Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 3. OKT. 1963 Leto XV. — Štev. 39 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA - LIST KOT TEDENSKO GLASBO-. OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V .POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
V POMURSKIH OBČINAH V TOREK 0012. URE
ZBRANIH 103,906.000 DINARJEV POSOJILA
VPISOVANJE LJUDSKEGA POSOJILA V POMURJU SE JE ZAČELO 25. SEPTEMBRA. ŽE PRVI DAN VPISOVANJA SO DELOVNI LJUDJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH VPISALI PRVE ZNESKE POSOJILA. IN AKCIJA SE OD TAKRAT VSE BOLJ RAZŠIRJA, ZAJELA JE TUDI OBČANE NA VASI. PREBIVALCI POMURJA SO Z VPISOVANJEM POSOJILA SPET POKAZALI SOLIDARNOST DO BRATSKEGA MAKEDONSKEGA NARODA, DO PREBIVALCEV PORUŠENEGA SKOP SVOJO HUMANOST IN PRIPRAVLJENOST, DA POMAGAJO TOVARIŠU, ČLOVEKU V NESREČI, SO POTRDILI Z VPISOM LJUDSKEGA POSOJILA. ČEPRAV JE AKCIJA VPISOVANJA ŠE V TEKU IN BO PREDVIDOMA KONČANA DO PONEDELJKA, NAM Tl PODATKI O DOSLEJ VPISANEM POSOJILU GOVORE, DA BODO POMURCI TUDI TOKRAT IZPOLNI SVOJO MORALNO, ČLOVEŠKO IN DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST. DO 12. URE V TOREK JE 16.947 VPISNIKOV IZ VSEH POMURSKIH OBČIN VPISALO ŽE 103 MILIJONE 906 TISOČ DINARJEV POSOJILA ZA SKOPJE. ŠTEVILKA SE
VSAK DAN VEČA IN PREPRIČANI SMO, DA BO OB KONCU AKCIJE PRESEGLA VSOTO, KI SMO JO PREDVIDEVALI.
Posebno uspešno so se v akciji za vpisovanje posojila angažirala vodstva SZDL in komisije za vpis posojila, ki so formirane po posameznih vaseh. Člani delovnih kolektivov v delovnih organizacijah Pomurja bodo z vpisovanjem končali do petka, pa tudi na terenu ho akcija končana do ponedeljka, vsaj v pretežni meri. Vpisovanje posojila na vaseh sicer ovirajo jesenska dela. saj je večina kmečkega prebivalstva težko miti podnevi na domovih, zato posamezne vpisne komisije obisku-
jejo delovne kmete v večernih ali zgodnjih jutranjih urah kar na domu. Omeniti je treba, da tako ko: delavci in uslužbenci. tudi pomurski kmetovalci. obrtniki, upokojenci in drugi z velikim razumevanjem vpisujejo posojilo. Rekli bi lahko, da se v teh dneh vsepovsod srečujemo s starim rekom: V nesreči spoznaš človeka«.
Pa kljub temu zasledimo pri posamezni kmetovalcih, da to humano akcijo ne prejemajo z največjim razumevanjem in vpisujejo manjše zneske kot pa jim to omogočajo njihove gospodarske zmogljivosti. Tudi nekateri delavci in uslužbenci z višjimi osebnim prejemki niso vpisal toliko. kolikor bi lahko. Ti primeri so sicer redki in nekateri izmed njih so v teh dneh vpisali še dodatne zneske posojila. Rečemo pa lahko, da je pretežna večina vpisovalcev vpisala zneske v okvirih svojih možnosti, ostali, pa še bodo v naslednjih dneh še zagotovo vpisali med tisoče in tisoče občanov, ki so pokazali razumevanje in pripravljenost pomagati človeku, tovarišu — v nesreči.
Po posameznih občinah je bilo vpisano posojila: v občini M. Sobota je 7.377 vpisovalcev vpisalo 42.093.000 dinarjev, v občini G. Radgona je 3.957 vpisovalcev, delovne organizacije iz svojih skladov in Vojna pošta vpisali 26 milijonov 159 tisoč dinarjev posodila. v lendavski komuni je 3328 vpisovalcev vpisalo 16,1110.000 dinarjev posojila medtem ko so v komuni Ljutomer vpisale delovne organizacije iz svojih skladov in 2287 vpisovalcev že 18 444 009 dinarjev posolila za Skopje.
Akcija še poteka in pričakovati je, da se bosta število vpisovalcev in skupna vsota vpisanega posojila še znatno zvišali do konca akcije za vpis posojila Skopju.
Eden izmed neštetih te dni: Franc Dani, kmetovalec iz Nemčavec opisuje posojilo.
MED
NAJBOLJŠIMI
Do torka so v Pomurju vpisali največ posojila za Skopje člani delovnih kolektivov in delovnih organizacij. 12.804 vpisovalcev je vpisalo 81 milijonov 780 tisoč dinarjev, medtem ko je 3.768 kmetovalcev iz vseh pomurskih komun vpisalo 10 milijonov 969 tisoč dinarjev.
Med posameznimi vpisovalci je vsekakor potrebno omeniti nekatere, ki so vpisali doslej naj večje zneske posojila. (V radgonski občini je RUDI ŠTELCL, obratovodja na KG G. Radgona vpisal 120 tisoč, medtem ko je mali kmet JAKOB ČUFAR iz Podgorja vpisal 100 tisoč dinarjev posojila in celotni znesek vplačal v enem obroku. Upokojenec LUDVIK HÜL od Gradi v občini Murska Sobota je vpisal in takoj vplačal 50 tisoč dinarjev posojila. Tudi nekateri obrtniki iz M. Sobote so vpisali precejšnje zneske posojila. Tako je JOŽEF KRAMARIČ, frizer, vpisal 30 tisoč din, ERNEST BRANŠPERGER. soboslikar. 60 tisoč, HELENA FUJS, šivilja, 45 tisoč. LUDVIK ŽALIK, ključavničar, 50 tisoč din posojila. Upokojenca LUDVIK KAPER in JOŽE SKUK sta vpisala vsak po 10 tisoč dinarje. upokojenec EDVARD SOŠIČ pa 15.000 din posojila. Podobnih primerov bi lahko naštevali še več. saj so predvsem nekateri upokojenci, pa tudi gospodinje vpisali takšne zneske posojila, ki se gibljejo okrog 20 tisoč dinarjev. Pričakujemo lahko, da se bo v naslednjih dneh spisek onih. ki so vplačali 50 ali še več tisoč dinarjev še daljši.
Včeraj sta v Murski Soboti vpisala posojilo tudi Marija Miloševič, gospodinja iz Severjeve ulice in Štefan Kofjač. ključavničar. Marija Miloševič je vpisala in takoj vplačala 100 tisoč. Štefan Kofjač pa je vpisal 150 t'soč dinarjev posojila.
PRED JESENSKO SETVIJO V POMURJU
Polovica pogodb
Po še nepopolnih podatkih o sklenjenih pogodbah za k »operacija pri jesenski setvi žit lahko ugotavljamo, da so doslej plani kmetijskih organizacij do polovice že doseženi, nekatere organizacije pa so plan že tudi presegle.
V teh dneh kmetijske organizacija sklepajo največ pogodb, ker prav sedaj največ kmetovalcev prihaja po umetna gnojila in semena. Teh je v glavnem dovolj, nastale so pa ponekod težave zaradi nepravočasnega naročanja, ker kmetovalci prej semen niso naro-
čili. sedaj so pa močno povpraševali po njih. Zato je nekaterim poslovnim enotam zaloge hitro zmanjkalo in so morale ponovno iskati semena.
Sodeč po nepopolnih podatkih kmetijskih organizacij pa bo letošnji plan kooperacije v glavnem dosežen, v kmetijski zadrugi v Beltincih pa so že sedaj presegli plan. Planirali so 210 hektarov pri pšenici, dosegli so že 263, pri rži 50 ha, sklenjenih pogodb je za 39 ha, ječmena za 10 ha, doseženo 12 ha. Na področju kmetijske zadruge v Martjancih ugotavljajo, da je plan precej napet in da bo težko doseči 500 ha, ker so letos odkupili na tem področju precej zemljiških površin. Tudi v Prosenjakovcih so približno za polovico že realizirali plan: od 265 ha imajo sklenjenih pogodb za 130 ha.
V Kmetijski zadrugi Gornja
Radgona imajo na zalogi velike količine reprodukcijskega materiala, po katerega prihajajo kmetovalci prav sedaj. Doslej so sklenili pogodbe za 262 hektarov površin. Na področju kmetijske zadruge M. Sobota so sklenili pogodb za 470 ha. kar je že čez polovico planiranih površin. Tudi KZ Cankova je od 250 ha že sklenila pogodbe za 129 ha, od tega za 10 v višjih kooperacijskih oblikah. Tudi na področju KZ Črensovci ugotavljajo, da bodo plan 180 ha dosegli. Doslej so sklenili pogodbe za 80 ha.
Pri sklepanju pogodb se v glavnem uveljavljajo tri oblike. Večina je takih, da kmetovalci povrnejo kmetijski zadrugi stroške za njene usluge s pridelki, potem takih, ko kmetje vse usluge plačajo, več kot lani pa je sklenjenih pogodb za delitev pridelka.
NAJNOVEJŠE:
112,860.000 DIN
Včeraj do 12. ure je bilo v Pomurju vpisano 112 milijonov 869 tisoč dinarjev posojila. V posameznih občinah so vpisani zneski naslednji: M. Sobota 74,877.000 dinarjev, Lendava 17,782.000 din, Ljutomer 20,116.000 dinarjev in Gornja Radgona 27,104.000 dinarjev. V Pomurju jo do včeraj vpisalo posojilo 18.495 vpisnikov.
Jutri se bo sestala Občinska skupščina
Jutri se bo občinska skupščina M. Sobota sestala na 5. redno sejo. Na dnevnem redu bodo poročila sveta za socialno varstvo, poročilo sveta za varstvo družine, poročilo veterinarske inšpekcije, nato sklepanje o odloku o priznavalninah, upravne zadeve, poroštvene izjave ter predlogi in sklepi. Člani skupščine so že tudi debili potrebne materiale in izvlečke iz poročil.
MIKLOŠIČEVA PROSLAVA V LJUTOMERU:
Program je pripravljen
V torek se je v Ljutomeru sestal pripravljalni odbor za proslavo 150-letnice rojstva jezikoslovca Frana Miklošiča. Kot smo že poročali, bo osrednja proslava dne 20. oktobra dopoldne na Miklošičevem trgu v Ljutomeru. Društvo slovenskih književnikov, ki je pokrovitelj proslave, je določilo. da bo imel osrednji govor na proslavi dr. Bratko Kreft, udeleženci proslave pričakujejo številne zastopnike znan-
stvenih institucij in Ljubljane. Zagreba in drugod.
Nekatere prireditve v okviru proslave:
12. oktobra zvečer "Hiša na robu mesta " gostovanje dramske sekcije DPD Svoboda Ljutomer v Veržeju; 17. akt. zvečer gostovanje mariborskega gledališča v Ljutomeru s Kranjskimi komedijanti (namesto prvotno napovedane Madame Buterfly); 19. oktobra zvečer v Ljutomeru lite-
rarni večer slovenskih književnikov.
Na osrednji proslavi dne 20. okt. bodo sodelovale tudi združene godbe na pihala iz Ormoža. Ljutomera in Radgone, mariborski pevski zbor Slava Klavora ter dijaki ljutomerske gimnazije.
Popoldne je predviden obisk Miklošičeve rojstne hiše v Radomerščaku.
V jugoslovanskem paviljonu ne davno odprtem jesenskem graškem velesejmu je najbolj obiskan turistično propagandni oddelek	(Foto: D. B.)
ANALIZA IN ANKETA O DELOVANJU DRUŽBENIH SLUŽB V SOBOŠKI OBČINI
PREKO KRAJEVNIH SKUPNOSTI BLIŽE LJUDEM
Posebna komisija Občinskega odbora SZDL Murska Sobota je pred kratkim analizirala delo krajevnih uradov v Beltincih, G. Petrovcih in na Cankovi. Pri analizah so sodelovali uslužbenci 'teh uradov, potem predstavniki krajevnih skupnosti, krajevne organizacije SZDL in drugih družbenih organizacij. Poleg tega je bilo v beltinskem okolišu anketiranih več občanov o delovanju družbenih služb.
Analize dela krajevnih uradov ter anketiranje občanov so pokazale, da bo potrebno delu upravnih organov občinske skupščine M. Sobota in krajevnim uradom posvetiti mnogo večjo pozornost ter tudi spremeniti nekatere stvari.
MNENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREMALO UPOŠTEVANA
Od krajevnih uradov zahtevajo upravni organi občanske skupščine čestokrat preverjanja raznih podatkov, ki jih občani navajajo v svojih vlogah. Iz izjav predstavnikov, ki so sodelovali pri analizah, pa postaja očitno, da se upravni organi čestokrat preveč naslajajo na ugotovitve krajevnih uradov. Tako se je na območju krajevnega urada v Beltincih celo zgodilo, da so občinski organi zahtevali od krajevnega urada ponovno preverjanje podatkov, čeprav jo stranka prinesla listino, ki jo je izdalo sodišče v zemljiški knjigi. Za upravni organ torej ta listina ni bila verodostojna, ampak je zahteval ponovno preverjanje. čeprav krajevni urad nima glede lastništva nepremičnin nobene uradne evidence.
Mnogo bolj zaskrbljujoči pa so drugi pojavi. Ne malo število občanov vlaga prošnje za odpis bolniških stroškov in dodelitev socialnih podpor. Kdo naj bo v teh primerih tisti, katerega mnenje se mora upoštevati? V dosedanji praksi se vedno vpraša za mnenje krajevni urad, nasprotno temu pa se ne upoštevajo krajevne skupnosti. To zelo jasno potrjuje ponovno preverjanje podatkov, ki jih je upravni organ zahteval od krajevnega urada, čeprav je te podatke že popolnoma objektivno potrdil odbor krajevne skupnosti v Lipi. Pojavlja se vprašanje, če v teh primerih res krajevna skupnost ni bolj pristojna za dajanje mnenj z ozirom na to, ker pozna stanje prosilcev.
Neredke so bile ugotovitve, da se zahteve krajevnih skupnosti in pa njihova mnenja ne upoštevajo. V Gančanih so n. pr. zahtevali ocenitev škode, ki so jo utrpeli zaradi minule zime, vendar v tem niso uspeli, ker se njihova zahteva enostavno ni upoštevala.
