob 7.17 zjutraj, ob 11.51 iz boerskega tabora pri Fourteenstreamu dne i opoludne, ob 4.06 pop. in ob 12.05po noči; 24. t. m. : Ob zori so začeli Angleži boerski potresni vlak do Jesenic ob 7.09 zvečer, tabor hudo bombardirati. Rabili so o tem Prihajali pa bodo v Ljubljano ob 5.15 zju-štiri pomorske in več topov sestava Arm-i traj, ob 11.16 dopoludne, ob 4.18 popoludne, strong. Streljali so z Ivditnimi šrapneli in ob 8.51 uri zvečer, a vlak iz Jesenic ob 7.45 granatami. Dosedaj je malo škode. Štirje zjujraj. Boerci so ranjeni. Boerci so streljali iz topov Izžrebane srečke proti poziciji Angležev. Pozneje so začeli 3°/0 posojila ogerske hipotečne banke: boerski general Olivier hoče s 1500 možmi iz zaledja napasti Hardta. LONDON 25. (K. B.) »Reuter« javlja iz Maserna včerajšnjega dne: Boerc;, ki so se bili umaknili pred Jčetami generala Brabanta, so se prošlo noč pomaknili več milj naprej, zavzeli dobro pozicijo ter začeli danes jutro Wepener živahno bombardirati. Sedaj je zopet neverjetneje, da bi bili Boerci v resnici opustili obleganje VVepenera. Angleži t Dewetdorpu. LONDON 25. (K. B) »Reuter« javlja: Lord Roberts je brzojavil iz Bloemfonteina, da je general Sernsvde zasedel Dewetsdorp, ne da bi naletel na odpor. Iz boerskega tabora pri Fourteenstreamu. LONDON 25. (K. B.) »Reuterc javlja Vesti iz Kranjske. * P e d a g o g i š k o društvo v Krškem vabi na zborovanje, ki se bo vršilo dne 3. maja predpoludne v šolskem poslopju v St. Jerneju v spomin stoletnice slovenskega pedagoga vladike Antona Martina Slomška. Dnevni red: Anton Martin Slomšek. 2. Razgovor o spisu » 1'čiteljski pravnik«. 3. Predlogi. * B o g o s k r u n s t v o v L j u b 1 j a n i in knjigo v eški pomočniki. Bogo-skrunstvo, ki sta ga izvršila dva knjigoveška pomočnika pod Rožnikom v Ljubljani, ki sta, kakor smo poročali včeraj, že v zaporu, obudilo je v Ljubljani občo ogorčenost in zgražanje. Tudi oni, Jodpisov.) Vesti iz Štajerske. — 1'strelil seje v Puščavi na Štajerskem 70-letni stavec Slamberger. Na smrti j«; bilo baje krivo nepreveč ljubeznjivo vedenje njegove »boljše j»olovicc«. — V okrajnem z a s t o p u m a r e n-berškega okraja so letos prvikrat zmagale slovenske občine. Slava zavednemu narodu ob severni mej« ! Slava njih vztrajnim vodideljem ! — I* m r l j e v Št. Petru pri Mariboru bivši slov. deželni poslanec in mnogoletni šentj>eterski župan g. Ivan F 1 u c h e r. Pogreba due 21. t. m. se je udeležilo mnogo naroda in mariborskih veljakov. Naj [točiva v miru ! — Smodnik za streljanje proti toči dobivajo štajerske občine, okrajni zastopi in kmetijske j»odružn ce pri deželnem odl»oru po <6 vin. kg. v zabojih |>o 25 kg. in v sodih |»o 112 kg. O naročbi treL»a plačati tudi voz u i no. Razne vesti. Grofica Lonyay pri papežu. Grof in grofica Lonvav sta se te dni pripeljala v Rim. Prvega dne je grofica Lonvav vsprejela avstrijskega poslanika v Vatikanu, grofa Ro-vertero. Pravijo, da hoče grofica naprositi sv. Očeta, naj bi jnjsredoval za spravo mej njo in belgijskim kraljem. Sedanja grofica Louvav je, kakor znano, bivša prestolona-slednica Štefanija. Brzojavna poročila. Železniški minister na potovanju. POREČ 26. (K. B.) Železniški minister pl. Wittek je danes jutro prispel semkaj z vladnim parnikom Pelagosa. Sprejeli so ga deželni glavar dr. Campitelli, okraj glavar Lasciac in župan dr. SbisA ter mnogo občinstva. Godba je svirala cesarsko pesem. Pl. Wittek si je ogledal železniško postajo, obiskal škofa dra. Flappa in baziliko ter se je udeležil luneha za 24 oseb, na katerega gaje povabila občina. Zupan je napil ministru, ki je častni občan poreški, na kar je poslednji laskavo odgovarjal. Ob odhodu ob 11. uri dopoludne so ministra pozdravljali zastopniki oblasti, vladika in meščanstvo. Narod je navdušeno klical: evviva! a godba je svirala himno »ali1 Istria«. Stavke. KRALJEV DVOR 25. (K. B.) Včeraj je nadaljnih 1400 delavcev v predilnici ustavilo delo. 