Počeščeni! Gorenjski Slomškarji se čutijo silno počeščene, ker je pokazala vlada z zadnjim imenovanjem nadzornikov veliko tnaklonjenost Slomškovi Zvezi. Tako so dejali na zborovanju v Kropi in tako je zapisal tudi katehetski listič. Počeščeni — da, gospodje, pa menda ne preveč! Vlada se je Vdala le sili in pretenju1. Saj vemo, da je !e zaradi pritiska klerikalcev žrtvovala, dasi jako nerada1. izboirnega šolnika Tutka na korist pedagoškemu abecedarju Štruklju. Če si pa gospodje Slomškarji domišljujejo, da ie sila in tiranstvo kako počeščenje, pač blagor taki bmjni domišljiji ali pa brezmejnd neumnosti. Ves svet je trdtio prepričan, da se je to imenovanje izvršilo le zaradi strahovitega kLerikalnega pritiska — a sospodje se čutiio zaradi tega izsiljevanja počeščene! Kaj dandanes kvalifikarija, kaj pravica? — Renegat, klerikalec, to je pogoj sine qua non! So pač otročje naivni ti Slomškarji, poleg tega pa brezmejno neumni, ker menijo. da nihče ne vidi za kulise, kjer igra klerikalna strahovlada svojo krvavo žaloigro z naslovom: Krivica! Gospodje Slomškarji! Povejte nam, zaradi česa pa ste počeščeni? Na kaj ste ta'ko ponosni? Mari vam imponira pedagoška nezrelost Štrukljeva ali silna utrujenost in nervoznost Simonova? Počakajte malo in ne hvalite dneva pred večerom, sicer se vam utegne zgoditi, da opeša utrujeni Simon in da odlični pedagog in strokovnjak Štrukelj ustreli kakega pedagoškega kozla. Da bi bila pa vlada imenovala nova dva nadzornika zbok nj-iju zmožnosti, potem pa. gospoda. klobuk dcl! Nismo proti veščakom bodisi te ali one stranke, smo pa proti nevednežem in politiškim priganjačem'. Štrukelj se je sam izrazil, da je poslan še iz važnejših razlogov nego je nadzorništvo. Belokranjsko in iNovomeško učiteljstvo je klerikalcem še trd oreh. Spoznali so, da bo treba niočnega noža. preden se iziušči to jedro iz trde napredne skorje. Šola in njen procvit jim je le po^stranska stvar. glavno je. spraviti svoje kimavce do boljšega kruha in postaviti zavednemu učiteljstvu — politiškega biriča. Kakšno korist bo imelo1 od te^a šolstvo — leži na dlani. Kakor se je zgodilo1 z imenovanjem! nadzornikov, takisto se godi tudi v deželnem šolskem svetu. »Tega ne bomo imenovali, ker ie Sokol!« — je rekel dr. Larnpe pri zadnji seji deželnega šolskega sveta. Isto kakor tam. Izborno 'kvalifidrane učitelje zapostavIjajo pedagoškim abecedarjem. značaje prezirajo, le koristolovci in oni, ki so se prodali za skledo klerikalne leče, naidejo milost v očeh naših zakletih sovražni'kov šolstva. Maščevalo se bo to prej ali slej! Nedavnotega sem: govoril z nekim Slomškarjera^usikokomi irt ga vprašal, kako zagovarja ta svoj korak. »Kaj hočeš,« mi je dejal. »denar je denar!« — »Pa značajno to ni,« sem pripomnii Znrtgnil je z ramami, rekoč: »Za to so pa odgovorni oni, ki nas v to silijo.« Tako sodba Slomškarja. Sami priznavajo, da to ni značajno, in zagov^arjaio svoj sramotni čin — s silo. Gospodje. pa ne, ka bi bili zaradi tega tudi počeščeni, ker ste se vdali' sili? Jeklo se ne vda, prej se zlomi ali zdrobi — tudi značai se ne upogne. in bodi sila še tako kruta. Kar pa se je upognilo in zvilo — niTna več mesta med nami. Mr zaničujemo take »značaje«. a tam jih časte. Ampak vsa čast in hvala, ki io uživate tam, ni vredtra niti atoma značaja. Narodu; ki se proibuia, ni treba učenih enciklopedistov, temveč značajev. 'Nai vam, gospodje počeščeni, pokličem v spomin govor, ki ga je govoril dr. Krek v deželnem zboru Kraniskemi o priliki proračunske debate dne 31. prosinca 1910. Rekel je. da je bral v duši naroda, da nima svobodomiselTiost v Kranjski no bene pribodnosti. »Če ie temu tako,« ie rekel, »vendar nrnogd bolj spoštujemoi tiste može, ki so svobodomiselnosti posvetili svoje življenie. 'ki na njo še sedaj prisegaio, ter so ji žrtvovali nekaj svojega premoženja. Zoprni so mi pa vsi, ki so odpadli v tistem hipu, ko so videli, dva svobodomiselnost nima prihodnosti. Hinavcev ne maramo!« Gospodje Silvestri. Polaki. Smrdeli', §truklji et consortes, ki se čutite prizadeti, s tetTM besedami ste res prav primerno — počeščeni!