OBČAN KOT STRANKA
Analiza je obsegala tudi odnose uslužbencev do občanov. Večina udeležencev je izjavljala, da so odnosi do občanov in njihovih zadev na krajevnih uradih v glavnem dobri. Taka ugotovitev nas tudi ne sme presenetiti, ker če pogledamo pristojnosti teh uradov, potem zlahka opazimo, da občani na njih tudi večjega števila zadev ne morejo reševati. Krajevni uradi poleg živinskih potnih listov še izdajajo potrdila o skupnem gospodinjstvu, o stalnem bivališču dijakom in študentom, potrdila o pravici do brezplačnega zdravljenja, o lastništvu hiš, potem overavljajo podpise in prepise listin ter pomagajo občanom pri sestavljanju raznih vlog.
Njihove pristojnosti torej res niso take, da bi občani lahko tam reševali več stvari, čeprav bi nekatere tudi lahko. Zato pa tembolj prihaja do izraza odnos uslužbencev občinske uprave do občanov in njihovih zadev. V splošnem so ocene dela upravnih organov občinske skupščine pohvalne, pojavljajo se pa kritike nekaterih posameznikov. Pri občanih prevladuje mnenje, da se z nekaterimi uslužbenci sploh ni mogoče pogovoriti. Povsod je bilo slišati, da morajo občani za vsako pomanjkljivo izpolnjeno vlogo na krajevni urad čeprav bi tiste pomanjkljivosti lahko odpravil že sam uslužbenec. Prav drastičen je primer neke stare ženice iz oddaljenih Dolenc, ki je prišla z vlogo na občino, a ji je na listini bilo potrebno napisati s strojem dve vrstici in se je zaradi tega morala vrniti na krajevni urad v Gor. Petrovče in potem zopet k tistemu uslužbencu.
Občani zelo pogrešajo, ker ne morejo zvedeti, kdaj bo njihova vloga približno rešena, ker so zaradi tega izpostavljeni nepotrebnemu čakanju in novim potem. Tudi napotki sprejemne pisarne so pomanjkljivi, včasih celo netočni.
Največ težav povzročata občanom katastrski urad in uprava za dohodke. Pri čekovnih položnicah se pojavlja preveč pomot tako glede zneskov kator tudi imen. Dokler pa lahko občan dobi ustrezne listine, s katerimi lahko dokaže te pomote, pa mora večkrat napraviti pot na katastrski urad. kjer pa mora tudi dolgo čakati.
USLUŽBENCI KRAJEVNIH URADOV
V SAMOUPRAVLJANJE NISO VKLJUČENI
Kakor lahko zaključimo iz izjav uslužbencev krajevnih uradov je samoupravljanje delovnega kolektiva zajelo samo kolektiv občinskih upravnih organov, ne pa tudi uslužbencev krajevnih uradov. Na vseh analiziranih uradih so uslužbenci namreč izjavljali, da ne vedo, na kaki osnovi in po kakih merilih je ocenjevano njihovo delo in kakšno je razmerje z občinskimi uslužbenci glede osebnih dohodkov, niti niso seznanjeni z delom samoupravnih organov.
V nasprotju s tem pa ne samo referati na občini, temveč tudi posamezna društva prosijo od krajevnih uradov razne obširne popise. V takih primerih mora ostati krajevni urad zaprt. V priključenih občinah ugotavljajo, da jim tega prej ni bilo potrebno, ker so za razne obširnejše popise zadolževali odbornike. Tega pa danes ni mogoče, ker takih popisovalcev nihče ne plača. Krajevni uradi zaradi tega ne morejo k takemu delu pritegniti druge ljudi Pojavljajo se celo stališča, kot ugotavljajo v Beltincih, da bi naj popisovalce plačale krajev, skupnosti iz svojih sredstev. Take težnje so očitno nevzdržne, ker bi se potem krajevna skupnost spremenila v nekak podaljšek občinskih upravnih organov.
MNENJE OBČANOV O DELOVANJU DRUŽBENIH SLUŽB
V beltinskem okolišu je bilo anketiranih 13 občanov, v glavnem starejših od 30 let. Enega ali dveh zborov volivcev se je letos udeležilo 6, petih ali več 2. letos nobenega 4 in 1 sploh ne hodi na zbore. Večina anketirancev je izjavila. da so zbori koristni (7), potem da včasih so, včasih pa tudi niso koristni (4), dva anketiranca pa o tem nimata nobenega mnenja. Največ anketirancev (8) je menilo, da bi bilo potrebno na zborih govoriti o predlogih, pripombah in pobudah občanov, po 7 anketirancev pa je menilo, da bi bilo potrebno govoriti o delovanju krajevne skupnosti, komunalnih vprašanjih in kmetijstvu. Dva anketiranca sta pa bila brez odgovorov. Prav tako večina (8) anketirancev
je izjavila, da se le nekateri predlogi občanov na zborih volivcev upoštevajo. Očitno pomanjkljivost je opaziti pri poročanju o uresničevanju sklepov. Le 5 anketirancev je menilo, da se poroča o večini sklepov, 2 anketiranca pa, da samo o nekaterih. Največ anketirancev (6) meni, da je vzrok slabega obiska na zborih volivcev ta, ker se slabo izpolnjujejo sklepi in pobude občanov, a 5 anketirancev vidi vzrok v slabih pripravah zborov volivcev.
Glede poslovanja uslužbencev pa so mnenja deljena. S poslovanjem uslužbencev krajevnega urada je zadovoljnih 5, delno zadovoljnih tudi 5, ni zadovoljen 1, a dva anketiranca nista odgovorila. S poslovanjem uslužbencev na občimi sta zadovoljna 2. delno zadovoljni 6. nista se opredelila 2. a 3 anketiranci niso odgovorili. Po mnenju anketirancev uslužbencem občinske uprave manjka predvsem smisla za življenjsko reševanje zadev občanov (6), človeškega odnosa do občanov (5). rednega kontaktiranja z občani (5). Tudi glede teh vprašanj se 2 nista opredelila, a 3 niso odgovorili.
Še nekaj zanimivih rezultatov. 6 anketirancev meni. da bi se pritožbe najbolj življenjsko reševale v okviru krajevne skupnosti, a 4 na občini Potem največ anketirancev (4) meni, da se prošnje, pritožbe in drugi akti občanov pišejo pri zasebnikih, 3 na krajevnem uradu 1 na občini. 2 se ne opredelita, a 3 ne odgovorijo.
Tako analize krajevnih uradov kakor rezultatov ankete sicer ni mogoče posploševati, ker nobena ni bila opravljena v zadosti velikem obsegu poleg tega pa tudi v zelo kratkem času. Toda podatki nas vsekakor vodijo k misli, da bi ta vprašanja bilo potrebno temeljiteje proučiti, ker se nekatera tesno povezujejo s sestavljanjem tako občinskega statuta kakor statutov krajevnih skupnosti. Nadalje bi take analize tudi mnogo pripomogle k odpravljanju raznih slabosti v funkcioniranju celotnega sistema samoupravljanja v komuni, Občani pa očitne pričakujejo. da bi se močneje čutil vpliv že storjenih pozitivnih sprememb v smislu neposrednejšega sodelovanja občanov pri reševanju važnejših vprašani občine kakor tudi pri reševanju njihovih zadev.
Analizo in anketo obdelal Štefan Balažič
ARHITEKTI IZ LJUBLJANE V PRLEKIJI
Biro za gradbeništvo v Ljubljani je pred dnevi organiziral strokovno ekskurzijo arhitektov v ljutomerski Imgrad. Namen ekskurzije je bil seznaniti arhitekte s sodobnimi gradbenimi elementi, ki naj bi jih pogosteje uporabljali v gradbeništvu.
Goste je direktor Imgrada tov. Pintarič uvodoma seznanil z razvojem podjetja in s proizvodnjo novih gradbenih
elementov. Nato je predaval ing. Jurij Godec o tehnologiji in montaži novih gradbenih elementov. Arhitekti so v Ljutomeru prejeli vzorce in ateste novih gradbenih elementov.
Podjetje Imgrad je ob tej priliki razstavilo montažne hišice, zgrajene iz novih elementov. Te hišice so namenili kot pomoč Skopju. Vredne so 3 milijone dinarjev.
Istega dne je ljutomerski IMGRAD odpremil 3-vagonsko pošiljko novih gradbenih elementov za montažo hišic, prav tako za Skopje, za Zrakoplovno podjetje »20. maj« s katerim gradi Imgrad v kooperaciji. Poleg tega je delovni kolektiv Imgrada doslej vpisal že 1 milijon 164 tisoč din posojila, iz skladov podjetja pa so prispevali 500.000 dinarjev.
Stane Feuš
Arhitekti iz vse Slovenije si z zanimanjem oglejujejo nove izdelke "IMGRADA"
V soboški občini - dobro
V murskosoboški občini vpisovanje posojila ugodno poteka. Doslej so z vpisovanjem posojila končali že skoraj v vseh delovnih organizacijah in ugotavljali, da so vsi člani delovnih kolektivov vpisali posojilo. Mnogi med njimi so vpisali več, kot je bilo pričakovati. Proizvajalci so torej tudi tokrat dokazali visoko zavest in pripravljenost pomagati bratskemu makedonskemu narodu. Pri vpisovanju posojila so se najbolje izkazali delovni kolektivi Komunalnega podjetja, Zavoda za socialno zavarovanje. ČZP Pomurski tisk«, Kmetijske zadruge Cankova, Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Ekonomska srednje šole. Občinske skupščine. »Potrošnika« in Agroservisa« Kljub temu. da so zaposleni le sezonsko, so člani delovnega kolektiva Komunalnega podjetja vsi vpisali precejšnje zneske, v podjetju zaposleni Cigani so se posebno izkazali, saj so vpisali zneske nad 5 tisoč dinarjev posojila. Pri vpisovanju posojila v delovnih organizacij ah je omeniti, da nekateri delavci in uslužbenci z višjimi osebnimi prejemki niso vpisali vsot. ki bi bile v sorazmerju z njihovimi prejem-
ki. Vendar so mnogi izmed teh v preteklih dneh posojilo še dodatno vpisali. Pričakovati je. da bodo delovni kolektivi vpisali več posojila, kot je bilo predvideno.
Tudi na terenu akcija vpisovanja dobro poteka, posebno tam. kjer so krajevne organizacije SZDL takoj formirale vpisne komisije in so te pristopile k delu. Vpisovanje po vaseh motijo le jesenska dela na polju, saj je kmetovalce težko najti ob vsakem času na domovih. Pohvaliti pa je potrebno občane v vaseh Sotina Jurij. Večeslavci. Kramarovci. Rogaševci, Ocinje, Serdica. Bodonci. Vadarci, Kupšinci. Grad. Nemčavci. Markišavci, Andrejci, Dokležovje in Melinci. saj so tu takoj pristopili k vpisovanju in ponekod že konkončali. Mnogo razumevanja so pokazali manj in srednje gospodarsko močni kmetovalci, pa tudi večji del tistih, ki imajo urejena in gospodarsko zelo močna posestva. Vpisovanje posojila po vaseh bo predvidoma zaključeno v nedeljo
Vpisovanje posojila zelo lepo napreduje tudi v mestu M. Sobota, kjer so se posebno izkazali manjši kmetje, samostojne gospodinje, upokojenci
in nekateri obrtniki. Kaže, da bodo v občini M. Sobota tako člani delovnih kolektivov kot ostali tudi tokrat pokazali, kako prizadevni so v reševanju posledic katastrofalne nesreče, ki je zadela prebivalce Skopja.
RAKIČAN:
DELOVNA KONFERENCA ZMS
Na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu so imeli prejšnji petek mladinsko delovno konferenco. Razpravo na konferenci so v glavne usmerili na probleme organizacije. Govorili so o načrtnem izvajanju delovnega programa, o estetski vzgoji mladine, uvedbi mladinskih ur, političnovzgojnem usmerjanju mladine, o portni vzgoji, kulturi in o drugem.
Letošnja mladinska delovna konferenca na KSŠ v Rakičanu je bila poleg odlične priprave še posebej pomembna. Mladinski komite je predstavnikom mladinskih komitejev iz mariborske KSŠ, soboške gimnazije, učiteljišča ESŠ, SŠZD, sekretarju Občinskega komiteja ZMS Murska Sobota in drugim razkazal svoje do sedaj dosežene uspehe pri izgradnji novega stadiona in ureditvi okolice šole. Po končani konferenci je bil mladinski ples in prijateljska košarkarska tekma Rakičan : Gimnazija, ki se je končala z zmago domačinov; s 42:39.
PRED
DVAJSE-
TIMI
LETI
Kočevje se pripravlja, da bo po dvajsetih letih spet sprejemalo goste iz vse Slovenije, ki bodo prišli na proslavo 20. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Kratka je zgodovina 20 let v življenju enega naroda. Vendar je zgodovina Slovencev v preteklih dvajsetih letih tako bogata, tako velika, po družbeno ekonomskih, političnih, kulturnih, socialnih in moralno političnih odnosih, večkrat skoro nedojemljiva, ker je to epopeja našega malega slovenskega naroda, ki je zrasel iz globin svojega narodnega življenja v skupnosti vseh jugoslovanskih narodov, v narod
delovne socialistične skupnosti in se uvrstil med največje narode, ki se borijo za čast in pravice ljudi vsega sveta.
Največji vzpon, ki je temelj bodočega življenja vsega našega naroda, je bil kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1.—3. oktobra 1943. leta. To je bil sen in ideal vseh Slovencev od prekmurskih ravnin do Jadranskega morja, od koroških gora do belokranjskih gričev, iz let ustoličevanja slovenskih knezov na Gosposvetskem polju, let življenja Franceta Pre
šerna. Levstika, Cankarja in ostalih slovenskih velikanov, ki so živeli in delali za ta slovenski narod, ki so ga fašizem in mogočniki vsega sveta zapisali v smrt z uničenjem.
Na tej slovenski zemlji pa so živeli delavci, kmetje, obrtniki, učitelji, pravniki, zdravniki, uslužbenci in vojaki, skratka ljudje vseh družbenih slojev in poklicev. Živela je tudi KPS, ki je 1941. pozvala vse Slovence v boj za obstoj in življenje Slovencev. Hitler s svojim, do tedaj najbolj jeklenim vojaškim strojem, je
udaril po tem malem slovenskem in vseh jugoslovanskih narodih z vso silo.
Smrt slovenskega naroda je bila neizbežna. Hitler ga je zapisal smrti. Njegovi generali in admirali so mu pritrdili. Nemška propaganda pa je trdila: »Slovencev ni več!« Tedaj je nastalo vprašanje: »Kaj pa smo Slovenci?« Slišali smo: »Narod, ki je propadel! Narod, ki je zapisan smrti! Narodi ki bo postal suženj novega družbenega reda. ki se je rodil v 20. stoletju obstoja bo propadel, ker se taki
sili moči, tehnike in oborožitve ne more upirati, s kakršno je na nas navalil Hitler.
Realno gledano v tistem času je bila to resnica.