600 se jih je vrnilo na delo pod pogojem, da bode pogajanje, ki se vrši, imelo vspeha. Mir se ni kalil. Minister Pientak na ftališkem. LVOV 25. (K. B.) Minister Pientak je prišel danes jutro semkaj ter se je udeležil predpoludne seje deželnega zbora. Carska dvojica t Moskvi. MOSKVA 25. (K. B.) Car in carica sta včeraj sledila vabilu tukajšnjega plemstva ter se udeležila velikonočnega obeda v dvorani plemenitaškega zbora. O tej priliki je knez Trul>eckoj napil carju. Car se je zahvalil ter odgovoril, slavč plemstvo. Ob odhodu ju je narod navdušene* pozdravljal. Češki romarji pri papežu. RIM 25. (K. B.) Papež je sprejel danes v cerkvi sv. Petra mnogo romarjev iz Češke, ki so ga živahno pozdravljali. Armenci se poturčujejo. CARIGRAD 25. (K. B.) V Hekiari (vilajet Van) je 400 Armencev prestopilo v izlam, baje za to, da se izognejc zlorabam o pobiranju davkov. Amerikaiisko-tnrški spor. NE\V-YORK 25. {K. B.) »Ne\v York Herald« javlja iz \Vashingtona : Amerikansko poslanstvo v Carigradu je dobilo brzojavnim potom ukaz, da odklon: sultanov predlog glede rešenja zahtev Zjed>njenih držav ter da terja nemudno plačilo odškodninske svote. \VASHINGTON 25. (K. B.) »Reuter« javlja : Pogajanje s turško vlado o zahtevah amerikanskih misijonarjov napreduje na zadovoljiv način. Poslovodja amerikanskega poslanstva v Carigradu javlja brzojavnim potom, da visoka porta hoče izpolniti vse obljube, katera je storila nasproti amerikan-skemu poslaniku v Carigradu. Vojna, t jasni Afriki. Iz Warrentona. \VARRENTON 25. (K. B.) »Reuter« javlja: Včeraj so Angleži bombardirali boerski tabor ter pregnali Boerce s precejšnjimi zgubami ž njih pozicije. Angleži niso imeli nobenih zgub. I z-pred Wepenera. LONDON 25. (K. B.) »Reuter« javlja sinoči ob 10. uri: Dosedaj še ni videti An- Serij a 694 štev. 79, dobitek 100.000 1586 3, 4.000 Po 2000 kron so dobile: Serija 2535 št. 36 3246 r 27 1766 . 39 Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. v kronah. ob obali reke streljati iz pušek in sicer zel<5 ! natančno. Dva hoerska topničarja sta mrtva. Zgube Angležev niso znane. Iz-pred Ladysmitha. LADYSMITHA 25. (K. B.) «Reuter» javlja: Ni nobene nade, da bi se spremenilo sedanje razmerje. Pozicije Angležev so na i obeh straneh, kakor so se prepričali Boerci, nepremagljive. Angležke patrole hodijo do! Acton Homes, ne da bi naletele na Boerce. Pogoj miru v južni Afriki. LONDON 26. (K. B.) Trgov, minister je izjavil včeraj v nekem govoru v Crovdonu, da je edini pogoj za sklepanje miru ta, da v južni Afriki preneha vsaka neodvisnost. Krivo je menenje, da se je priobčilo I brzojavko glede Spionskopa brez dovoljenja lorda Robertsa. Vsled tega se ne bo moralo j odpoklica ti Bullerja. Aretirauja v Drinopolju. CARIGRAD 25. (K. B.) »Agence del Constantinoplec zatrjuje nasproti pretiranim i vestem, da je bilo zadnji čas v drinopoljskem vilajetu aretiranih k večemu 14 oseb, samih »bolgarskih roparjeve, ki se jih je dobilo oborožene; isti da so po dognanju dokazov že kaznovani. Da bi pa bili med zaprtimi i osebami tudi bolgarski in vlaški profesorji, j obdolženi revolucionarnih zvez, kakor so trdili zlasti atenski listi, to da je popolnoma neosnovano. Iz boerskega tabora pri Dewetdorpu. javlja i _ proste iz boerskega tabora pri Dewetdorpu z vče- j smml^kf (v^katljicali) i kron .....110*— „ n..... .....91.— Kio I..... • • • . .....97.— II..... .... .....92*— Santos in Rio lavć I. . . .....115.— »j » ♦» Laguaira Iavć I. . .....136 — Laguaira lavć II. .....101.— Maracaibo .... .....107.— Guatemala .... .... .....166.— S. Salvador . . . .....108.— .....141.— .....156.— S- Domingo . . . .....113.— .....99.— Malabar Plant . . .....166.— Java W. J. B. . . .... .....185.— Moka...... .... .....152 — Penang ..... .... .....92 — Pimont :........ .....65.— Sladka skorja: (cimet) .... .....84.— eleeta . .....88.— Ri2: italijanski .... • . . . . 16.75 24.— Indijski..... .... . . . 