Pozabili pa so na vse jugoslovanske narode v tistih dneh težkega in muk vse zgodovine polnega življenja od časov ustoličevanja slovenskih knezov na Gosposvetskem polju do leta 1941. da je živela tu KPS, ki je pozvala v boj za narodni Obstoj vse Slovence.
In res.
Slovenci so šli v boj na prvi klic KPS za svobodo!
To je samomor!« so kričali nasprotniki.
»To je naša smrt!« so dejali malodušneži.
Slovenci so hiteli v boj z OF slovenskega naroda, prezirajoč smrt in trpljenje.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v dneh od 1. do 3. oktobra 1943. leta sklicala po težkih letih boja z italijanskimi in nemškimi okupatorji v Kočevju veličastni Zbor odposlancev slovenskega naroda, na katerem so določali bodoči razvoj slovenskega naroda, v ognju pušk in mitraljezov, topov in bomb, kako bo živel v svobodi ta slovenski narod v skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in v skupnosti narodov vsega sveta. To je bilo osnovno vprašanje Zbora, ki je reševal preteklost (v tistem času sedanjost) in bodočnost današnjih dni. -
Božidar Jakac: Kočevski zbor
POMURSKI VESTNIK, 3. OKT. 1963
2
POROČILO O NEDAVNIH ZBORIH OBČANOV V LJUTOMERSKI OBČINI PRED
OBČINSKO SKUPŠČINO
Kaj je zanimalo
občane?
Na seji občinske skupščine v Ljutomeru so v ponedeljek obravnavali poročilo o nedavno izvedenih zborih občanov na območju ljutomerske občine. Na splošno so bili zbori živahni, toda udeležilo se jih je sorazmerno majhno število ljudi, delno je to opravičljivo, saj so bili zbori izvedeni v času, ko imajo kmečki prebivalci polne roke dela. Na osnovi nedavne ankete, ki jo je izdelala Socialistična zveza pa bo moč ugotoviti tudi nekatere druge pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem zborov občanov. Tokrat so na zborih razpravljali o jesenski setvi, o problematiki šolstva ter o poravnalnih svetih. V nadaljevanju bomo nanizali nekatere bistvene ugotovitve z zborov občanov.
Zbor volivcev v Noršincih in Babincih je ugotavljal, da zadrugi niso vnaprej znane cene umetnih gnojil, zato tudi podatkov o cenah ne more posredovati kmetovalcem. Volivci so zahtevali, da naj tudi kmetijska zadruga Ljutomer prispeva k popravilu mostov in cest, s čemer se je zastopnik zadruge strinjal.
Zbor občanov v Ključarovcih pri Ljutomeru
je razpravljal o potrebi po prostorih za otroški vrtec in ureditvi otroškega igrišča. Občani so razpravljali tudi o usodi oddelka glasbene šole v Križevcih, katerega namerava Glasbena šola Ljutomer ukiniti, ker nima na razpolago potrebnih prostorov.
Na Spodnjem Kamenščaku je bil podan predlog, da se naj v Ljutomeru ustanovi laboratorij za analizo zemlje. Postavili so zahtevo, da bi naj občinski forumi preko sindikatov opozorili podjetja na to, da se naj proizvajalci v večjem številu udeležujejo zborov občanov. Kritizirali so neredno dostavo pošte. Obravnavali so stanje cest in postavili zahtevo, da se njihovih zborov v bodoče udeležuje tudi zastopnik stanovanjske skupnosti v Ljutomeru.
V	Radomerju so občani predlagali, da naj kmetijska zadruga in VZK razdelita traktorje po naseljih, kmetovalci pa bi naj pravočasno pripravili površine za oranje, tako da bi odpadli nepotrebni premiki. Kritizirali so tudi kvaliteto semenskega zrnja, ki ga je kmetovalcem dalo na razpolago VZK Ljutomer, in kvaliteto krmil v mešalnici močnih krmil.
V	Cezanjevcih je bil omenjen problem preobremenjenosti šole, zaradi česar mora biti odmor organiziran v treh izmenah. Občani se niso strinjali z odločitvijo podjetja Imgrad Ljutomer, ki za gradnjo stanovanjskega bloka za učiteljstvo noče uporabiti pripravljene opeke, temveč želi graditi s svojo opeko, kar bo gradnjo brez dvoma precej podražilo. Predlagali so, da bi naj strokovnjaki KZ v zimskem času imeli s kmetovalci posvetovanja v zvezi s kmetijskimi vprašanji, zlasti pa še v zvezi s setvijo rži.
V	Logarovcih so občani izjavili, da se ne strinjajo s priključitvijo njihove šole k šoli Križevci in da želijo samostojno šolo, ki bo imela tudi svoje upraviteljstvo. Novemu šolskemu odboru so naložili skrb za to, da to vprašanje z občinskim svetom za šolstvo uredi.
7. Na Cvenu je bilo postavljeno vprašanje gradnje stanovanjskega bloka za učitelje, obravnavali. so ureditev prostorov v osnovni šoli, za kar jim primankuje denarnih sredstev. Predlagali so, da bi naj učenci iz vasi, ki obiskujejo šolo v Ljutomeru imeli pouk v dopoldanskem času, ker se zaradi popoldanskega pouka vračajo domov ponoči. V zimskem času pa bi naj otroke prevažali v šolo z avtobusom. Podali so predlog, da se naj po pristojnih organih opravi analiza pitne vode na celotnem področju. Po poti, ki vodi skozi Babji ložič, bi se naj po pristojnih organih prepovedal ves promet, ker se pot z motornimi vozili občutno poškoduje.
Na Stari cesti so občani predlagali, da bi se naj zopet ustanovila popolna osemletka, ker morajo sedaj otroci obiskovati šolo v precej oddaljenem kraju, kar je težavno zlasti pozimi. Predlagali so tudi, da se naj zberejo potrebna finančna sredstva za popravilo šolskega poslopja in uredi vprašanje učnega kadra, ki ga letos zopet primanjkuje. V razpravi so postavili vprašanje, zakaj zadruga ne nudi kmetovalcem tistih umetnih gnojil, po katerih le-ti vprašujejo in da zadruga ne nudi strojnih uslug kmetovalcem, ki so z njo v kooperacijskih odnosih.
V	Križevcih so občani kritizirali slabo podano poročilo šolskega odbora, razpravljali so o otroškem vrtcu in oddelku glasbene šole, o potrebi elektrifikacije dela naselja Iljiševci in Starenove vasi.
V	Lukavcih se volivci ne strinjajo s klasifikacijo zemljišč za ugotavljanje katastrskega dohodka, kar utemeljujejo s tem, da je zemlja v tem kraju zelo različna.
V	Starinovi vasi so se volivci zanimali za plačevanje dela učiteljev po učinku, predlagali so. da se naj pri osnovni šoli v Vučji vasi zgradi telovadnica, ki bi naj služila tudi za kulturne prireditve. Med drugim so omenjali, da ima zadruga premalo traktorjev in da so zato nekatera zemljišča ostala neobdelana.
V	Stročji vasi so z zadovoljstvom sprejeli sklep o ustanovitvi popolne osemletne osnovne šole, sprejeli so sklep o ureditvi poti iz Podgrad ja v Stročjo vas, ki služi zlasti šoloobveznim otrokom, izvedli bodo akcijo zbiranja živil za šolsko mlečno kuhinjo in uredili javno cestno razsvetljavo skozi Stročjo vas.
V	Kokoričih so volivci mnenja, da bi moral biti šolski odbor pri šoli Logarovci bolj aktiven in da bi se morali pri šoli Križevci nameniti več sredstev za potrebe šole Logarovci. Izrazili so željo, da bi naj šolski odbor imel večje pristojnosti pri nastavitvi učiteljskega kadra. Prav
tako so postavili zahtevo, da bi naj šola v Logarovcih postala petrazrednica in da bi se naj osamosvojila.
V	Berkovcih so omenjali, da osnovna Šola Križevci zapostavlja otroke iz njihovih vasi. zato bi se naj njihovih sestankov udeleževal tudi zastopnik te šole, kjer bi taka vprašanja lahko razčistili.
V	Vučji vasi so podali mnenje glede zaposlovanja mladine v posameznih poklicih. Ugotovili so, da pride v uk, posebno v obrti le tisti, ki ima z obrtniki dobre zveze.
V	Bučkovcih so v razpravi ugotovili, da šolski kolektiv ni v dovolj ni meri skrbel za zavarovanje sadnega drevja v šolskem vrtu, zaradi česar je to drevje divjad močno poškodovala. Premalo skrbi se posveča tudi rednemu vzdrževanju šolskega poslopja, zaradi česar nastajajo na tem poslopju večje okvare.
V	Precetincih so volivci izrazili željo, da se naj prosvetni delavci v večji meri posvečajo njihovim otrokom, ki so itak socialno šibki in zaradi tega dosegajo slabše uspehe. Omenjena je bila kritika na račun KZ, ki na željo prebivalstva ne opravlja raznih uslug, čeprav imajo posamezni kmetovalci sklenjene pogodbe z zadrugo. Sprejeli so sklep o vplačilu krajevnega prispevka za gradnjo stanovanjskega bloka za učiteljstvo v Bučkovcih. Kritizirali so tudi neredno izvrševanje dimnikarskih uslug na tem območju. Omenjali so, da rešilna postaja v Ljutomeru ne prepelje bolnikov pravočasno v bolnico.
Na Razkrižju so izrazili željo, da bi naj KZ vodila evidenco o tem, kako se opravljajo strojne usluge. Predlagali so, da bi naj KZ postavila v Razkrižju lopo za stroje.
V	Železnih dverih je bil podan predlog, da bi naj otroci iz tega predela obiskovali šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru, ker je zlasti v zimskem času šola v prostorih gimnazije preveč oddaljena. Predlagali so, naj bi se na Cankarjevi šoli vgradila centralna kurjava.
V	Veržeju so razpravljali o gradnji nove šole v Veržeju.
V	Bunčanih so prav tako podali predlog, naj se prične z gradnjo nove šole v Veržeju, ker sedanja več ne odgovarja svojemu namenu, saj je stara 126 let Sprejeli so sklep, da bodo v najkrajšem času dogradili vaški dom.
V	Radoslavcih so sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo stanovanjskega bloka za potrebe učiteljstva v Bučkovcih. Pomagali bedo tudi pri gradnji vodovoda za potrebe šole.
V	Slamnjaku so občani predlagali, da bi naj njihovi otroci nadaljevali šolanje v Ljutomeru, ker imajo v Stročjo vas zlasti v zimskem času slabo pot.
V	Ljutomeru so razpravljali o perspektivah turizma v občini in o razvoju gostinstva, ki še ne zadovoljuje vseh potreb. Nadalje so razpravljali tudi o nekaterih komunalnih problemih, ki se pojavljajo v mestu Ljutomer in predlagali, da je potrebno v bližnji bodočnosti urediti cesto Ivana Kaučiča in Zacherlovo ulico. Nadalje so predlagali, da se naj v Ljutomeru uredi pisarna, ki naj bi turistom dajala potrebne informacije. Govora je bilo tudi o zgraditvi rekreacijskega centra okviru hipodroma.
Z zasedanja, občinske skupščine Ljutomer v ponedeljek
OB ZVEZNI AKCIJI:
"Zaščitimo otroka v prometu!"
Zvezni svet za varnost prometa organizira v času od 1. oktobra do 31. decembra 1963 akcijo »Zaščitimo otroka v prometu". Akcijski program zajema prometno vzgojo otrok in mladine na šolah I. in II. stopnje. Program akcije bo realiziran preko republiških, okrajnih in občinskih komisij za varnost prometa ob sodelovanju šol, staršev, DPM ter drugih organizacij in društev. Organizacijo te akcije narekuje porast prometa in prometnih nesreč, v katerih so bili soudeleženi otroci in mladina V Pomurju je bilo lani 32 težjih in lažjih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladina, letos pa je takšnih primerov bilo že 13.
Če hočemo, da bo akcija uspela, potem je potrebno široko sodelovanje na področju prometne vzgoje otrok, in mladine, ki mora vključevati prometno vzgojo na šolah, večjo skrb staršev in tudi komisij za varnost prometa pri občinskih skupščinah. Program akcije je tako širok, da bo dovolj dela tudi za društva LT in AMD, prav tako pa tudi za Društva prijateljev mladine in druge organizacije. Posebno vodstva šol se bodo morala zavzeti, da bo prometna vzgoja dobila mesto, ki ji pripada.
Na naših cestah in prometnih ulicah lahko vsak dan vidimo skupine otrok, ki se igrajo kar sredi cestišča in le redko jih kdo opozori na napako in nevarnost, ki jim preži. Čedalje več je kotalkarjev na asfaltu, toda starši se mnogo za to ne zmenijo. Največ kršilcev prometnih predpisov je prav med šoloobveznimi otroki Uslužbenci Prometne milice bodo v prihodnje še ostreje Ukrepali proti kršiteljem prometnih predpisov, v prime rib pa, da otroci ne bodo upoštevali njihovih opozoril, bodo podvzeli ukrepe proti njihovim staršem.
V naslednjih treh mesecih, pa tud; kasneje, bi morali organizirati na šolah več preda-
vanj filmskih predstav in razgovorov o varnosti v prometu tako, da bi učence osemletk in dijake srednjih šol kar najbolje seznanili z vsem, kar je potrebno za njihovo varnost na cesti. Tudi kino-podjetja bi morala v tem času v tednikih prikazati krajše prometne fil-
me, ki jih je dovolj. Ko govorimo o prometni vzgoji otrok in mladine, potem se moramo zavedati, da je ta vzgoja del splošnih vzgojnih prizadevanj in iz takšnih vidikov pristopimo torej k reševanju nalog, ki so pred nami na področju prometne vzgoje.
Igra na cesti je nevarna ..
ŠEST DNI - POL MILIJONA
V soboto so se brigadirji in brigadirke brigade »Štefan Kovač-Bojan« vrnili iz Stogovec. Šest dni so dekleta in fantje Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti obirali koruzo na obratu Kmetijskega kombinata G. Radgona. Včasih je rahlo deževalo, toda to jih ni motilo, šest dni so delali in zaslužili so okrog pol milijona dinarjev. Nabrali so 230.580 kg koruze ali 25 traktorskih prikolic dnevno. Brigada je štela 65 ljudi.
Tudi prostega časa je bilo dovolj in lepo so ga izkoristili. Pripravili so načrt za športno igrišče osemletke v Stogovcih, imeli so tečaj za cestnoprometne predpise, naučili so se rokovati z magnetofonom in gramofonom, organizirali so razgovor o 20-letnici Kočevskega zbora, na dveh brigadnih konferencah so govorili o delu in življenju v brigadi ob večerih pa so obiskali posamezne domačije in se pridružili ličkarjem koruze. Zbirali so tudi etnografski material iz območja Stogovec, brigadirke in brigadirji pa so zbrali tudi 6500 dinarjev, ki jih bodo poslali na račun pomoči Skopju.
Ob koncu dela so bili gosti KK G. Radgona — Ekonomske enote Stogovci, dobili so pri-
znanje za dobro opravljeno delo in vabilo, naj prihodnje leto spet pridejo.
LJUTOMERSKA PODJETJA V DEVETIH MESECIH:
Zadovoljiva
realizacija
Občinska skupščina v Ljutomeru je razpravljala na ponedeljkovi seji med drugim tudi o realizaciji proizvodnih in finančnih planov delovnih organizacij za obdobje od januarja do septembra. Poročilo, ki ga je pripravil svet za družbeni plan in finance je med drugim navajalo, da je dosegla panoga industrije 61.6 odst. plačane realizacije glede na letni plan. Najboljše uspehe so dosegla naslednja industrijska podjetja: Marles 79,5, MTT 73, Konus 70 odst. itd. Najslabše je v tovarni močnih krmil kjer so dosegli do konca avgusta le 39,4 odst. planirane realizacije.
Obrtna podjetja so dosegla zadovoljive uspehe, razen Mizarskega podjetja Ljutomer, ki je doseglo le 53 odst. planirane realizacije. Prav tako ugodni rezultati so bili doseženi v trgovini in v gostinstvu.
Slabo pa izvajajo podjetja ljutomerske občine letošnje investicije. Eden izmed razlogov za to je pomanjkanje gradbenega materiala, poleg tega pa niso zadovoljive tudi kapacitete gradbenega podjetja.
Problem posebej glede realizacije letnih proizvodnih planov predstavljata Premogovnik Presika in Tovarna močnih krmil. V premogovniku primanjkujejo delavci, v tovarni močnih krmil pa ugotavljajo slabo prodajo izdelkov. Posebna komisija bo te probleme posebej proučevala.
Nova telovadnica
Pri radenski šoli so zgradili novo telovadnico, ki 'je ena najsodobnejših ne samo v Pomurju, ampak celo v Sloveniji. Dolga je 25, široka 12 in visoka 7,10 metrov. Skupno s stranskimi prostori (umivalnicami, garderobami in sanitarijami), ki so ostali zaradi pomanjkanja sredstev še v surovem stanju) stane telovadnica, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje Gornja Radgona, 24 milijonov dinarjev. Investitorja sta zdravilišče in občinska skupščina. Telovadnico bodo odprli in dali v uporabo v začetku oktobra.
Stroj
domačega
konstruktorja
Cvenski kovač Karl Kocbek se je na pobudo kmetovalcev bližnjega in daljnega okoliša lotil izdelave stroja, ki naj bi s svojo sposobnostjo mletja vseh zrnatih kmetijskih pridelkov olajšal zlasti delo živinorejcem. Kladivar, kot imenuj o Kocbek svojo napravo, sicer ni edini stroj te vrtse, vendar zagotavlja, da se je obnesel mnogo bolje od dosedanjih, saj melje vse od koruznih storžev do vseh vrst žit na zaželeno debelino s pomočijo električnega motorja od poldruge konjske moči dalje. Bojda se odlično obnese tudi mletje koruze in drugih zrnatih pridelkov v zdrob, kar je mogoče regulirati s posebnimi siti. Tudi zmogljivost stroja — okrog 400 kg na uro — zgovorno kaže, da se je tovariš Kocbek lotil koristnega opravila. Skoda le, da v svoji delavnici lahko izdela tedensko samo dva taka stroja. Resno se zanima, da bi s prototipom svojega stroja kladivarja zainteresiral kako večje podjetje, ki bi lahko izdelovalo to koristno napravo serijsko.	(B. B.)
Pred letnimi konferencami ZMS
Mladinski aktivi na področju radgonskega mladinskega komiteja se pripravljajo na letne mladinske konference. V delovnih organizacijah bodo te konference izvedli do konca septembra, vaški aktivi pa v prvi polovici oktobra. Na izvedbo konferenc so se člani aktivov pripravili na posebnih sestankih, kjer so se pogovorili o programu in drugih aktualnih zadevah. Letošnje konference bodo dale glavni poudarek na VII. kongres ZMJ. Na njih bodo razpravljali še o novi ustavi in najvažnejših političnih dogodkih. Ob priliki 20-letnice 1. kongresa slovenske mladine v Kočevski Reki, bodo obravnavali pomen in važnost tega kongresa. V ta namen bodo povabili k sodelovanju takratne borce, oziroma skojevce. V počastitev tega velikega dogodka bodo organizirali posebno proslavo.	Ika
DELOVNI ČLOVEK NAJ BO OKUSNO, LEPO IN POCENI OBLEČEN.
OBIŠČITE PRODAJNI SERVIS MODNA HIŠA, Maribor, Partizanska c. 3.
POMURSKI VESTNIK, 3. OKT. 1963
3
VOZNIKI IN
SPREVODNIKI
AVTOBUSOV:
POTNIKI, TUDI TO JE RES
Bilo je pred leti. V prvih dneh meseca junija. Končal sem srednjo šolo in postavil sem se na lastne noge. Kar naenkrat sem torej »zakoračil« v življenje. Od takrat sem zelo pazljiv, posebno na križiščih in na ulicah. Upoštevam prometne znake in predpise in rečem lahko, da je korakati tako varno ih brez skrbi, kar precej zahtevna. stvar. Priznati moram, še žalujem za dijaškimi leti in za časi, ko sem bil »večni« popotnik. Bil sem dijak-vozač in moje prevodno sredstvo je bil avtobus. Vsak dan smo si ga delili (prostor v njem) mi dijaki, ostali potniki, šofer in sprevodnik avtobusa. Prtljaga je bila v prtljažniku nad našimi glavami in čim več naš jo potovalo, tem manjši delež je bil moj, v tem našem ljudskem prevoznem sredstvu:
Nikdar nam ni bil dolgčas. Zato smo bili »zadolženi«, mi dijaki, pridno pa so nam pomagali tudi ostali potniki ali pa tisti, ki so vstopali  na postajališčih, pa tudi oni, ki so ostajali doma. Verjemite, poleti nas je grelo sonce, pozimi pa gneča v avtobusu. In tako smo se vozili štiri. leta. Včasih so nas kregali skupaj z ostalimi potniki, drugič spet. smo mi kritizirali avtobus, šoferje, sprevodnike, ceste in tako dalje. Torej gradiva za kramljanje je bilo vedno dovolj. V končnih  stališčih je bil vsega kriv vedno nekdo  tretji, cesta, šofer ali pa sprevodnik. Sedaj priznam, da smo bili mnogokrat pristranski. Da je res tako, nam lahko povejo šoferji in sprevodniki avtobusov. Vedno smo jih črnili, se pritoževali nad njih in njihovo delo, zatorej tokrat poslušajmo, njihova mnenja, njihove težave, da bo sodba popolnejša.
POTNIK, TUDI TI SI KRIV . . .
Vsakdo, ki potuje, bi rad potoval najugodneje. Prav ima, toda vedno tej želji ni mogoče ustreči. Avtobus bi moral biti včasih iz plastične snovi, le tako bi lahko vsi potniki sedeli v sedežih v prednjem delu vozila. Pa tudi dvojna vrata so premalo. Za tiste potnike namreč, ki izstopajo na najbližnjih postajališčih, pa se kljub temu silijo na zadnje sedeže. Včasih je potnikov preveč. Sprevodniki in šoferji vemo, koliko jih lahko sprejmemo, torej, rešitev je le v tem, da se potniki stisnejo in se vozijo manj udobno, ali pa počakajo na naslednji voz, ki odpelje v isto smer. In prav zato se vedno kregamo. Mnogo potnikov poznamo, so naši sosed je, sovaščani ali znanci. Mnogi izmed njih pričakujejo, da jih vzamemo v avtobus, da bodo morda dobili sedež., Ali ni to malo preveč? Ne moremo jim ustreči. Na
začetni postaji bi radi vsi naenkrat vstopili. Vrata so preozka. Mnogokrat lepa beseda ne zaleže. Takrat ponovimo ostreje, res je, mnogokrat tudi preveč ostro reagiramo. Vemo, da to ni prav, vendar se takšnih napak izogibamo.
Nimamo radi vinjenih potnikov, vendar se tudi takšni včasih vozijo v avtobusih. Ni jih. mnogo, pa vendar motijo sopotnike in ne pazijo na red in čistočo. Tudi sedaj se vozi mnogo dijakov z avtobusi v šolo. Živahna so, včasih preveč glasni. Sicer pa mladi so in tega jim ne zamerimo. Ni pa lepo, da mlajši potniki mnogokrat pozabljajo. na starejše, ki v avtobusih stoje, medtem ko oni sedijo. Posredovanje v takšnih primerih, ni prijetno, je pa še mnogokrat potrebno.
Redko se pripeti, da pustimo potnika na postajališču, če moremo, ga sprejmemo, včasih ,pa ni mogoče. . Če je ostalo večje število potnikov doma, potem se vrnemo, včasih po 10 . in več kilometrov. Sicer pa skoraj v vseh smereh vozita dva avtobusa. Le v deževnih jesenskih in mrzlih zimskih dneh je mesta premalo.
VČASIH SE ZGODI. . .
Da potniki prinesejo v avtobus nemogočo prtljago. Neprijetno je, ko ugotovimo, da nekdo vozi bencin. Ni redek primer, da se v cekarju oglasi kura. Steklenice v torbah in na prtljažnikih se kar naenkrat začnejo prazniti. Izpadel je zamašek ali pa se je steklenica prevrnila. Potniki ne pazijo najbolj na svojo prtljago. Vozimo tudi divane, postelje, lepenko, mreže, železne cevi in drugo. Nad glavami potnikov vedno ropota.
In zgodilo se je, da je neki možakar v Lomanoših vstopil v avtobus z vrečo. Nič posebnega, če ne bi bilo v vreči pujska, ki je kmalu »izdal« svojega gospodarja. Možak je moral peš nadaljevati pot.
Neki potnik, M ga je premagal alkohol, je moral kar sredi poti zapustiti avtobus. Ni hotel biti miren. Od Krajne do Kraše se je treznil. Seveda na cilj tokrat ni prispel po avtobusnem voznem redu.
V Murski Soboti je na avtobusni postaji vedno dovolj avtobusov. Nekateri potniki vstopijo kar v prvega, ne da bi se prepričali, kam pelje. Ugotovitev, da so v napačnem vozilu je vedno prepozna, pa četudi pride v nekaj minutah po odhodu avtobusov.
Prav bi bilo, če bi se zgodilo, da M potniki upoštevali mnenja sprevodnikov in šoferjev, saj le-ti odgovarjajo za njihova življenja med potjo, pa tudi trudijo se, da svoje delo kar najbolje opravijo,
predvsem v zadovoljstvo potnikov.
CESTE IN MOSTOVI. . .
Vozimo po slabih, zelo slabih cestah. Ali verjamete, da takšna vožnja šoferja utruja? Bolj kot potnike! Spomladi so bile ceste slabe. Vemo, zakaj. Toda mnoge ceste, posebno na Goričko in v Lendavo, skozi Dobrovnik, so tudi sedaj, v začetku jeseni, slabe. Tam kjer bi bil gramoz najbolj potreben, ga ni. Res je, nekatere ceste so bile posute z gramozom, s slabim gramozom. Dež je izpral blato, gramoza pa ni. In ceste so spet slabe. Vozila trpijo in se kvarijo, potovanje po takšnih cestah pa ni prijetno. Pa mostovi, le malokateri je uradno sposoben prenesti težo avtobusa, napolnjenega s potniki. Kljub temu vozimo čez njih, sprejemamo odgovornost, ali pa zahtevamo od potnikov, da izstopijo in na »drugem bregu« spet nadaljujemo pot. Izstopanje in vstopanje v deževnih dneh ni prijetno, toda druge pomoči ni.
Za udobnejše potovanje z avtobusi je torej potrebno v Pomurju boljših cest, več skrbi za ceste, mostov, ki bodo vzdržali težo napolnjenega avtobusa. Šoferji in sprevodniki se bomo pa potrudili, da bo manj pikrih besed o našem delu. Včasih upravičenih, mnogokrat pa tudi ne.
DELAVNIK IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Delovni dan se za nas prične ob petih ali pa še prej zjutraj, konča se popoldne ob isti uri. Pri nekaterih traja tudi dalj časa. Ves dan smo zdoma. Imamo pa tudi svoje družine, svoj dom in otroke. Nedelje in prazniki so le redki »gosti« v našem koledarju. Vedno smo na poti. Seveda tudi mi imamo proste dneve. Toda teh ni mogoče zamenjati za nedeljo ali praznik. Smo »večni« popotniki, z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvarmi, ki jih potovanje prinaša. Toda naša potovanja so različna od drugih. Potovanje je naš poklic, poln odgovornosti in trdega dela. Skrbimo za potnike, ki jih vozimo in za avtobus, mislimo včasih tudi na družino, na dom. To je naše delo, uspeh tega dela je odvisen od potnikov in vsega ostalega. Poskušamo najti najboljših poti za uspeh našega vsakdanjega dela.
Praksa dela mojstra, to velja. Posebno za nas šoferje. Toda sprevodniki nismo zadovoljni samo s' prakso. Tudi mi bi bili radi bolj izobraženi, boljši sprevodniki. Nihče ne posveča temu dovolj pažnje. Zavedamo se, da bo delo, ki ga opravljamo danes, zahtevalo jutri več od nas. Toda znanje je potrebno pridobiti. Kako? Organizirati najbolj primerne oblike strokovnega izobraževanja, z veseljem se bomo učili zase, pa tudi zato, da bi svoje delo v prihodnje lažje in bolje opravljali.
Govorili so ljudje, ki dan prebijejo na poti, ljudje, ki imajo svoje težave, marsikatere jim povzročamo tudi mi — potniki. Zapisal sem njihova mnenja zato, da bi bili obe strani medalje o avtobusih, o njihovih voznikih in o sprevodnikih enako popisani, zato, da bi bila sodba o njih in o njihovem delu popolnejša in pravičnejša.
Karel Sukič
Soboška avtobusna postaja, če smemo prostor, kjer avtobusi ustavljajo tako imenovati, je ena najbolj živahnih v Sloveniji.
Skrbimo za vozila
Tajništvo za notranje zadeve Maribor in prometni postaji UM iz Murske Sobote in Maribora so v petek in soboto izvedli kratko akcijo. Cilj je bil, ugotoviti tehnično stanje vozil, ki se uporabljajo v cestnem prometu. Uslužbenci obeh postaj so na izhodu, iz Murske Sobote proti Slatini Radenci preusmerjali skoraj vsa vozila na kratek tehnični pregled k podjetju »Agroservis«. Rezultat te akcije — mnogo, vozil posebno starih, je v takšnem tehničnem stanju, da ne sodijo na ceste. Vozniki so se razburjali, ko jim je bila odvzeta prometna tablica, vendar, to
je edini način za zagotovitev varne vožnje.