10.2515.50 Japonski .... .... . . . 15.— 17.— Južno sadje: Rožiči :...............8.50 9-50 Datelji:...............— — 35-— Smokve: (Calamata) v vencih.....15*5016*50 LONDON 26. (K. B.) »Reuter« javljaj „ proste .....9.5010-50 ............... —• - 12.50 . . . 48.--- . . 105—106— . . . 37 — 38 — . . . 56---— so i levantinski olupljeni....... 78.— 78'5o ... . , . ■ • . . .. Suho srrozdje (cibibe): Eleme.....25.— 55- — se vzdignili Be>erc« ter v petek jutro prispeli) Sultaaine 36'—63._ na bojišče. Angleži so vzeli neki holra, ka-i ^ _ ,x Perzije......38.-39.— terega Boerci niso pravočasno zasedli. Boerci rajšnjega dne: General De\vet je v četrtek Mandeljni: sladki I. Bari , , , , ... , , ... i Lešniki: siciljski po noci zvedel po ogleduhih, da se l>liza; istrski De\vetdorpu oddelek Angležev. Takoj so do noči streljali v angležki tabor. Po noči je prišlo 15 Angležev, ki so bili zgrešili pot, v boerski tabor. Ob zori jim je sledilo še 13 Angležev. Drugo jutro so Angleži poslali ko-. njenike, da obidejo boerski tal>or, na kar je | odposlal general Dewet poveljstvo \Vessely s 3 topi, da se postavi sovržniku na pot. Angleži niso imeli topov ter so se morali umakniti. Po dolgotrajnem ognju topništva so se Angleži umaknili v tabor za hribom, dočim so čete oddajale salve izza utrdb, da bi tako obrnile pozornost od nevarno poškodovanega tabora. Boerci 30 imeli 3 mrtvece in 12 ranjenih. Zgube Angležev niso znane; isti so pa zapustili ua bojišču več mrtvecev, kw se je moralo umakniti njih desno krilo. črne Cisme . -.........35.--.— „ „ Morea.......... 37.50 28.80 „ Lipari..........—.--.— Pomeranće (zaboj)..........5.— 14.— n .Taffa [zaboj]........—.--.— Limone „ ..........3.— 7.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....81.— 88.— „ albansko.........39.--.— .. dalmatinsko........ 42.— 45.— bombaževo amerikansko .... - . 37.— 39.—• bombaževo angleško.......• 34.--.— sesamovo ..........- - - 53.--.— Trgovinske vesti. Budimpešta 26. Pšenica za april K. 7-82 Pšenica za oktober K. 8.03 do 7 03 do 7 04 Rž za 6-97. Koruza za maj Koruza za juli K. april Iv. 5.04 do 5.07 7.80 do 8.04 Hž za april K. oktober Iv. 6*95 do K. 5*50 do 5*51. 5.60 do 5.61 Oves za Trgovina in promet Obrtu I muzej v Croriei. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško ustanpvi obrtni muzej, ki bo pov9peševal domačo malo obrt s tem, da bodo v istem razstavljeni domači izdelki, ki naj pokažejo oličinstvu razvi tek domače obrti ter naj v odjemalcih utrjujejo zaupanje do iste. Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči se bo vršil — kakor smo že sporočili — dne 29. t. m. v Krškem, kamor so že dospele razne strelne priprave tvrdk Greinitz Neffen, Unger in Lorber. Zanimanje za ta shod je nenavadno živahno. Oves za oktober K. 5*34 do 5 36. Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje j slabo, mirno Prodaja: 14000 met. stot ! Vreme: oblačno veter. i Hamburg 26. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.57, za september 38*75 za december 39*25 za marc 40*— Denar. Havre 26. Ivava Santos good average za april 50-kg. frankov 45.—, za september 50 k. frankov 46.—. Dunajska borza dne 26. aprila. včeraj 1)8.50 98.40 98.25 98.50 229.90 •lanes 98.60 98*40 118.— 98*40 229-76 Državni dolg v papirju „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ kronah 4 °/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. . . . 242.77242*80 20 mark..........23.68 23*65 Napoleoni.....19.26 - 19 26 100 italijanskih lir . . 90.75 90*821/3 Cekini......11.38 11*36 6.20 pdp 8-— „ 8.25 „ 9- n 9.55 „ 12.45 pop. 4.35 „ 5.30 „ Odhod in prihod parnikov. V Zavije preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote, Milj ob 7.15, 9,,11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8.—, 10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop. V Milje 8 (pošta). 