Ni težko ugotoviti, da lastniki motornih vozil, vse premalo skrbijo za to, da so njihova  vozila vedno v najboljšem stanju. To pa velja tudi za delovne organizacije, saj je med vozili, ki so bila tokrat izločena iz prometa, tudi mnogo njihovih. Čeprav vedo vozniki- motornih vozil, da je nevarno sodelovati v prometu z vozilom, ki ne odgovarja vsem tehničnim normam, se takšni primeri ponavljajo. Mnogokrat je vzrok nesreče lahko samo majhna okvara na vozilu. Ali je potrebno, da se napake vseskozi ponavljajo?
Več sredstev za preventivo
V soboto je bila v Murski Soboti razširjena seja komisije za boj proti TBC pri Zdravstvenem centru v M. Soboti. Poleg članov komisije  so se sestanka udeležili tudi predstavniki pomurskih občin in občinskih odborov. RK ter predstavniki večjih delovnih organizacij v Pomurju. Na sestanku so razpravljali o stanju tuberkuloze v Pomurju (o tem smo poročali v zadnji številki PV), o problemih, ki se pojavljajo pri usmerjanju TBC-bolnikov na zdravljenje, o nalogah Rdečega križa v boju proti TBC, o preventivnih merah in sredstvih, ki so za to po-
trebna. Na sestanku so se zavzeli za to, da naj delovne organizacijo z večjo pripravljenostjo sprejemajo v zaposlitev TBC bolnike, sposobne za delo, prav tako pa bi morali v, prihodnje zagotoviti več sredstev za preventivno dejavnost. Ta sredstva naj bi zagotovile posamezne delovne organizacije in Zavodi za socialno zavarovanje. Zaradi pomanjkanja kadrov za uspešnejšo delo patronažne službe, bi bilo potrebno v prihodnje ta problem reševati z angažiranjem laičnih patronažnih delavcev aktivistov iz društev Rdečega križa.
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
Program soboškega kina Park skuša v tem mesecu zadovoljiti izredno široki krog interesentov svojih obiskovalcev, _zato že tudi v upravi kina dajejo značilno karakteristiko. Za vsakega nekaj! V okviru takih teženj se bo na soboškem platnu zvrstilo nekaj dobrih, pa tudi povprečnih in z umetniškega vidika slabih filmov, ki pa bodo, verjetno zaradi svoje spektularnosti zanimali tudi večje število obiskovalcev kina.
Tako v začetku oktobra je na sporedu ameriški kinemaskopski film »Zgodba z naslovne strani« režiserja Cliforda Odetsa, z igralci Ritto Heiwort, Antoni Francio in Jungom. Vsebina filma in njegova osrednja misel sta posvečeni nekaterim zelo perečim problemom sodobne ameriške družbe in njenim moralnim normam, ki so že sicer preživele vendar se pa dovolj trdovratno upirajo, odstranitvi. Z zgodbo o dveh mladih, osamljenih in nemočnih ljudeh, ki ju obsoja vsa javnost in o sodišču, pred katerim brez denarja ni mogoče doseči pravice. Ta zgodba pa je prepletena z vrsto prizorov, ki prikazujejo »navadne« ljudi, njihove radosti, slabosti in vrline, nečloveške odnose, ki vzbujejo ogorčenje, vendar pa ti prizori ne oddaljujejo niti zgodbe od osnovnega problema zakonske zvestobe in nezvestobe in pravosodja, pred katerim ustaljene moralne norme dobivajo mogočnega zagovornika v vsemogočnem državnem tožilcu. Zasedba vlog in pa tudi ime samega režiserja nam obetajo zanimiv in notranje napet film.
Drugi na sporedu je filmski spektakel italijanske proizvodnje »Rimska sužnja«. To je epizoda iz Cezarjevih pohodov proti Galcem. Torej spet stara zgodovina, ki so jo filmski producenti v velikih spektakularnih filmih tako radi prikazujejo. Tudi ta film ima nekaj skupnega z vsemi ostalimi,
ki so prikazali velika zgodovinska dogajanja. To je ljubezen lepe Anteje, ki jo igra Rossana Podesta, in Lizirkosa (Mario- Petri). Oba vodita galske bojevnike v napadu na rimsko centurijo. Premočni Gali so pobili vse Rimljane in se po zmagi odločili, da se pridružijo drugemu krilu svoje vojske. Prav to pa je hotel Julij Cezar preprečiti. Že v začetnih, operacijah so Rimljani ujeli Antejinega očeta, ki so ga potem zaradi varljivih razgovorov z Lizirkosom tudi ubili. To pa je v Anteji zbudilo željo po maščevanju, nad Lizirkosom, kar pa je še povečalo ljubezen, ki jo goji do rimskega vojskovodje. V maščevanju ji je uspelo, da privede galsko vojsko v Klance Walstara, kar je Rimljanom najbolj ustrezalo. Po zmagi nad Galci pa se lepa Anteja pridruži glavnini rimske vojske.
Francoski film »Hirošima, i ljubezen moja« je eno izmed zelo originalnih filmskih del, ki je na festivalu v Cannesu dobilo tudi nagrado kritike. V mračnem ozadju razrušene Hirošime,se petnajst let po katastrofi srečata francoska igralka in japonski arhitekt. Oba sta poročena, toda že ob prvem srečanju začutita, da bo za njiju usodno. Toda ostaja jima le 24 ur, kar pa je bilo tudi dovolj za brezmejno ljubezen, ki se je rodila na mestu, Kjer je bila človeška nesreča prevelika, saj se že v začetku te idile začnejo pojavljati obriši skorajšnjega slovesa. Čeprav samo nekoliko ur traja ta ljubezen, je polna nepozabnih slik. Toda ali bi lahko postala večna? To je vprašanje, ki se pojavlja zaradi njune preteklosti: on je doživel vse strahote bombardiranja, ona pa je v tistem času ljubila nekega vojaka, ne da bi razmišljala o tem, komu pripada on. Celotno delo je prežeto z žarko plemenitostjo in romantično lirično tragikov
Na Goričkem, v okolici Puco-nec, je naš reporter ujel tudi ta prizor: električni drog je pognal zelenje.
LISTI IZ SKOPSKE BELEŽNICE

Čez 2000 stanovanj do konca leta
Tisoče parov oči se v Skopju vsakodnevno za hip vprašujoče ozre v nebo in spremlja jesenske meglice, ki se tu ih tam zberejo nad Šaro ali Skopsko Crno goro. Če je nebo jasno, se zjasnijo še obrazi ljudi, ki hite z delom. Dež, ki je dvakrat vznemiril prebivalce in prekinil gradbena dela, je opozoril graditelje, da pohite. Lokacije in elaborati objektov ter naselij
so gotovi, tako, da se Skopje spreminja v eno samo gradbišče. Vsak dan prihaja v Skopje vse več delovnih skupin, za katere so že preje prispele skupine pripravile delovne pogoje. Če zaideš iz centra mesta, kjer izginjajo veliki šotori, ki so do nedavnega služili za pisarne in delavnice, če zapustiš ulice, ki so v večini primerov prostori za mešanje malte in betona,
s katerim popravljajo objekte, zaideš v stari del mesta, ki se po življenju, delu in arhitekturi mnogo razlikuje od centra, še je do 26. julija mnogo razlikoval. Danes je ta stari del mesta eno samo naselje iz zasilno zbitih barak, okrog katerih se pode kuštravi, goli, kričavi otroci mimo skladovnic opeke, ki jo po ruševinah čistijo starejši prebivalci. Takoj izza predmestij rastejo nova satelitska naselja, ki bodo do konca leta sprejela okrog 70 tisoč Skopljancev. .
Vsa ta naselja bodo predvidoma izgrajena do konca letošnjega leta. To so naselja, ki bodo na novo zgrajena. Veliko tehničnih ekip pa izvršuje sanacijska dela po zgradbah, ki so manje poškodovana,  Slovenska podjetja so dobila skoraj celo nekdanjo občino Idadija. Obiskali smo Gradbeno, predstavništvo Socialistične republike Slovenije, ki posluje v parku ob izteku skopske promenade na desni strani Vardarja. Direkcija je našla zatočišče v majhni hišici in šotorih okrog nje, kjer vlada mrzlična dejavnost dolgo v noč. Na provizoričnih, iz desk zbitih mizah so razmetani projekti, plani in elaborati, na katere se dnevno vnašajo korekture. Rdeče obkroženi pravokotniki pokazujejo objekte, ki so do danes že usposobljeni za vselitev.  Šef slovenskega predstavništva ing. Lojze Blenkuš nam je razložil in pojasnil delo predstavništva in podjetij, ki izvršujejo sanacijska dela: »Naše predstavništvo je prešlo s pripravljalnih del na operativna. Večina inženirjev statikov se je že vrnila v Slovenijo, ker so elaborati poškodovanih zgradb, gotovi.«
— Torej je glavna naloga predstavinštva organizacija dela in povezava med izvrševalci in Direkcijo za obnovo Skopja?
»Da takoj v začetku so pripravili plan vseh objektov, ki bi prišli v poštev za saniranje. Nato smo vse delo razdelili po dekadah in podjetjih., V prvi dekadi bodo sanirane predvsem stanovanjske zgradbe, ki ne Zahtevajo pretežkih predpriprav. Do danes smo usposobili že okrog 140 stanovanj. Do konca meseca jih bomo še 586. Septembrski plan je predvideval 726 stanovanj in bo izpolnjen. V
mesecu oktobru bomo previdoma popravili nadaljnjih 851 stanovanj, tako da bo do konca letošnjega leta predano v uporabo 2066 stanovanj.«
— Ta dela izvršujejo slovenska podjetja, ki so si uredila taborišče v občini Idadija?
»Da. Na nekdanjem vrtu in dvorišču Njegoševe gimnazije, , ki je bila porušena3 so si podjetja postavila montažne hišice za okrog tisoč gradbenikov. Dolgo je dela oviral del porušene šole, ki je ostal. Pred dnevi so ruske in-
ženirske enote tudi ta del očistile, tako, da bo naselje do konca meseca gotovo.«.
— Ali sanirate samo stanovanjske objekte?
 »Stremimo, da bi pred nastopom slabega vremena predali čim večim družinam njihova stanovanja. V tem mesecu smo se v glavnem lotili popravil šestih šol, ki so nujno potrebna za normaliziranje pouka. Popravili bomo tudi 4 internate in otroške vrtce. Med najtežje objekte pa spada tiskarna Nove Makedonije, ki je zelo po-
škodovana.«
Slovenska podjetja imajo potemtakem v Skopju tri velike gradbene zone.
»Da. V Vlaah gradimo satelitsko naselje. V občini Idadija saniramo zgradbe in Konstruktorjevi šahirajo, v občini Vodno naselje Izvršnega sveta.«
- In problema?
 »Vreme. Težave imamo tudi z dobavo gradbenih materialov, ker je glavni distributer Karaorman, ki pa ne zmore vseh naročil, vendar gre.«
Stavi del porušenega Skopja
Postavljanje montažnih hišic o Dorče Petrov o Skopju
POMURSKI VESTNIK, 3. OKT. 1963
4
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL MURSKA SOBOTA
Odkupljenih 482 ha zemlje
Prejšnji teden je izvršni odbor ObO SZDL Murska Sobota razpravljal o pripravah za vpliv posojila za Skopje in analiziral potek odkupa zemljišč od zasebnih kmetovalcev Odbor je ugotovil, da so bile priprave za vpis posojila zelo široke in da bo Socialistična zveza morala organizirati še večjo akcijo predvsem po vaseh, ker so kmetovalci prav sedaj sredi naj večjih poljskih del.
Glede odkupa kmetijskih površin, ki so ga izvršile kme-
tijske zadruge pa so v razpravah ugotavljali, da je plan odkupa za lani in letos približno do polovice že realiziran ter da bo po predvidevanjih kmetijskih zadrug do konca leta odkupljenih še precej zemljišč. Tako samo na področju Kmetijske zadruge Murska Sobota ugotavljajo, da bodo do konca leta odkupili še 100 ha, KZ Prosenjakovci je svoj plan že presegla za 8 ha in bi lahko še odkupila 20 ha, ven dar pa je že uporabila dolo-
čena sredstva in bo zato zaprosila za nova.
Kmetijske zadruge v soboški občini so za lani in letos predvidevale, da bodo odkupile 990 ha, do konca septembra pa so odkupile 482 ha. Če k temu dodamo še predvidene površine, ki jih bodo lahko odkupili še do konca leta, potem bo v teh dveh letih odkupljenih 663 ha. Močno oviro za odkup zemljišč predstavlja povečano povpraševanje po zemljiščih od strani zasebnih kmetovalcev, precejšnje prob-
leme pa povzroča tudi neizbežna arondacija, ki je zaradi raztresenih parcel nujna.
Krompir je v apaški dolini letos dobro obrodil: 280 q na ha. Kombinat je pridelal krompirna 64 ha
MARTJANCI:
MALO ZANIMANJA ZA KULTURNO DEJAVNOST
Na povabilo mladinskega aktiva Martjanci je v nedeljo amaterska dramska skupina iz Moščanec hotela v tej vasi gostovati s komedijo »Dobrodošla, Miss Agata«. Gostje so uredili oder in se pripravili za nastop, toda iznenadila jih je nepričakovana udeležba. V dvorani sta bila le 2 (dva!) gledalca.
MOŠČANCI :
O GRADNJI DVORANE NI VEČ NIČ SLIŠATI
V Moščancih je bilo včasih slišati o gradnji primerne dvorane. Ta naj bi se dogradila pri sedanjem gasilskem domu, seveda ob pomoči občanov in vseh organizacij. Dvorana je v vasi vsekakor nujno potrebna. Gasilsko društvo je iniciativo podprlo, vendar se v zadnjem času vse premalo sliši o izvedbi te gradnje.
Tedenski koledar
Petek, 4. oktobra — Franc Sobota, 5. oktobra — Dunja Nedelja, G. oktobra — Vera Ponedeljek. 7. oktobra — Justa Torek, 8. oktobra — Brigita Sreda, 9. oktobra — Abraham Četrtek, 10. oktobra — Danijel
Zdravstvena dežurna služba
4.	oktobra — dr. Lopert
5.	oktobra — dr. GruŠkovnjak
6.	oktobra — dr. GruŠkovnjak
7.	oktobra — dr. Gregorčeva
8.	oktobra — dr. Rousova
9.	oktobra — dr. Gruškovnjak
10.	oktobra — dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA — od 4. do 6. oktobra italijanski barvni kinemaskopski film: "Rimska sužnja"; 7. in 8. oktobra francoski barvni film: "Hirošima, ljubezen moja"; 9. in 10. oktobra zahodno-nemški vistavisio. film: "Mržnja brez milosti".
GORNJA RADGONA — 4. oktobra izredni domači in kratki film: "Adam in Eva" in "Dežela petih kontinentov"; 5. in 6. okotobra Italijanski barvni kinemaskopski film: »Sin rdečega gusarja«; 9. in 10. oktobra rumun, ski barvni film: »Darclee«.
SLATINA RADENCI — 5. in 6. oktobra ameriški film: »Beg v verigah«; 10. oktobra jugoslovanski film: »Trčenje na diagonali«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 5. in 6.
okt. ameriški barvni film: »Uspavana lepotica«; 9. oktobra ameriški film: »Polkovnik in jaz«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 5. in 6. oktobra francoski barvni film: »Slabe žene«; 9. okt. francoski barvni film: »Rdeči balon«.
VELIKA POLANA — 5. in 6. oktobra angleški barvni film: »Med lovci na človeške glave«.
ŠALOVCI — 5. in 6. oktobra angleški film: »Liga džentlemenov«.
LJUTOMER — 5. in 6. okt. zah. nemški barvni film: »Mompti«.
Turistične
informacije
1.	Nastavitvene kapacitete
Murska Sobota: v hotelu »Zvezda« prostih 10 ležišč, v »Centralu« 16 prostih ležišč — registrirane imajo tudi privatne turistične sobe;
Sl. Radenci: za prenočevanje v zdravilišču so še vedno potrebne rezervacije 14 dni vnaprej; Moravci: prosta ležišča v weekend hišicah in privatnih turističnih sobah;
G. Petrovci: v turističnem domu »Goričko« 9 prostih ležišč; Ljutomer: gostišče »Jeruzalem«
zasedeno.
2.	Prireditve
V	nedeljo, 6. oktobra bo v Ljutomeru na letnem kopališču I. VELIKA PRLEŠKA TRGATEV. Pričetek ob 13. uri.
Spored:
Ob 13. uri otvoritev in pričetek trgatve ob prijetnih udarcih prleškega klopotca. Nastop in pesem veselih (brentarjev) pütarjev ter bračev s postrežbo gostov z grozdjem. V urejenem vinogradu bodo na razpolago gostom šparoni polni grozdja. Ljutomerski feljton na sporedu prleške televizijske oddaje. Razglasitev najboljšega pütarja in brača, ki ta naslov obdržita s primerno nagrado do prihodnje trgatve. Postrežba: pečeni prašiči, meso iz tünke s svežim domačim kruhom, prleški krapci in druge specialitete, ki se ponujajo na prleški trgatvi. Pristna ljutomerska vina po lastni ceni z vinsko poskušnjo, novi vinski mošt.
Igrajo »Prleški fantje«.
V	slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo, 13. oktobra.
Pomurska turistična zveza Murska Sobota
Iz aktivov ZMS
PREDANOVCI — Mladinke in mladinci so na letni konferenci ocenili dosedanje delo. Ugotovili so. da so bili doseženi nekateri uspehi, vendar bi posebno v Klubu mladih proizvajalcev lahko dosegli veliko več. Klub namreč ni imel dobre povezave s Kmetijsko zadrugo, pa tudi posamezni mladinci in mladinke so včasih neradi prijeli za delo. Na konferenci so sklenili, da bodo v prihodnje napake odpravili.
STOGOVCI — Na konferenci so ocenili delo aktiva ZMS in Kluba mladih proizvajalcev. Z doseženimi uspehi so bili zadovoljni. Največ razprav so posvetili delu v KMP, na športnem in kulturnem področju.
DOKLEŽOVJE — Delo v preteklem obdobju je bilo uspešno. Tako so ugotovili člani aktiva ZMS. Seveda so uspehi, ki so jih dosegli, rezultat prizadevnosti vseh mladink in mladincev. Tudi vnaprej je pričakovati, da bodo mladi v Dokležovju zmogli naloge, ki so jih sprejeli. Posebno še, če bodo v delo ZMS pritegnili še tiste mladinke in mladince, ki doslej niso bili najbolj aktivni.
GORNJA RADGONA — V podjetju "Avtoremnot" so mladinci na konferenci med drugim razpravljali tudi o odnosih v delovnem kolektivu, o vzrokih dosedanje neaktivnosti članov ZMS in o bodočem delu.
MURŠČAK — Na letni konferenci so člani ZMS govorili predvsem o organizaciji športne dejavnost. Sklenili so, da bodo uredili potrebna igrišča, poživili pa bodo aktivnost tudi na ostalih področjih dela.
PUCONCI:
245 TISOČ DINARJEV ZA OBNOVO SKOPJA
Kolektiv KZ Puconci je imel prejšnji petek razširjeno sejo, na kateri so govorili o kolektivni pomoči ponesrečenim v Skopju. Istočasno so v kolektivu zbrali 245 tisoč dinarjev za posojilo namenjeno za obnovo Skopja.
BORAČEVA PRI RADENCIH OKR. GASILSKO TEKMOVANJE
V Boračevi pri Radencih je bilo v nedeljo okrajno tekmovanje mladinskih, ženskih in pionirskih gasilskih desetin. Iz Pomurja so se svečanosti udeležile štiri gasilske ekipe in to mladinska in ženska desetina iz Markišavec in pionirski ekipi iz Radomerja in G. Radgone. Tekmovanja se je udeležilo nad 300 gasilcev iz 27 gasilskih društev. Komandant brigade tov. Klemenčič je ob zaključku prireditve podelil nekaterim gasilcem diplome.
Prireditev je pokazala dobro strokovno usposobljenost ženskih, mladinskih in pionirskih gasilskih desetin.
Mala kronika
SAMO MATERIALNA SKODA
Voznik tricikla Stefan Černjavič iz Murskih Črnec je 26. 9. ob 16. uri s triciklom zavozil pred tovorni avtomobil MS 15-61, ki ga je upravljal voznik Anton Obal. Voznik avtomobila ni mogel zaustaviti, zato je prišlo do lažje prometne nesreče, ki pa je terjala le škodo na triciklju v višini okrog 20 tisoč dinarjev .
VDRLA SE JE CESTA
24. 9. ob 15.30 uri se je v Ocinju pod težo tovornega avtomobila, ki ga je vozil šofer Lanjščak Koloman, vdrla cesta. Vozilo je bilo naloženo z živino. Do vdora je prišlo zaradi tega, ker je voznik vozil na skrajni desni strani ceste, ki pa obremenitve ni vzdržala. Nastala je materialna škoda v višini 30 tisoč dinarjev.
TRAKTOR SE JE PREVRNIL
V Vidoncih se je 25. 9. ob 16.30 uri prevrnil traktor s prikolico, ki ga je vozil Teodor Recek iz Vadarec št. 58. Do nesreče je prišlo zaradi okvare v menjalnem mehanizmu in zaradi odpovedi zavor. V nesreči je bil težje poškodovan delavec K. Ficko, ki se je vozil
na prikolici, Jože Recek in delavec Jože Lorbek pa sta bila lažje poškodovana. Poškodovani so bili prepeljani v soboško bolnišnico. Na traktorju je nastala škoda za okrog 200 tisoč dinarjev.
TRČILA ZARADI OZKE CESTE
Na cesti III. reda v vasi Petanjci se je 30. 9. ob 15.20 uri pripetila manjša prometna nesreča. Na ozkem delu cestišča sta se srečala traktor — vozil ga je Ciril Hojski — ki je vlekel kombajn in kravja vprega Alojza Frumena iz Petanjec. Zaradi ozke ceste se je traktorist umaknil s kombajnom na skrajno desno stran, kar pa je imelo za posledico, da se je prevrnil. Nastala škoda na kombajnu znaša 100 tisoč dinarjev.
UČITELJIŠČNIKI —
Včeraj je imela razredna skupnost 3.a letnika soboškega učiteljišča sejo. na kateri so sprejeli predlog, da bodo vpisali ljudsko posojilo za izgradnjo novega Skopja. Domenili so se. da bodo vpisali posojilo v višini 4.000 dinarjev, kar je za dijake ob začetku šolskega leta precej.
MALI OGLASI
AVTO »Opel-Caravan«, novejši, kupim. Naslov v upravi lista.
M-870
STRESNO OPEKO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Novak, Tomšičeva 9, M. Sobota.
M-890
SOBNO kompletno pohištvo, dobro ohranjeno, ugodno prodam Dragajlovič, Grajska 15. M. Sobota.	M-885
TELEVIZOR »Favorit«, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Plačljivo tudi s čekom. Mikloš Kuzmiča 21, M. Sobota.
M-886
TRAKTOR »Ferguson« z plugi prodam. Partizanska 50. M. Sobota.	M-887
ENOSOBNO stanovanje v centru Maribora, menjam za dvosobno konfortno v M. Soboti. Josio Stipič, Gospenja 4, Maribor
M-888
MOŠKO KOLO. ženske plašče, moško obleko in kuhinjsko mizo s stoli, vse dobro ohranjeno, prodam. Vprašati v Borovnjakovi ul. 12.	M-889
GOSPODINJSKO pomočnico, takoj sprejmem. Hrana, stanovanje, dobra plača. Pozneje možnost zaposlitve v industriji. Kopčavar, Gorjančeva 12, Ljubljana.	M-891
OTROŠKI VOZIČEK, globok, Ugodno prodam. Jože Flegar, »Borovo«, M. Sobota. M-894
MAGNETOFON znamke »Grunding« in tranzistor (japonski), ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-871
TELEVIZOR »Orion« z anteno prodam. Edvard Obal, Razlagova 7. M. Sobota.	M-873
GOSPODINJSKA pomočnica, začetnica, lahko dobi dobro službo pri družini brez otrok. Čižek, Zvezna ul. 4-I, M. Sobota.
M-874
DRVARNICO z opeko krito. 7x4 m. ugodno prodam. Marija Štuhec. Gradišče, (zadružni dom), v popoldanskih urah, p. Tišina.
M-875
ŠTIRI DIJAKINJE sprejmem na  stanovanje v opremljeno sobo. Ana Ozvatič, Tišinska 7, M. Sobota.	M-877
AVTO, Fiat 600, generalno popravljen, poceni prodam. Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota. M-878 MOŠKI IN ZENSKI zimski plašč, moške škornje in razne druge zimske obleke ugodno prodam. Vprašati Juša Kramarja št. 12. M. Sobota.	M-879
DVE OPREMLJENI SOBI oddam. Mikolič, Miklošičeva ul. Murska Sobota.	M-880
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ sprejme zakonski par za delo pri živini na obratu Kidričevo. Potrebno je znanje in spretnost pri ročni molži. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Družinsko stanovanje takoj vseljivo. Interesenti naj se prijavijo neposredno na obratu Kidričevo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	M-881
Diplomiranemu inženirju Viljemu Žižku za uspešno opravljeno diplomo na fakulteti za elektrotehniko. Čestitamo! Klub študentov Prekmurja.
PREKLIC!
Podpisana Jožefa Frumen iz Petanjec št. 59, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Franca Sereca iz Petanjec, kot neresnične. Jožefa Frumen.
UGODNA VEST ZA POTROŠNIKE!
V	soboto, 5. okt. 1963 ob 10. uri dopoldne bodo odprli
NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO »VARTEKS-OBLEKE« v Murski Soboti, na Titovi cesti
(nasproti dosedanji poslovalnici v novem poslopju) V sodobno in namensko opremljeni samopostrežni trgovski poslovalnici obetajo bogato izbiro najnovejših konfekcijskih izdelkov za zimo: ženskih in moških plaščev, otroških oblek in plaščev — moških in ženskih "terlen plaščev — kakovostnih konfekcijskih izdelkov renomirane tovarne oblačil »Varteks« iz Varaždina. —
V	tej poslovalnici prodajajo tudi na potrošniški kredit. Pridite in izberite si sami — po svojem okusu in
željah; v novi poslovalnici se boste namreč prijetno počutili.
Invalidska delavnica »LOČIL. K A« M. Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Obračunavca osebnih dohodkov
Pogoj: popolna ali nepopolna srednja šola.
2.	Tehnologa serijske proizvodnje
Pogoj: STŠ ali visokokvalificirani delavec kovinske
stroke.
3.	Skupinovodja strojne obdelave
Pogoj: visokokvalificirani strugar ali visokokvalificirani ključavničar
4.	Elektrovarilec
Pogoj: kvalificiran ključavničar
5.	Dva kvalificirana ključavničarja
6.	Več mlajših nekvalificiranih delavcev
ali priučenih delavcev v kovinski stroki. Za te je možnost priučitev za serijsko proizvodnjo. Zaželjeno je. da so vojaščine prosti.
Prednost zaposlitve imajo invalidne osebe. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi invalidske delavnice Ločilka, Murska Sobota.
Kmetijska zadruga »JOŽE LACKO« Ptuj razpisuje prodajo odvisnih osnovnih sredstev in to:
1.	Razne kmetijske stroje
2.	Mlatilnice (samo za gospodarske organizacije)
3.	Škropilnice (ročne, nahrbtne in prevozne)
4.	Okopalnike Trijer
5.	Radioaparate
6.	Gostinsko opremo
7.	Dvokolesa
8.	Pisalne stroje
9.	Peči
10. Motorno kolo Jawa
Razprodaja bo 10. oktobra 1963. in sicer:
Za gospodarske organizacije od 8.—10. ure za privatne osebe od 10, ure dalje. Za kmetijske stroje bo prodaja na sedežu strojnega parka v Štokih 1, za ostala osnovna sredstva pa na upravi Zadruge, Miklošičeva 14.
Po sklepu ZS Kmetijske zadruge Gornja Radgona z dne 19. 8. 1963 razpisujemo
RAZPRODAJO
naslednjih osnovnih sredstev na licitaciji, ki se bo vršila dne 13. 10. 1963 ob 8. uri (v nedeljo) v skladišču Boračeva-Slatina Radenci, (bivši hlevi Živinoprometa)
1.	Traktor »Unimog«
2.	Traktor »Steyer«
3.	Prikolica »Gruda «
4.	Več manjših mlatilnic
5.	Slamoreznice, škropilnice in razni drugi stroji in orodja.
Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije. Razprodaja bo ob vsakem vremenu točno ob napovedanem času.
Upravni odbor Trgovskega podjetja »Ravenka« Beltinci razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
v trgovini z mešanim blagom.
Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec ali trgovski pomočnik s 3 letno prakso. Nastop službe takoj!
Kmetijska zadruga LEDAVSKI DOL« Cankova razpisuje delovno mesto
TRAKTORISTA
za poslovno enoto Cankova.
Nastop službe takoj.
0893
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboti — Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje- 
Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev  — Tekoči račun pri NB v M. Sobota št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 3. OKT. 1963
5
ŠTEVILNA PRIZNANJA IN PRIJETNO SLOVO
Na nedeljski prvenstveni tekmi SNL med Soboto in Mariborom B se je poslovil od aktivnega nastopanja zvezni nogometni sodnik Vlado Kukanja iz Murske Sobote. Ob tej priložnosti je bila pred začetkom tekme majhna svečanost, v kateri so se od njega poslovili in mu čestitali za dolgoletno uspešno sojenje člani NZS tov. Rugelj, Obersnel in Horvat, predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije tov. Dimic, zastopniki PNP in PNS ter drugi. Da bi lahko našim bralcem vsaj v grobih obrisih prikazali njegovo uspešno delo, smo ga obiskali ter ga zaprosili za nekaj odgovorov.
— Koliko časa ste se aktivno udejstvovali kot nogometni sodnik?
Izpit za nogometnega sodnika sem položil leta 1946 v Murski Soboti. Kot prvorazredni podzvezni sodnik sem vodil tekme 5 let, nato pa sem bil 5 let republiški sodnik. Po desetih letih sodniškega staža, kar je bil takrat pogoj za zveznega sodnika, sem bil leta 1955 kot edini Slovenec med 10 najboljšimi Jugoslovani poklican v Beograd na polaganje izpita za zveznega sodnika. Po uspešnem vodenju 3 tekem zveznih ligašev,
sem postal zvezni nogometni sodnik, kar sem bil tudi do danes.
—	Koliko tekem ste vodili v svoji 17-letni sodniški karieri?
Kot glavni in stranski sodnik sem sodil okrog 300 tekem, od teh pa je' bilo okrog 70 zveznih.
—	Za katero tekmo smatrate, da je bil vaš največji uspeh?
Moj največji uspeh je bilo sojenje kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno ligo v Kragujevcu med Radničkim in Borovom. To je bila izredno težka tekma, vendar sem jo po oceni kontrole zelo dobro vodil.
—	Katera važnejša srečanja ste vodili?
Beograd : Reka, Vojvodina : Beograd, Dinamo : Velež, Crvena zvezda : Sarajevo in še nekatere druge. Poleg tega pa sem vodil tudi več važnejših republiških der-byjev.
—	Kaj menite kot predsednik PPNS, zakaj imamo v Pomurju tako malo kvalitetnih sodnikov ?
Vzrok, da je pri nas malo kvalitetnih sodnikov je predvsem v tem, ker so večinoma taki, ki niso bili nogometaši. Imajo sicer
dovolj no teoretično znanje, manjka pa jim strokovnega znanja. Sicer pa imamo tudi pri nas nekaj perspektivnih nogometnih sodnikov, če se bodo v dovoljni meri izobraževali. Zato smo se odločili,
da bomo te forsirali pri sojenju tekem MM lige.
— In vaša želja?
Da bi se podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti še povečala s kvalitetnimi sodniki.
Vlado Kukanja je bil edini pomurski sodnik, ki je nosil naziv zveznega sodnika. V svoji uspešni sodniški karieri je bil 5 let na listi A kandidatov zveznih nogometnih sodnikov. Ljubitelji nogometa ga poznajo kot osebo s polno avtoriteto in doslednim izvajanjem pravil nogometne igre. Da je to res, dokazuje tudi dejstvo, da v svoji dolgi sodniški karieri niti enkrat ni imel nevšečnosti glede sojenja. Prav zaradi teh odlik je Kukanja cenjen kot zgleden športni delavec in vsled česar so mu bile tudi zaupane številne funkcije. Naj omenimo, da zelo uspešno vodi Podzvezo nogometnih sodnikov v Murski Soboti kot njen predsednik in da je prav ta v svojem dveletnem obstoju dosegla velik razmah, saj se je od 4 povečalo število sodnikov na 26. Tov. Kukanja pa je tudi član IO ZNSS, član liga odbora MM lige ter član PNP Murska Sobota. V zadnjem času pa je postal tudi član izpitne komisije za republiške nogometne sodnike.	F. Maučec
Krajevni praznik Velike Polane
VELIKE POLANE
KRAJEVNI PRAZNIK
V spomin na aretacije zavednih in naprednih vaščanov v septembru 1941, praznuje Velika Polana vsako leto svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje je bilo že deseto po vrsti in je trajalo 4 dni.
Dne 26. septembra zvečer je bila slavnostna seja SZDL in njenih množičnih organizacij. Prisostvoval ji je tudi pisatelj Miško Kranjec ter predsednik občinske skupščine in predsednik obč. odbora SZDL Lendava. Po seji je bila v Zadružni dvorani pionirska oddaja: Pokaži, kaj znaš! Nastopali so pevci in recitatorji. Komisija je prisodila prvi mesti članicama pionirske recitatorske skupine Rozini Ritlop in Mariji Prša za res lepo in čustveno prednašanje partizanskih pesmi. Med oddajo je zastopstvo pionirjev čestitalo pisatelju Mišku Kranjcu k njegovi 55-letnici in mu izročilo šopek rož.
Naslednji dan zvečer je bilo kresovanje. Program je pokvaril dež. V soboto 28. septembra je bil pionirski dan. Začeli so ga s kulturnim sporedom v Zadružnem domu. Nastopali so pevci, recitatorji, igralci, folkloristi in telovadci. Kulturnemu delu je prisostvo-
valo zastopstvo ind. podjetja HIMO Lendava, ki je pokrovitelj šole in odreda. Pionirji so zastopstvo toplo pozdravili, ti so pa vodstvu odreda poklonili znatno denarno darilo. Po kulturnem sporedu je bila odredna konferenca. Pionirji so si izvolili svoje vodstvo za tekoče šolsko leto. Po konferenci je bila rokometna tekma nato pa mladinski film.
Zaključek praznovanja je bil v nedeljo 29. septembra. Slavnost se je začela z budnico po vasi. Ker je v sklopu praznovanja obhajalo gasilsko društvo svojo 40-letnico obstoja, so pred začetkom zaključne proslave poklonili umrlim gasilcem na njih grobovih in položili vence. Zaključna proslava se je začela z mimohodom gasilcev in pionirjev. Pionirski sprevod so tvorili pionirji v krojili svojih aktivnosti in je nudil prav pestro sliko. Na zborovanju je govoril republiški poslanec Jože Kolarič. V imenu gasilske zveze je govoril njen predsednik Viktor Novosel in razdelil prizadevnim gasilcem značke za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilskem društvu. Popoldne je bila nogometna tekma med vasmi Polana in Trnje z rezultatom 4:1. S tem se je praznovanje zaključilo.
ŽIVAHNI RAZPRAVA NA MLADINSKI KONFERENCI V LJUTOMERSKEM MTT
Več pomembnih predlogov
Po vsebini je bila nedavna konferenca mladine v ljutomerskem MTT zelo pestra Razpravljali so o mnogih problemih s področja proizvodnje, o statutu, 42-urnem delavniku, perspektivnem planu podjetja ter o drugem.
Mladina v MTT je na konferenci predlagala naj bi pričeli graditi v Ljutomeru samski blok. saj se mnogi mladi
delavci vozijo na delo tudi po 15 kilometrov daleč. Sklenili so, da bi pri gradnji takega bloka pomagali tudi s prostovoljnim delom. Na konferenci so obravnavali tudi delo mladinske politične šole, v katero nameravajo vpisati čim več mladincev. Posebej je treba omenit, da so se udeležili konference prav vsi mladinci.
Mladinska konferenca v Tehnostroju
AKTIV ZMS TEHNOSTROJ LJUTOMER
Šteje 50 članov. V minulem letu se je aktiv sestal skupno 10-krat. Obravnavali so: kadrovsko organizacijska vprašanja, izobraževanje članov aktiva, produktivnost dela. sprejemanje plana podjetja in pravilnikov. Vključevanje mladine v društva, o delu sekcij itd.
Na predvčerajšnji letni konferenci so obravnavali posebno vprašanja iz proizvodnje, o
idejno vzgojnem delu, o 42-urnem tedniku, o 7-letnem perspektivnem načrtu, statutu podjetja ter o skrbi za človeka v kolektivu
Kljub nekaterim slabostim so mladinci aktiva s pomočjo ostalih organov in organizacij ter vodstva podjetja dosegli vidne rezultate. Tako so izdelali pri Ljudski tehniki več prototipov, ki so bili prodani celo v Egipt in Gano. kar je velik uspeh za aktiv in podjetje Tehnostroj.
Sobota : Maribor B 3:4 (l:l)
V nedeljo dopoldan je bila na igrišču Sobote prvenstvena tekma SNL med Soboto in rezervnim moštvom Maribora. Zmagali so Mariborčani, ki so bili tehnično nekoliko boljše moštvo, zlasti v drugem delu igre. Sam začetek tekme je pripadel domačinom, ki so izvedli nekaj hitrih protinapadov na vrata Grlocija. V enem izmed teh je bil v kazenskem prostoru Maribora nepravilno oviran napadalec Sobote Maučec in sodnik je pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je Maučec realiziral ter povedel Soboto v vodstvo. V preostalem delu prvega polčasa je bila igra enakovredna. gostom pa se je v zadnjih minutah posrečilo rezultat izenatudi po krivdi nesigurne obrambe Sobote dosegli dva zadetka in vodstvo 3:1. Potem pa je pritisk Maribora popustil in igro je zopet prevzela Sobota ter v dveh protinapadih z golom Maučeca in »Didija« rezultat izenačila. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala neodločeno, je najboljši igralec Mačiti. V drugem polčasu so prevzeli pobudo gostje in s tehnično boljšo igro vedno resneje prihajali pred vrata Sobote. V tem času so ribora Kranjc v zadnji minuti igre preigral nekaj obrambnih igralcev Sobote, nato pa še vratarja ter dosegel zmagoviti gol. Tekmo je zelo dobro vodil Kukanja iz Murske Sobote, kar je bila tudi zadnja tekma v njegovi dolgoletni sodniški karieri.
USPEH MLADINE SOBOTE
V predtekmi slovenskih ligašev sta se v prvenstveni tekmi SML pomerili tudi mladinski moštvi
Sobote in Maribora. Njihovo srečanje pa se je končalo neodločeno 1:1 (1:0), kar predstavlja za mladino Sobote uspeh, saj so od-
vzeli točko še doslej neporaženemu Mariboru, in lanskoletnemu prvaku. Gostje so bili sicer tehnično boljši nasprotnik, vendar so se mladinci Sobote požrtvovalno borili. Edini zadetek za Soboto je dosegel Kerčmar iz enajstmetrovke. Tekmo je dobro vodil Kozar iz M. Sobote.
TRI TOČKE ZA POMURSKE PREDSTAVNIKE
V	četrtem kolu MM nogometne lige so pomurski predstavniki osvojili polovico možnih točk. Zabeležili smo eno zmago, en neodločen rezultat ter en poraz. Zmago je zabeležila lendavska Nafta proti Račam. Beltinci so igrali neodločeno s ptujsko Dravo, Radgona pa je klonila proti Kovinarju v Mariboru. Grafičar iz Murske Sobote je bil v tem kolu prost.
NAFTA : RAČE 2:0 (1:0)
Moštvo Nafte je bilo v izraziti terenski premoči, vendar njeni napadalci niso znali izkoristiti številnih priložnosti za zadetek. Najboljši v njihovih vrstah je bil vratar Farkaš. Za Nafto sta bila uspešno Bači v 28. min. ter Šimunka v 87. min. Nafta je nastopila v tejle postavi: Farkaš, Furšt, Kepe, Bači, Perša, Šimunka, Perša, Horvat, Gobec, Pinter in Matičič. Tekmo je dobro vodil Celec iz M. Sobote.
BELTINCI : DRAVA 0:0
Tekma je potekala v enakovredni igri in je zato delitev točk realna. Obe moštvi sta prikazali raztrgano in slabo igro. Bilo je na obeh straneh nekaj izrednih priložnosti za gol, ki pa jih nespretni napadalci niso znali realizirati. Beltinci so nastopali v postavi: Hartman (Prša), Vereš n, (Puklavec H), Vereš I, Kouter, Zadravec, Novak, Križanič, Tkalec, Klepec, Puklavec I in Fras. Tekmo je dobro vodil Bolkovič iz M. Sobote.
KOVINAR : RADGONA 1:0 (0:0)
Radgona je tokrat pokazala eno svojih najboljših iger v letošnji tekmovalni sezoni. V igri je bila povsem enakovreden nasprotnik in bi z malo sreče lahko tudi zmagala, če ne bi sodnik Švajger nekoliko preostro izključil iz igre igralca Radgone, Iliča. Od tedaj naprej tudi tekma ni bila več tako zanimiva, kar pa je bilo dovolj, da so domačini osvojili obe točki. Minimalen poraz Radgone pa kaže, da se moštvo stabilizira. Tekmo je sodil z napakami Švajger iz Maribora.
DVOŠTEVILČNA ZMAGA GRADBENIKA
V	IV. kolu Pomurske nogometne lige je moštvo Gradbenika iz Lendave slavilo dvoštevilčno zmago nad doslej še neporaženimi Puconci in s tem ponovno dokazalo, da je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Veliko presenečenje je pripravilo tudi mlado moštvo Rakičana, ki je nepričakovano premagalo Turnišče. V ostalem so Bakovci z gladko zmago odpravili Brazdo iz Dobrovnika, moštvo Pušče pa si je pripisalo prvi dve točki s tesno zmago nad Veržejem. V tem kolu je bilo tudi uspešno moštvo Šalovec, ki je igralo neodločeno z drugim moštvom Sobote, ki pa tekmuje izven konkurence.
TABELA PO IV. KOLU						
Gradbenik 3 3 0 0 29:4 6						
Bakovci	4	3	0	1	15:4	6
Puconci	4	3	0	1	17:17	6
Turnišče	4	2	0	2	22:9	4
Rakičan	2	1	0	1	5:7	2
Brazda	3	1	0	2	4:10	2
Pušča	3	1	0	2	5.18	2
Veržej	4	1	0	3	3:14	2
Šalovci	3	0	0	3	5:22	0
Izven konkurence:						
Sobota B	4	3	1	0	17:6	7
VODIJO MLADINCI NAFTE
V IV. kolu Pomurske mladinske lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Bakovci	: Beltinci	2:5
Grafičar	: Veržej	1:1
Šalovci   	Sobota II	2:5
Nafta :	Turnišče	3:0
Tabela :						
Nafta	3	3	0	0	10:3	6
Sobota II	3	2	0	1	8:7	4
Veržej	3	1	2	0	4:3	4
Grafičar	2	1	1	0	4:1	3
Beltinci	2	1	0	1	7:5	2
Bakovci	4	1	0	3	8:10	2
Turnišče	2	0	1	1	1:4	1
Šalovci	3	0	0	3	3:12	0
PORAZ BOGOJINE
V III. kolu občinske nogometne lige Murska Sobota je presenetilo moštvo Vrelca iz Moravec, ki je v Bogojini premagalo domačo Bogojino. Dokležovje pa je z visokim rezultatom odpravilo Križevce
Rezultati:
Bogojina : Vrelec	3:4
Dokležovje : Križevci	5:1
Tabela :						
Tišina	2	2	0	0	10:4	4
Dokležovje	3	1	1	1	10:9	3
Vrelec	3.;	1	1	1	8:12	3
Bogojina	2	1	0	1	8:6	2
Križevci	2	0	0	2	4:9	0
NOVO ASFALTNO IGRIŠČE V BELTINCIH
Predzadnjo nedeljo so v Beltincih izročili svojemu namenu na novo zgrajeno asfaltno igrišče, ki so ga začeli graditi že lansko leto. Takratna pobuda nekaterih prizadevnih športnih delavcev v Beltincih je z odobritvijo investicijskih sredstev v vrednosti 1.5 milijona dinarjev naletela na plodna tla. Toda poleg odobrenih sredstev je bilo potrebno veliko storiti še s prostovoljnim delom, da se Beltinci lahko danes pohvalijo s pomembnim športnim objektom. Tu gre predvsem priznanje učencem osnovne šole v Beltincih, ki so sami opravili 2640 prostovoljnih de-
lovnih ur, kar znese okrog 800.000 dinarjev. V prvi vrsti pa gre priznanje prizadevnemu Petru Šraju, ki je bil glavni organizator in usmerjevalec gradbenih del ter je sam aktivno sodeloval pri gradnji.
Tako je TVD Partizan Beltinci dobilo krasen športni objekt, asfaltno igrišče, ki je drugo v Pomurju. ki pa ga bo lahko uporabljala tudi. šola za telovadbo na prostem in druge športne igre.
ŠPORTNI TURNIR »MURE«
Delovni kolektiv tovarne »Mura« iz Murske Sobote je te dni praznoval 35-obletnico obstoja podjetja. V počastitev tega jubileja je športni aktiv »Mure« organiziral v času od 24. do 28. septembra športni turnir z otvoritvijo novega rokometnega in odbojkarskega igrišča pri tovarni težke konfekcije Na turnirju je skupno nastopilo M tekmovalnih ekip, ki so se pomerile v malem nogometu (10). rokometu (6), namiznem tenisu (15) in v odbojki (8).
V	malem nogometu je zmagala ekipa Mure, ki je v finalnem delu tekmovanja premagala JLA z 2:1 ter soboto z 2:0. Drugo mesto je zavzela ekipa JLA z zmago nad Soboto z 9:1. Tretje mesto je zavzela Sobota.
V	odbojki je postala zmagovalec ekipa JLA, ki je v finalni tekmi premagala Dijaški dom z 2:1.
V	namiznem tenisu je pri moških zmagala ekipa JLA pred Dijaškim domom in Muro B, pri ženskah pa Dijaški dom pred Muro in Grafičarjem.
V	rokometu so se pomerile le članice. V finalni del tekmovanja so se uvrstile ESŠ. Beltinci in SZD. Najboljša med njimi je bila ESŠ, ki je zasedla prvo mesto. Druga je bila ekipa Beltinec in tretja SZD. Zmagovalec turnirja v skupni uvrstitvi je postala ekipa JLA ter prejela prehodni pokal. Pokale v trajno last ter praktična darila pa so prejele zmagovalne ekipe posameznih športnih panog. Zmagovalna ekipa Mure v malem nogometu pa je kot doma-
bila praktično darilo drugouvrščeni ekipi JLA. Tako je prvi turnir Mure dobro uspel, odslej pa naj bi ga organizirali vsako leto.
Odlični pomurski dirkači
Preteklo nedeljo je bila v Novi Gorici zadnja letošnja dirka za republiško prvenstvo. Dirke so se udeležili vsi najboljši slovenski dirkači, med njimi tudi vsi najboljši dirkači Pomurja, razen Černjaviča, ki je še vedno v bolniški postelji od nesreče v Škofji Loki. Kakor v ostalih letošnjih dirkah, so pomurski tekmovalci tudi tokrat tekmovali odlično, saj so osvojili kar tri prva mesta ter eno drugo. Najuspešnejši med njimi je bil zopet Aleš Mrzel, ki je zmagal v kategoriji do 250 ccm in v kategoriji nad 250 ccm, ter s tem postal tudi zmagovalec v skupni uvrstitvi. Tokrat pa sta prijetno presenetila brata Berden v tekmovanju prikoličarjev, kjer sta zasedla prvo mesto. Uspešen pa je bil tudi Pušnik (Radgona) v kategoriji do 50 ccm, kjer je zasedel drugo mesto.
Še ena zmaga Ljutomera
V zadnjem kolu n. republiške odbojkarske lige — vzhod, so odbojkarji Ljutomera slavili še eno zmago, z rezultatom 3:1 so premagali odbojkaše ELKO iz Maribora. Ljutomerčani so bili v srečanju precej boljše moštvo in so zasluženo zmagali. Njihova zmaga pa bi lahko bila še večja, saj so bili za razred boljši od nasprotnika. S tem so odbojkarji Ljutomera po končanem tekmovanju zasedli drugo mesto za Slovensko Bistrico in si pridobili pravico kvalifikacij za vstop v republiško odbojkarsko ligo. Če jim bo tokrat sreča vsaj malo naklonjena, je pričakovati, da bo tudi Pomurje dobilo predstavnika v republiški ligi, kar si prav gotovo mi vsi želimo.
USPEH POMURSKIH SODNIKOV
V tradicionalni nogometni tekmi za prehodni pokal Draga Kolenca, sta se pretekli teden v M. Soboti pomerili moštvi nogometnih sodnikov Maribora in Murske Sobote. Njihovo srečanje se je končalo neodločeno 2:2, kar je za nogometne sodnike iz Murske Sobote uspeh, saj so doslej vedno bili zmagovalci Mariborčani. Za nogometne sodnike M. Sobote sta bila uspešna Bojnec in Kukanja. Prehodni pokal Draga Kolenca je tako do spomladi ostal v rokah nogometnih sodnikov iz M. Sobote.
ROKOMET
RADENCI PREVZELI VODSTVO
V IV. kolu vzhodne okrajne rokometne lige so pripravili naj večje presenečenje Radenci, ki so odvzeli obe točki kandidatu za prvo mesto "Agroservisu" Preseneča pa tudi neodločen rezultat Kroga proti Ormožu. Velika Nedelja si je z visoko zmago nad Beltinci B pridobila prvi dve točki. ESŠ pa je v tem kolu bila prosta.
Tabela :						
Radenci	4	3	0	1	84:63	6
Ormož	3	2	1	0	63:49	5
Agroservis	3	2	0	1	71:45	4
ESŠ	3	2	0	1	73:61	4
Krog	3	1	1	1	38:35	3
V Nedelja	4	1	0	3	88:98	2
Beltinci B	4	0	0	4	30:96	0
BELTINCI IN NAFTA PORAŽENA
V IV. kolu štajerske rokometne lige sta bila oba pomurska predstavnika Beltinci in Nafta poražena v gosteh. Beltinci so gostovali v Celju in se pomerili z ŽRK Celje, Nafta pa v Ptuju z Dravo.
ŽRK CELJE : BELTINCI 21:15
Rokometaši Beltinec so tokrat prikazali eno najboljših tekem v letošnji sezoni. Bili so skoraj povsem enakovreden nasprotnik domačinom, le da so jih ti prekašali s hitrejšimi protinapadi. Najuspešnejši pri Beltincih je bil Balažič. ki je dosegel 6 zadetkov.
DRAVA : NAFTA 39:9
Domačini so bili daleč boljše moštvo in so se poigravali z neizkušenimi Lendavčani. Za tako visok poraz Nafte pa je kriv vratar,
DOSLEJ NAJBOLJŠI MLADINEC
V III. kolu medobčinske rokometne lige za člane, so rokometaši iz Murskih Črnec slavili že 3. zaporedno zmago in imajo tako najlepše možnosti za osvojitev prvega mesta. V tem kolu edino nekoliko preseneča zmaga Elana z drugim moštvom Nafte v Lendavi.
Rezultati:
Mladinec : Tišina	28:18
ESŠ II : Sloga	15:23
Nafta II : Elan	12:19
Mura je bila prosta.
Tabela :						
Mladinec	3	3	0	0	67:38	6
Sloga	3	2	0	1	46:47	4
Tišina	2	1	0	1	52:44	2
Nafta II	2	1	0	1	43:38	2
Elan	2	1	0	1	32:28	2
ESŠ II	2	0	0	2	34:54	0
Mura	2	0	0	2	25:50	0
BREZ PRESENEČENJ
Tretje kolo medobčinske rokometne lige za članice je poteklo brez večjih presenečenj. V vseh srečanjih so zmagali favoriti. Po tretjem kolu so ostala še neporažena tri moštva ESŠ, Grafičar in Beltinci, ki se bodo tudi borila za najvišji naslov.
Rezultati:
Grafičar : Sloga	8:3
Elan : ESŠ	2:9
Nafta : Beltinci	1:5
ŠZD : Mura	9:1
Tabela :						
ESŠ	3	3	0	0	32:3	6
Grafičar	3	3	0	0	31:8	6
Beltinci	3	3	0	0	22:6	6
Sloga	3	2	0	1	19:14	4
ŠZD	3	1	0	2	15:24	2
Nafta	3	0	0	3	7:20	0
Elan	3	0	0	3	4:28	0
Mura	3	0	0	3	4:31	0
Ljutomer
Sekretariat občinskega komiteja ZMS Ljutomer se je pred nedavnim sestal skupino s člani komisij za društveno aktivno t. za strokovno izobraževanje in organizacijska vprašajva. Ob tej priliki so pregledali priprave na letne konference aktivov ZMS. Sklenili so poživiti delo komisij pri obč. komiteju ZMS. Poleg tega so se pogovorili o bližnjih delovnih konferencah aktivov ZMS in izvolitvi delegatov za občinsko konferenco pri osnovnih šolah ter o ustanovitvi mladinskega aktiva na novi gimnaziji v Ljutomeru.
Bukovnica
Ljudsko posojilo za izgradnjo novega Skopja je na Bukovnici v polnem teku. Že v nedeljo in v ponedeljek so zabeležki zelo veliko število vpisnikov. Samo v ponedeljek je 22 kmetovalcev vpisalo blizu 80 000 dinarjev. Največ je vpisal Jože Glavač in sicer 10.000 dinarjev.
Sobota podarila Bogojini
Minuli teden so nogometaši Bogojine dobili od NK »Sobota« nogometne rekvizite, za katere je zaprosilo vodstvo TVD Partizan; iz Bogojine. Za tako lepo razumevanje se nogometaši bogojinskega kluba prav lepo zahvaljujejo.
Športni dan na Učiteljišču
Pretekli teden je bil na učiteljišču v Murski Soboti športni dan, v okviru katerega so izvedli pester športni program. Z gimnazijci so se pomerili v atletiki in nogometu. V atletiki so s precejšnjo prednostjo zmagali dijaki učiteljišča, ki so zabeležili nekaj dobrih rezultatov in sicer: Zenske 60 m: Kerčmar (gimn.) 8,2; moški 100 m: Husar (uč.) 11,9; višina: Pirhar (gimn.) 156 cm; daljina: Križanič (uč.) 5,47 m.
V	nogometu pa je bila boljša
gimnazija, ki je zmagala z rezultatom 3:0.	-jus-
VIDEN NAPREDEK LENDAVSKIH PIONIRJEV
V	finalnem tekmovanju, za občinsko namiznoteniško prvenstvo pionirjev lendavske občine, je ekipa pionirjev TVD Partizan Lendava v ekipnem tekmovanju premagala pionirje iz Bistrice z rezultatom 5:3. Za goste je bil uspešen Sabo 3, ki je bil tudi najboljši igralec brez poraza. V finalu posameznikov je premagal tudi Šimonko (Lendava) z 2:1 in tako postal najboljši posameznik.
V	tekmovanju pionirk je bila najboljša Nada Graj pred Dominkovo. Skoda le, da so nastopile samo štiri pionirke iz Bistrice. Za obsojati pa je, da se tekmovanja niso udeležili pionirji iz Črensovec, Turnišča in ostalih vasi.
S. K.
RAZPORED NOGOMETNIH TEKEM ZA 6. OKTOBER 1963
M. Sobota: ob 10. uri Sobota B : Gradbenik, del. Koblencar;
Turnišče: ob 9 uri Turnišče : Šalovci, ml., ob 10. uri Turnišče : Šalovci, del. Horvat;
Puconci: ob 10. uri Puconci : Bakovci, del. Flisar;
Veržej: ob 14. uri Veržej : Beltinci, ml., ob 15. uri Veržej : Rakičan. del. Gomboši;
Dobrovnik: ob 10. uri Brazda : Pušča, del. Sabo;
Lendava: ob 14. uri Nafta : Grafičar, ml., del. Jaklovič;
Križevci: ob 14. uri Križevci r Bogojina, pionir., ob 15. uri Križevci : Bogojina, del. sodnik;
Tišina: ob 14. uri Tišina : Dokležovje, pionir., ob 15. uri Tišina : Dokležovje, del. sodnik.
Opozarjajo se klubi, ki tekmujejo z mladinskim moštvom, da bodo v slučaju ne nastopa mladinskega moštva suspendirani kot celotni klub in tudi prvo meštvo nebo moglo nastopati.
NP — M. Sobota
DELEGIRANJE ROKOMETNIH TEKEM ZA NEDELJO 6. 10. 1963
Vzhodna rokometna liga okraja Maribor — člani — V. kolo
1.	Beltinci : Ormož, ob 9. uri v Beltincih
2.	Agroservis : V. Nedelja ob 10. uri na igr. Partizan M. Sobota
3.	Krog : ŠŠD ESŠ ob 10. uri v Krogu 
Medobčinska liga — člani IV. kolo
1.	Sloga : Nafta H ob 9. uri na igr. Gimnazije
2.	Tišina : ŠŠD ESŠ II ob 10. uri na igr. Tišine
3.	Mura : Mladinec ob 9. uri na igr. Mure
4.	Elan prosti
Medobčinska liga — članice IV. kolo
1.	Sloga : Mura ob 11. uri na igr. Mure
2.	Nafta : ŠZD ob 10. 15 na igr. Mure
3.	Elan : Beltinci ob 10. uri na igr. Gimnazije
4.	Grafičar : ŠŠD ESŠ ob 9. uri na igr. Partizan
Občinska liga — pionirji in pionirke — IV. kolo
1.	Mladost : Tišina ob 10.45 na igr. Gimnazije, samo pionirji
2.	Polet : Pionir ob 9.30 pionirji, ob 10.15 pionirke, na igr. Osemletke II
3.	Cankova. — prosta
Tekmovalna komisija
POMURSKI VESTNIK, 3. OKT. 1963
6