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30, 4.15 (preko Sv. Marka) H.15 pop. Prihod 7 (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.; 1.30, 3.30 (poŠta), 5.30 pop. Ob ne d. in prazn 8 (pošta). 9.30, 12 (pošta) predp.; 3 —, 4.30,7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Markal S,— 9.30 (pošta! predp., 2.— , 3.45 (pošta) 6.30 pop. V Koper 7.50 predp., 12.05 (pošta) 3—, 4.15 (po- šta) pop. Dohod 6.45, 9— (pošta) predp. 1.30. 3.— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp.. 12.05 (pošta;, 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp, 4.— (pošta) pop. V Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30, 7— predp. Ob n e d. iD prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj parnika „Istria4* in _Portoro?e*\) V Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod 6.— zjutraj. V K o v i n j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj. V Puij preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča, Vr*ara, Rovinju in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odh od iz Trata : omn. Nebrežina, Červinjan, Benetke brzo vi. Dunaj, zveza z Reko „ Nabrežina, V'dem, Benetke, Rim Nabrežina. Videm, Benetke. Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin, zveza Cervinjan, Benetke Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Benetke (via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij) naravnost. 6.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 „ „ Dunaj, zveza s Peštm, Reko 8.45 „ meš. Nabrežina, Videm, Benetke 9.45 „ „ do Murzuschlaga 6.10 „ (samo ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pf!p. meš. i= Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 „ brzovl. iz Kormina 9.28 „ „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 „ brzovl. iz Italije preko ^Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via t ervignjan) 5.35 pop post. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina 8.30 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. i samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 „ Pulj, Rovinj 11.15 „ Hrpelje, Ljubljana. Dunaj 6.15 zvč. Pu';, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 „ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.25 „ Hrpe!je, Divača (gamo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Ćervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Ćervinjana. Dohod v TržiČ: 7.20. 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Ćervinjana, 1.35 pop. iz Ćervinjana. omn pošt. omn. Tra-obrtna reostroraa zadruga z neomejenim jamstvom. T GORICI, scmeniška nI. št. 1., I. uadstr. -5*S- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/2°/0 in vloge na Conto - corrent jk> 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgul>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu |>o dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljš'h obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo "po t>.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. 842.366. . Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Fran Wilhelmov ilujajiti čaj od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. Pohištvo in mćblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj očib del. Anton Brešeak, Gorica, Gosposke nlice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. 6.30 8.45 4.50 7.45 2.30 Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko milo rastopijivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnih uireesov in nšij. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo ..Ajfrieola" pošilja franko Tovarna mila F. FenJerl & C,o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP LS ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici. Travnik 16 ^v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. D — MEJNARODNI rANORAMA trst - Borzni trg 14 - trst Otl it. aprilu do 6. maja Angležko-burska vojna Ukrcanje aus;ležke pehote in konjiee v Trarisraal. Ogledovanje irt po kraljici Viktoriji. — Pranje dijauiantov Cecilija Kkodes v Kimherlcy u. Vstopnina 20, otroci 10 kr. ŠF Dr. Rosa Balsam -(I Praško domače zdravilo iž lekarne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbaja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje iu ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Tsi del! embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja g. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orln" , Malastran, ogel Spornerjeve inice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburg, P. Prendini, 8. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. t Slovenci pozor i ZaA itevajte povsod nogavice, rokavice, jopice in vse vrste pletenin iz iiUiKtninum liMJi 1?. Hribar jeve tovarne .............................IIIHIM....................................................... Jo domačo blago jo trpežno, oono in se kosa z vsakim drugim izdolkom bodisi katerokoli. konkurence. lY:*:ViV;;:V:Vl Zaloga pohištva TRST - ulica S. Lucia 12 - TRST — (zadej o. kr. deželne sod nije) — Slavno občinstvo opozarjam na svojo novo zalogo vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in sprejemne sobe. V svoji lastni delavnici icjgotovljam po načrtu vsake vrste pohištva. Cene brez konkurence. Delo fino in trpe/no. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla : „Svoji k svojim". Andrej Jug- Spedicijska poslovnica Oašpar Hvalic v Gorici v ulici Morelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Xov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja xxxxxxxxxxxxxxxx M. AITE Trgovina manifakt urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. S. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in eenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane Snovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor : saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah. & Slovenski trgovee. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore eene odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. KXXHKKKHXKXKXXKX Rinnione Adriatica ili Sicnrta v Trste zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resem društva dne 31. de?es»ir 1892.: Plavnica društva ..... gld. 4.000.000-Gremijna reserva zavarovanja na življenje....... „ 13,326.346 Premijna reserva zavarovanja proti ognju........ n 1,632.248 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... - 49.465' Reserva na razpolaganje . . _ 500.000 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . .. 333.822 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilauca (B) ., 243.331 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000" Občna reserva dobičkov . . „ 1,187.164* Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni Mii;. 98 22 07 42 83 „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu vsak dan razun nedelj in praznikov ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša: 24 kron, pol-, četrtletna in na mesec razmerno — Posamezne številke stanejo: v Trstu po 6 stotink (3 kr.) izven Trsta po 8 stotin; (4 kr.). V Trstu se razprodaja „Edinost46 po tobakarnah v teli-le ulicah in tnali: Piazza Caserma štv. 2. — Via Moliuo piecolo štv. 8. — Via S. Michele štv. 7. — Ponte della Fabbra. — Via Rivo štv. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove štv. 1. — Via Casenu i štv. 13. — Via Belvedere štv. 22. — Via Ghega štv. 2. — Volti di Chiozza štv. 1. — Via Stadion štv. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto štv. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. — Ulica SS. Maitiri št. 12. T okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gusp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri g. Jos. Scapin. — V Gorici pri g. Josipu Sch\varz tobakarnarju v Šolski ulici. vrsti ohranitev Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi itev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Kojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč !u